Tudi na mojem precej starem ryznu 2600 (izpod minimalnih zahtev) ter rx 590 deluje presenetljivo dobro na medium nastavitvah ter ločljivosti 1080p brez zatikanja in je zadeva popolnoma igralna. Je pa res, da nisem tip igralca, ki bi spremljal koliko fps-a imam… ampak kot že rečeno ni nikakršnih zatikanj ali pa fps dropov.

Kar se pa tiče GTX 1060, pa le ni možno dejansko trditi, da gre za laž. dejansko lahko igra na gtx 1060. Kakšna je izskušna pa je stvar posameznika. Meni je že 90 FPS premalo. ;(

https://www.youtube.com/watch?v=7XUeoG0OZ5o (gtx 1060 gaming)

S spoštovanjem, ampak ne vem če sem se s kom manj strinjal v čisto vsaki točki komentarja 😀 Samo 4 dni nazaj je Eurogamer dal igri oceno 3/5 in kakor mi je znano je 3 manj od 3,5. To, da zadevo poganjaš na GTX 1060 na medium in celo high nastavitvah je pa oprosti ena navadna laž, razen če zadevo poganjaš na ločljivosti 800×600 in je vse na Low. Pa še takrat lahko v New Atlantisu upaš na slabih 20 fps-jev.

Probaj Space Engineers, ne bo ti žal. Problem je samo, da boš rabil veliko časa in veliko znanja ter inženirske sposobnosti, ker je igra kar zakomplicirana. Ampak, ko enkrat poznaš zadeve, lahko igra postane tako enostavna in simpl, da ti vse avtomatsko gradi, koplje rudo itd …. ampak do tega priti je pa že ogromno desetin ur. 🙂 Problem je še tudi v multiplayerju, ker če si en teden offline, se ti baza in vse izbrišejo in začneš vse od začetka. Zato je dobro, da igraš z večimi v klanu, ki vzdržujejo baze in hiše. V bistvu, če igraš v multiplayerju, vse, kar vidiš v videih v steam store, zgradiš sam iz nič. Pri starfieldu imaš recimo že hube pri gradnji ladje ali pa hub za postavitev baze na planetu, v Space Engineers si moreš bazo sam zgraditi iz kock – kot lego, in si jo zgradiš kakršno sam hočeš. Igra je hudo dobra … Ampak je enostavno prevelika. Že samo en planet je tako velik, da je že kar prevelik, isto ostali planeti, vesolje je pa itak druga pesem. Ampak ta igra je meni zanimiva zato, ker lahko si jo lahko narediš takšno, kakršno sam hočeš igrati. Je pa res, da sem tudi veliko ur zapravil samo za youtube, da sem si pogledal kako kaj narediti in kaj je kateri del. 😛 V bistvu si lahko izdelaš kar hočeš, ekstremno veliko vozilo, ali pa dvigalo, ki seže od tal planeta pa vse tja v vesolje itd.

Mislim, da bi bile tule prodajne številke bistveno višje če ne bi bilo Game Passa, saj večina ljudi je Game Pass naročino vzela samo zaradi te igre

Na koncu pa igra je v 2 dneh prodala 6mil kopij, istočasno je igralo igro preko 1mil ljudi ( na vseh platformah). Ne gre jim slabo, enako kot Czberpunk 2077. Toliko haterjev in na koncu obe igri podirata rekorede… Spomnite se Witcher 3ke, slab začetek, sedaj pa je igra dobesedno “must play”.

Wow, Space Engineers je videti hudo zabavno in tudi ocene na Steamu so skoraj samo pozitivne :O Osebno za svoj vesoljski fix veliko upov polagam v Homeworld 3 – čeprav že čisto predolgo odlašam s preigravanjem predelav prvih dveh delov in Deserts of Kharak 🙂

BGS ter R* sta dva najbolj hate-ed deva v novinarskem svetu. Oba delata nekaj drugačenga kot vsi ostali, oba delata igre, ki še jih ludje z veseljem 10 let po njihovem izidu masovno igrajo a ko pa se jih ocenuje in nagrajuje pa nekako skozi padnejo. Letos bo pobral večina nagrad BG3 kljub temu, da je igra v gameplay smislu povprečna in nič novega ne prinese na sceno. Ampak ker je part 1 poliran part 2 in 3 pa ignoriran, ter vsebuje RPG mehanike, ki jih v takem stilu ni težko ustvarit je pač wow za male možgane piscev. Ko je RDR2 izšel je igra tako kvalitetna, da še danes ni prišla nobena do te stopnje poliranosti ampak, ker je tisto leto Sony izdal TLOU P2 so se pač mogli poklonit Sonyu, da se mu slučajno ne zamerijo.

Hey, hvala za daljši komentar 🙂

Osebno gledam na te stvari bolj preprosto in sicer mi je glavni vidik vsake igre, koliko mi je zabavna in koliko me vleče k ponovnemu igranju. Nato stvari razdelim po žanrih in jih ocenjujem na podlagi tega ter če je možno, na pretekle igre iz te franšize, ki jih trenutno ocenjujem. Omenil si Hogwarts Legacy in tule me je najbolj navdušilo to, da je zadeva bila privlačen tudi meni in me vlekla k igranju, pa čeprav nisem nek pristaš Harry Potter univerzuma. Igra je več kot očitno narejena za oboževalce Potterja in tem bo zadeva preprosto sanjska igra, na katero so verjetno čakali od prve knjige 🙂

Jedi Survivor bi prištel ob bok Cyberpunku 2077: obe igri ogromno težav z optimizacijo, vendar pa to na koncu nekoliko odtehta igranje, ki je zabavno in zgodba, ki vleče k igranju in raziskovanju, s tem da je Survivor nadgradil praktično vse mehanike predhodnika.

Starfield ima po drugi strani probleme z optimizacijo, a tega ne more odtehtati s svojo glavno zgodbo, ki ni preveč originalna in svetom oziroma vesolji, ki se čutijo med sabo nepovezani. Koliko stvar “vleče” k igranju je pri meni osebno pomemben dejavnik in njegova metrika je preprosto: koliko se mi po preigravanju naslednji dan spet da zagnati določen naslov. Pri Starfieldu se mi včasih stvari preprosto ni dalo prižgati, ker se mi je igranje po nekaj urah zdelo že naporno. Poleg tega to, da stvar pri tebi dela med 60-80 sličicah na sekundo na grafični kartici za jurja in pol ni metrika za dobro optimizacijo, saj veliko igralcev živi še na prejšnji generaciji grafik – s tem, da si te sličice dobil najbrž šele po namestitvi moda za DLSS.

Seveda pa so vse to samo moja osebna meja. Vsak recenzist ima svoje okuse in tudi na naši strani dva opisovalca na koncu ne bosta imela istega mnenja. Zato je bolj kot končna ocena bistveno tisto, kar je zapisano, v tekstu pa sem na ta način poskušal predstaviti kakšnemu tipu igralcu bo zadeva najbrž všeč (tisti, ki obožujejo grajenje postojank, skakanje med planeti in opremljanje vesoljskih barkač) in tistim, ki jih bo vleklo malce manj (vsem, ki imajo rad bolj povezan svet in preferirajo močno glavno zgodbo).

Največja ironija pa je, da kljub novinarskemu hate-u nad igro bo igra še vedno bolj igrana kot vse ostale igre, ki so izšle letos. Pa kar stavim, da to brez pomoči modov.