Razvijalec Rockstar je mojstrski pripovedovalec zgodb, ki jih je najbolj prijetno doživeti preko enoigralskih kampanj. To so v preteklosti dokazali že večkrat in to preko franšiz Red Dead Redemption 1 in 2, Bully, Manhunt in seveda tudi serije iger Grand Theft Auto. Zgodba je pri njih vedno igrala veliko vlogo in če je niso izdelali že sami, so stopili v vlogo založnika in preko zunanjega razvijalca dostavili štorijalno vrhunski naslov: dokaz tega je mojstrski L.A. Noire iz leta 2011, ki je bil ob izidu delež veliko kritik, a več kot desetletje kasneje nismo dobili niti ene igre, ki bi dostavila podobno igralno izkušnjo.
Žal pa se je delovanje Rockstarja spremenilo takoj ko je zavohal ves dobiček, ki ga lahko prinesejo večigralski svetovi. To se je zgodilo več kot desetletje nazaj z igro GTA 5, ki bi morala sprva slediti razvojni poti pretekle igre GTA 4, ki je po izidu prejela dva odlična ločena dodatka The Lost and the Damned in The Ballad of Gay Tony, a nato je vmes posegel uspeh večigralskega dela GTA Online in stvari so se korenito spremenile.
Kako drugačen bi bil lahko danes GTA 5 je na nedavnem podcastu povedal igralec Steven Ogg, ki je v igri posodil glasilke kontroverznemu liku Trevorju Philipsu. Ta je namreč povedal, da je imel Rockstar za Trevorja še velike načrte, saj naj bi ta nosil glavno vlogo DLC-ja Agent Trevor, ki je imel hudo zanimivo štorijalno idejo. Trevor bi namreč moral sodelovati z agencijo FIB in se spremeniti v nekakšno različico Jamesa Bonda in čeprav bi se Trevor trudil postati pretkani in šarmantni vohun, mu njegova kaotična nrav tega ne bi dopustila, kar bi lahko rezultiralo v celem kupu izjemno zabavnih nalog. Steven je dodal, da je ideja DLC-ja napredovala celo do te mere, da je bil poklican na snemanje glasovnih vrstic, a nato je bila stvar nenadoma preklicana in pozabljena.
Kopači po igrinih datotekah so že leta 2019 odkrili zapise o tem DLC-ju, a ta naj bi bil samo eden od trojice načrtovanih. Dobili naj bi še dodatek Zombie Apocalypse, ki bi bil podoben Undead Nightmare iz igre Red Dead Redemption, tako da bi se morali boriti proti invaziji nemrtvih, dodatno pa bi se pozabavali še v DLC-ju Alien Invasion, kjer bi zopet v glavni vlogi nastopal Trevor, ta pa bi v njem svoje avanture preselil izven domačega planeta.
Vse te stvari so bile preklicane, a ne povsem izbrisane, saj je Rockstar nekatere elemente izkoristil za izdelavo vsebine znotraj GTA Online, kot je denimo Diamond Casino.
Rockstar je sicer še vedno zavezan k izdelavi enoigralske vsebine in tudi GTA 6 bo držal napeto zgodbo, ki jo zagotovo vredno raziskati. A vseeno ostaja grenak priokus, da bi lahko že zdaj ponovno preigravali močno bolj obogaten GTA 5, zdaj pa se vsebine tega lahko veselijo samo v neki alternativni dimenziji.
Podjetje Microsoft se že dolgo poigrava z idejo, da bi oglase nekako bolje zapakiral v svoj operacijski sistem Windows. Vsak, ki je kdaj sam opravil inštalacijo operacijskega sistema, že zdaj ve, da te namestitveni program med inštalacijo večkrat povpraša, kakšne oglase bi si želel gledati in na izbiro imamo samo opciji, ki oglase prilagodijo vašemu zanimanju ali pa bolj splošne reklame, nikjer pa ni možnosti za popoln izklop nadležnih oglasov.
Nato so se oglasi začeli postopoma pojavljati tudi drugod. Če ste denimo uporabljali urejevalnik besedila Wordpad ste v pasici dobili sporočilo, da bi bilo nemara dobro preizkusiti seznam orodij Office, prenovljeni odjemalnik pošte Outlook pa ima oglasno sporočilo vdelano kar znotraj vašega seznama prejete pošte, tako da vas vedno bode v oči.
Zdaj se reklame selijo tudi v samo srž operacijskega sistema. Nova posodobitev KB5036980 vam namreč v seznam priporočenih aplikacij, ki jih uzrete na spodnji strani začetnega menija, vrine oglas oziroma ikono aplikacij, ki jih nimate nameščenih. Microsoft pravi, da se bodo tule pojavile samo aplikacije zunanjih izvajalcev, ki so jih odobrili sami, a to ne spremeni dejstva, da je tole oglas, ki ga bomo zdaj primorani gledati, razen če stvar lastnoročno izklopimo.
Da ohranimo Start meni čist je treba najprej skočiti pod “Nastavitve”, nato pod “Prilagoditev” in na koncu pod zavihkom “Start” izklopimo možnost “Pokaži priporočila za namige, bližnjice, nove aplikacije in drugo”.
Osebno nove posodobitve še nisem prejel in očitno ta prihaja v valovih, tako da jo znate prejeti šele v prihajajočih dneh. A zanimivo je, kako hitro je ta novost prešla v končno verzijo Windowsov: Microsoft je namreč te oglase testiral samo nekaj tednov nazaj znotraj programa Insider, zdaj pa je zadeva že nared za končne uporabnike. Ob tem se tudi sprašujemo, kako dolgo bo možnost izklopa teh oglasov sploh na voljo in če ne bo sčasoma Microsoft dodatne reklame preselil še na kakšen drug vidik uporabniške izkušnje.
Morda se zdi komu takšna skrb glede teh mini oglasov pretirana, a takšne stvari se vedno začno pri majhnih korakih, dokler povsem ne uidejo nadzoru. Ob tem se je treba zavedati, da stranke te reklame trpijo znotraj izdelka, ki ni poceni – osnovna licenca za Windows 11 Home stane 145 €.
Založnik Square Enix se je leta 2013 odločil ponovno zagnati franšizo Tomb Raider, saj je ta v svetu pustolovskih iger, kjer je takrat vladala serija Uncharted, potrebovala nekaj svežega vetra, zato je Lara Croft postala mlada ženska, ki pa ni superjunakinja ampak navaden človek, zato je postalo tudi igranje malce bolj realistično. Namesto istočasnega vihtenja dveh pištol, delanja salt in boja proti tiranozavru je nova Lara zgolj skušala preživeti, zato je bila na začetku kampanje vesela že preprostega loka, nasprotnike pa je odstranjevala iz zasede.
Na novo zagnana serija je bila za založnika lep finančni uspeh, zato je kasneje odobril izdelavo še dveh poglavij, ki sta igrali na isto vižo, še pred tem pa je leta 2014 izdal manjšo predelavo pod imenom Definitive Edition, ki pa je prispela za takrat aktualni konzoli PlayStation 4 in Xbox One, medtem ko je PC pri temu izostal. To pri računalničarjih običajno ne bi igralo prevelike vloge, saj takšne manjše obdelave samo dvignejo ločljivost in omogočijo poganjanje pri višjih sličicah na sekundah, kar je PC verzija dobila že ob originalnem izidu.
Vendar pa je v tem primeru Definitive Edition prinesel še nekatere druge bonuse, saj je bil Larin obraz spremenjen, nekaj malega pa je bilo postorjenega tudi na osvetlitvi in boljši animaciji. Vsi ti bonusi niso v PC verzijo nikoli prispeli, po desetletju pa je očitno končno nastopil čas za spremembe in tudi PC-jaši lahko zdaj končno igramo to “ultimativno” verzijo igre.
Obstaja samo en problem: Tomb Raider: Definitive Edition je na voljo samo znotraj Microsoftove trgovine, medtem ko se na Steamu do nje ne moremo dokopati. Kaj točno je razlog za takšno izdajo ni še jasno, a niti ni prvi primer takšne nadgradnje, ki je bila nato dostopna samo preko Microsoftovega servisa. Na enak način je manjšo obdelavo prejela igra The Evil Within, ki je ravno tako dobila nekatere bonuse kot je recimo prvoosebni pogled, tega pa na Steamu ni bilo in še vedno ni možno pridobiti.
Dobra novica je vsaj to, da je Tomb Raider: Definitive Edition postal “Play Anywhere” naslov, tako da če si stvar že lastite na Xbox konzoli, jo lahko na PC-ju pod istim računom igrate brezplačno. V nasprotnem primeru je za njo treba odšteti 20 €, sumimo pa, da bo stvar kmalu prišla tudi v storitev Game Pass, kjer se nahajata tudi ostala dela trilogije.
Igra Lords of the Fallen je lani oktobra privržence žanra “soulslike” razdelila na dva tabora: na tiste, ki so stvar preprosto prezirali in v njej niso našli niti enega pozitivnega vidika in tiste, ki so stvar označili za podcenjeno ter obenem nergače obtožili pretirane negativnosti. Sam sem nekje na sredi: moje mnenje je, da stvar niti približno ni tako zanič kot jo označujejo nekateri, saj igra vsebuje zanimiv svet ter prekrasen dizajn oklepov in nasprotnikov, a po drugi strani je tudi res, da je boj nekam plavajoč in nenatančen, obiskovanje alternativne dimenzije pa se včasih zdi preprosto nadležno in upočasni tempo igranja.
Razvijalcu Hexworks je vsekakor treba čestitati za naknadno podporo, ki jo je ta igra dobila po izidu, saj je praktično vsak dan izšel en večji ali manjši popravek, ki je bodisi nekaj postoril na optimizaciji ali pa se lotil obdelave hroščev, upoštevali pa so tudi želje igralcev in zmanjšali agresivnost nasprotnikov, tako da so ti zdaj med igranjem manj nadležni.
Hexworks je z opravljenim delom zadovoljen zato so včeraj izdali še zadnjo večjo posodobitev 1.5, ki je dostavil še tisto zadnjo obljubljeno vsebino. Poleg odprav hroščev in dodatnega dela na optimizaciji nam ta posodobitev dostavi tudi možnost ponovnega preigravanja New Game+, le da je ta stvar tule malce drugačna kot pa v kakšnem Elden Ringu.
Pri vnovičnem preigravanju namreč lahko sami izberemo, kaj vse si želimo v ponovnem preigravanju kampanje in izbira je res pesta. Vključimo lahko možnost naključnih nasprotnikov, tako da nas med novo potjo skozi igro na prej že seznanjenih lokacijah pričakajo povsem nepričakovani tolovaji, enako naključno postavitev pa lahko izberemo tudi za razne zaklade, tako da nikoli ne boste vedeli, kakšen košček oklepa ali orožja se skriva pri naslednji skrinji.
Najbolj zanimiva je možnost Ironman, ki igro spremeni v žanr roguelike. To pomeni, da boste ob dvojni smrti (igra vam namreč po originalni smrti ponudi še eno možnost, kjer živite v alternativni dimenziji) primorani igranje začeti povsem od začetka, kar je stvar, ki se jo bodo lotili samo največji mojstri tega naslova. Lords of the Fallen namreč nikakor ni lahek naslov in tudi po vseh teh posodobitvah je smrt stalni spremljevalec, a nekateri preprosto obožujejo takšne izzive, zato ne dvomimo, da so se ga nekateri zdaj že lotili – še posebej zaradi tega, ker je posodobitev s sabo prinesla tudi nove trofeje.
Posodobitev 1.5 je zdaj že na voljo in tole zna biti lep vmesni obrok, preden se junija preko dodatka Shadow of the Erdtree zopet vrnete v priljubljeni svet igre Elden Ring.
Stellar Blade je naslov, ki mu navadno ne bi namenil kaj preveč pozornosti, a zašli smo v relativno sušo izdaj večjih iger in razvijalec Shift Up si je med razvojem tega svojega prvega večjega projekta prislužil dovolj pozornosti Sonyja, da je ta stvar zastavil kot ekskluzivo za svoj sistem PlayStation 5 in naknadno izdal tudi daljši demo, ki se je pri igralcih dobro obnesel.
Ob ugledu prvih napovednikov sem sam na stvar gledal malce postrani, saj je je glavna protagonistka Eve videti kot nekaj, kar bi v ustvarjalniku likov spočel nek res potreben najstnik, zaradi česar sem nad igro hitro vrgel sodbo, da bo ta poskušala igralce privabiti zgolj na račun razgaljene podobe, medtem ko bo sama igralna formula igrala drugo violino.
A po preigravanju kampanje sem hitro spoznal, da je bila moja prvotna teorija zmotna in da Stellar Blade pod površjem skriva veliko več kot samo par verno animiranih jošk. Igro sicer še vedno ne bi označil za mojstrovino, saj je prostora za izboljšave v morebitnem drugem delu ogromno, a na splošno priznam, da je tole morda res ena od igričarskih knjig, ki jo odveč soditi samo po platnicah – pa naj bodo te še tako razgaljene.
VIDEO RECENZIJA
Razvojna ekipa: Shift Up Založnik: Sony Platforme: PS5 Nakup:Big Bang Datum izida: 26. april 2024 Cena: 79,99 €
Zvrst: Akcijska pustolovščina
Stellar Blade se z uvodom ne obremenjuje preveč, čeprav spektakularnosti uvoda ne gre oporekati. Mesto dogajanja je naš preljubi planet, a ta je padel pod oblast zlobne vesoljske rase Naytiba, naša junakinja Eve pa je pripadnica nekakšnega uporništva, ki želi stvari povrniti nazaj v normalno stanje. Zgodba sama je dokaj nezanimiva in nihče vam ne bo zameril, če boste skozi nekje 30 urno kampanjo večkrat zmedeni glede poteka dogodkov in boste tem pač sledili zato, ker so razni cilji nujni za napredovanje zgodbe. Za igranje vam je dovolj vedeti to, da Eve poskuša v navezi s spremljevalcema Adamom in Lily ter pomočjo zadnjega večjega mesta Xion planet osvoboditi izpod jarma vesoljcev, to pa bo mogoče samo preko trupel manjših in večjih nasprotnikov.
Ustavimo se zdaj za minuto in si oglejmo tistega slona v sobi, ki je pri igri sprožal nekaj kontroverzije vse od njene najave in sem jo omenil tudi v uvodu: seksualnosti glavne junakinje in kako je ta izpostavljena skozi celotno igralno izkušnjo. Najprej se je treba zavedati, da je Shift Up korejski studio in ti zelo radi v svoje naslove rinejo pomanjkljivo oblečena dekleta, ki so kljub goli koži nenavadno odporna na zamahe sovražnikov in svinčeni dež njihovih strelnih orožij.
Šefom ne manjka izvirnosti, a so pogosto preveliki za ekran, tako da bolj težko vidiš njihove vzorce napadov.
Tudi Stellar Blade gre po tej poti, a priznati moram, da sem pričakoval hujše. Dobro, Eve resda nosi tako oprijeto obleko, da ji ob odpiranju skrinj lahko vidiš v maternico in njeno spuščanje po lestvah bi lahko zamenjali za ples gibčne striptizete, vendar pa na splošno njeno mahanje z vimeni ni tako odbijajoče in izpostavljeno kot bi lahko bilo. Njena postava tako ne moti igralne izkušnje in sčasoma se na vse skupaj navadiš, a po drugi strani povsem razumem, kako bi ta lik lahko zmotil igralca ali igralko, ki bi razvijalca upravičeno lahko obtožil ustvarjanja stereotipov glede žensk, ki na sebi ne nosijo niti grama maščobe. Če je Aloy iz serije iger Horizon tako dobro zastavljena junakinja, da sčasoma pozabiš na spol glavnega junaka, saj ta ne igra nobene vloge, je tule situacija drugačna, vendar pa Eve spet ni tako moteča, da bi vse vidike igranja usmerila samo v svojo napeto rit.
Med igranjem boste pogosto naleteli na vmesne baze, ki nam omogočajo nadgradnje lika in zaslužen počitek – slednji nato tudi obudi vse že poražene grdavže.
Igralna formula se vrti okoli bojevanja in tole ni nek RPG, kjer bi raziskoval podrobno poustvarjena mesta, se pogovarjal z NPC-ji ter s spremljevalci razvijal globoke vezi, ki bi nato pripeljale do romance. Stellar Blade vsebuje določene elemente zgoraj naštetih igralnih prijemov, a so ti povsem površni. Mesto Xion je denimo praktično povsem mrtvo in vsebuje zdolgočasene naokoli stoječe like, stranske naloge pa obstajajo, a so te katastrofalne in navadno sestojijo iz tega, da obiščete neko lokacijo, tam nekaj poberete in stvar je zaključena. Stranski opravki so tako zanič, da so me sprva s svojo preprostostjo presenetili: prejel sem denimo nalogo, da moram poiskati zapuščeno mačko, ki se potika po mestu in je videti shirano. Celotna naloga je dobesedno tole: tečemo do enega dela mesta, mačka je mrtva in to je konec naloge.
Da bomo velikokrat dobili takšne kadre niti ni presenečenje, a na splošno seksualnost glavne junakinje ni tako izpostavljena, kot pa sem sprva pričakoval.
Kakor so te misije brezvezne pa jih je vseeno pametno opraviti, saj si s tem prislužimo denarce in surovine, ki jih nato uporabimo za nadgradnjo opreme. Tudi na tem področju kakšne blazne naprednosti ne boste doživeli, saj lahko nadgradimo naš en in edini energijski meč, skupaj spravimo izboljšave na dronu, si zvišamo zalogo zdravilnih napitkov ter za Eve sešijemo novo preobleko, ki pa je tam samo za okras in ne zviša statistik. Te izboljšujemo preko ločenega menija in ta je dejansko dokaj razvejan, saj Stellar Blade vsebuje dokaj napreden boj, tako da lahko pridobivamo nove veščine, se učimo novih kombinacij udarcev in izmikanje ter pariranje naredimo lažje.
Svet, ki ga prečka Eve je sprva dokaj linearen, kasneje pa se malce bolj odpre, vendar pa tole ni nekakšen resničen odprti svet, ki bi ga bilo res vredno raziskovati. Skriti kotički sicer obstajajo in vsebujejo nekaj skrivnosti v obliki skrinj, za te pa je občasno treba poiskati namensko geslo ali pa pri odpiranju odigrati mini igrico. Stellar Blade si iz iger Dark Souls sposodi nadzorni sistem točk, saj vsake toliko naletimo na manjše baze, kjer si lahko nadgradimo veščine, nakupimo razne napoje in si obnovimo zdravje – slednje bo seveda tudi oživelo prej poražene nasprotnike.
Stellar Blade zna pričarati občutek izoliranosti in postapokaliptičnosti, vendar pa tega ne zna spariti z zanimivo zgodbo.
Regije so v bistvu bolj arene za boje, ki tule spominja na nekakšno mešanico iger Bayonetta in Nioh. Na voljo imamo težji in lažji udarec, ta pa med sabo lahko kombiniramo in razvijemo uničujoče napadalne vzorce, ki nasprotniku ne dajo dihati. Naša glavna obramba sta pravočasno izmikanje in pariranje, uspešna izvedba teh pa polni nekam težko viden merilnik, ki nam nato omogoča sprožanje posebnih udarcev.
Nasprotniki so dokaj raznovrstni in zahtevajo različne pristope, pri boju pa se hočeš nočeš enostavno moraš navaditi bodisi dobrega izmikanja ali pariranje napadov. Slednje je bolj priporočljiva taktika, a sam se nikakor nisem mogel navaditi ritma nasprotnikov, ki radi mahendrajo z okončinami, tisti večji pa tako zapolnijo ekran, da sploh ne vidiš od kje prileti njegov udarec in kdaj je bil ta sprožen. Pretepanje je tako velikokrat vir frustracij in preprosto potrebuje še nekaj dodelave, saj sem velikokrat dobil občutek, da sem šefa premagal bolj po naključju, kot pa da sem se naučil njegovih vzorcev napada in mu nato pravočasno sprožil protiudarec.
Grafično Stellar Blade ni videti slabo in pohvalno je tekoče delovanje pri 60 sličicah na sekundo in hitro nalaganje stopenj. Tudi svet je videti podrobno in dizajn nasprotnikov ter redkih NPC-jev kaže, da ima razvijalec Shift Up pod streho kar nekaj talentiranih umetnikov. Bi se pa spotaknil ob zvočni vidik izkušnje: glasovno igranje je še nekako v redu, vendar ne vem kdo je zaposlil glasovnega igralca za Adama, saj je ta slišati tako neživljenjsko in zdolgočaseno, da te popolnoma potegne iz dogajanja. Dvomljiva je tudi glasbena spremljava, ki sicer ni slaba, a sprašujem se, če ne bi namesto korejskega pop-a bila bolj smiselna izbira česarkoli drugega.
Stellar Blade se je na koncu za boljšo igralno izkušnjo kot pa sem od nje pričakoval, vendar pa nisem prepričan, če je ta skupek idej res vreden cene 80 €. Za razvijalca Shift Up bi to označil kot za pogumen prvi korak do snovanja resnično impresivne igre, ki bi znala preko nabranih izkušenj iz razvoja prvenca nekega dne postati Stellar Blade 2.
Čas hitro beži in po uspešni izpeljavi našega prvega letošnjega turnirja iz igre League of Legends, se na obzorju že riše mesec maj, kar pomeni, da se približuje tudi nastop drugega turnirja, ki bo tudi letos nastal znotraj dirkaške igre Assetto Corsa Competizione.
Ta simulacija vožnje ni samo zelo popularna na vseh naših dogodkih, ampak tudi na splošno v Sloveniji drži bogato igralno skupnost, ki se zelo rada poigra z igrino napredno fiziko vožnje, tisti bolj napredni dirkači pa si nato v dnevno sobo stlačijo pravi simulator dirkanja, nanj posadijo kakšen dober volan in nato s tresenjem in vernim zvočnim sistemom strašijo celo sosesko.
Ravno takšni predani dirkači so vabljeni na ta turnir, ki se bo odvil 18. maja in sicer ob 11.00, trgovina Mimovrste pa nam bo tudi tokrat dobrodušno ponudila prostor za tekmovanje, tako da bomo digitalne bencinske izpuhe vohali na lokaciji BTC City Ljubljana, kjer se nahaja tudi prevzemna točka te trgovine.
Za razliko od prej omenjenega turnirja v igri League of Legends, tule spletnih kvalifikacij ne bo. Bodoči tekmovalci morajo tako skočiti na spletno stran Eventko, kjer lahko opravijo nakup vstopnice v vrednosti 15 €, s tem pa si tudi rezervirajo mesto v vrsti tekmovalcev. Nakup vstopnice je nujen, saj si le tako lahko zagotovimo, da bodo tekmovalci nato turnir tudi zares obiskali, število prostih mest pa je omejeno na 32 tekmovalcev.
Vse udeležence čakajo lepe nagrade iz strani naših partnerjev UVI, Lenovo in Logitech, saj bo najboljših 8 tekmovalcev prejelo materialne nagrade v skupni vrednosti 1.500 €, ostali pa bodo v roke prejeli darilne vrečkice, ki bodo odtehtale vplačano prijavnino. Kot vidite lahko tako od tekmovanja samo profitirate, saj vas čaka tudi druženje z drugimi navdušenci nad digitalnim dirkanjem, pred Mimovrste pa bo postavljen tudi čisto pravi športni dirkalnik, ki ga bo tja postavilo društvo 32nd Drift Squadron.
Tekmovalci boste izziv opravili na novih in izpopolnjenih simulatorjih UVI Racing SIM PRO in UVI Racing SIM Extreme ter volanu in pedalkah Logitecha G923, igro pa bo poganjal zmogljivi igričarski računalnik Lenovo Legion T5. Pravila tekmovanja si lahko preberete na sledeči povezavi, za dodatna vprašanja pa je vedno na voljo tudi Discord.
Vabljeni tako tekmovalci, kot tudi tisti, ki bi si tekmovanje samo radi od bližje ogledali in morda vzpodbujali virtualne dirkače. Vstop za te je seveda brezplačen, poleg ogleda prej omenjenega resničnega dirkalnika pa se boste lahko usedli v ločen simulator, ki se bo ravno tako nahajal pred vhodom v trgovino Mimovrste.
Serija Fallout je bil tako velik uspeh, da je ta verjetno presenetil tudi razvijalca Bethesdo in njihovega glavarja Todda Howarda, zagotovo pa je nazaj malce stopil tudi Amazon, ki je stvar za predvajanje nudi na svojem pretočnem servisu Prime Video. Vse epizode prve sezone so bile izdane naenkrat, kar bi znala biti pretkana marketinška strategija ali pa je bil morda znak, da Amazon v stvar ni preveč verjel, zato jo je želel čim prej izstreliti na svoj servis in jo v primeru neuspeha tudi opustiti.
Zgodilo se je ravno nasprotno, saj te dni praktično vsi govorijo samo o Falloutu, Amazon pa je brž dal zeleno luč za snemanje 2. sezone, ki bo še naprej šla po izročilu že izdanih iger, a bo še vedno govorila svojo zgodbo. Osebno mi je takšen pristop bil vedno bolj všeč kot pa čistokrvno obnavljanje igričarskih štorij in nekaj takšnega bi si želel v seriji The Last of Us, namesto da sem moral še enkrat gledati isto zgodbo, ki sem jo skozi originalno izdajo in predelave doživel že trikrat.
Takoj po koncu so se razpasle razne teorije, kam vse bi lahko serija skočila v nadaljevanju in na koncu je bila uradno potrjena tista, ki je bila, glede na zaključne kadre 1. sezone, tudi najbolj logična. Pozor: nadaljnje besedilo in spodnji video vsebujeta kar nekaj kvarnikov glede 1. sezone.
Ustvarjalca serije Graham Wagner in Geneva Robertson-Dworet sta za spletno stran GQ potrdila, da nas bo naslednja sezona odpeljala v raziskovanje ruševin mesta New Vegas. To igričarji prav dobro poznamo, saj nas je tja leta 2010 odpeljal razvijalec Obsidian Entertainment in pričaral tako globoko in zanimivo štorijo, da Fallout: New Vegas še vedno velja za najboljšega v tej franšizi.
Vendar pa bo New Vegas malce drugačen kot pa smo ga videli v tej igri, saj bo mesto ena velika ruševina, medtem ko je v igri stvar funkcionirala kot ena od redkih naselbin, ki jih atomske bombe niso preveč porušile. Televizijska serija se dogaja 15 let po tistih dogodkih, ki smo jih videli v igri Graham Wagner in Geneva Robertson-Dworet sta v intervjuju povedala, da so se po zaključku zgodbe iz igre zgodile določene stvari, ki so pripeljale do porušenega mesta. Dodala sta, da je svet Fallouta dinamičen in nevaren, tako da se vedno dogajajo neke stvari in da jima preprosto ni logično, da bi situacija več kot desetletje ostala enako kot smo jo videli v igri, ki bo ravno tako kmalu praznovala svojo 15. obletnico.
Kdaj bo nova sezona prispela na Prime Video je zaenkrat samo predmet ugibanj, zato se je bolj pametno vmes zaposliti z že izdanimi igrami. Fallout 4 že danes dobiva ogromno nadgradnjo, neverjetno dobro pa gre tudi MMO-ju Fallout 76 – za tega se je Bethesda nedavno pohvalila, da je v samo enem dnevu nabral milijon igralcev.
Razvijalec Atlus je igričarjem znan predvsem po svoji dolgoletni seriji jRPG iger Persona, ki je svoj zadnji glavni del prejela debelih osem let nazaj, od takrat pa je studio zanj spočel nekaj predelav ter samostojnih odvrtkov, zdaj pa si bo privoščil nekaj pavze in izdal nekaj povsem svežega. Žal to ni Persona 6, ki je sicer zagotovo že v izdelavi in če gre verjeti govoricam, zdaj za to igro poznamo tudi barvno shemo, ampak povsem nova franšiza z imenom Metaphor: ReFantazio.
O tem naslovu smo lani enkrat že pisali, Atlus pa je včeraj pripravil daljši prenos v živo, ki je izpostavil tiste najbolj pomembne mehanike igre, ki se bo preselila v magično srednjeveško deželo, v njej pa je pred kratkim umrl kralj zato ljudstvo išče novega vladarja. Vendar pa je to kraljestvo malce drugačno od tistih, ki jih pomnimo iz resničnega življenja: krono namreč ne nasledi dedič umrlega ampak tisti, ki nabere največ glasov podpore navadnih občanov. V njem tako vlada nekakšen demokratičen sistem in na nas bo, da širom dežele naberemo dovolj glasov podpore, da lahko svojo rit udobno namestimo na prestol, do tega pa bo vodila dolga pot, ki bo polna avantur.
Atlus pravi, da je za Metaphor: ReFantazio ustvaril svoj najbolj širok svet doslej, čeprav ga sam ne bi označil za odprtega. Tekanja naokoli bo kljub temu zelo veliko, saj NPC-ji nujno potrebujejo našo pomoč, to pa bomo nudili preko raznoraznih pristopov, a najbolj pogost bo tisti, ki nas bo spustil v razne temnice, ki jih bo tule več kot v vseh Persona igrah doslej.
Zanimiv je pristop do bojevalnega sistema, saj se bomo v bitkah še vedno ukvarjali s poteznim načinom mikastenja, a omogočeno bo tudi akcijsko sabljanje, kjer bomo lahko nekatere bolj šibke sovrage odpravili kar mimogrede, kar bo malce skrajšalo zamudne boje, a po drugi strani se človek vpraša, zakaj so ti potem v igri sploh prisotni, če ne zahtevajo nobene taktike pri pretepanju.
Metaphor: ReFantazio je resda nova franšiza, a bo kar nekaj igralnih elementov potegnila iz Atlusovih prejšnjih naslovov. Še vedno se bomo denimo ukvarjali s kompanjoni, se z njimi družili, kramljali in pletli prijateljske vezi, prisotna pa bo tudi mehanika upravljanja časa, saj imajo volitve svoj časovni rok, ki ga bo treba upoštevati. Se bo pa ReFantazio v enem pogledu bistveno razlikoval od igre Persona 5, saj tule romanc s spremljevalci ne bo mogoče spočeti, kar je nekatere oboževalce že pahnilo na rob obupa.
Igra Metaphor: ReFantazio izide 11. oktobra in sicer za PC, PlayStation 5 in Xbox Series X.
Žanr enoigralskih prvoosebnih streljank se je včasih zdel neumrljiv, še posebej pa je ta teza veljala ob koncu devetdesetih, ko je praktično vsak razvijalec delal na svoji verziji takšne zabave in takrat so rodili legendarni izdelki tipa Half-Life, Quake 2 in Red Faction, zabavno pa je bilo tudi na večigralskem področju, kjer sta si moči merila Quake 3 in Unreal Tournament.
Prvoosebno streljanje je še danes popularno, vendar pa se je primarno preselilo v medmrežno zabavo, medtem ko tipičnih enoigralskih izkušenj boleče manjka. Nazadnje nas je v tem pogledu res razveselil Doom Eternal, medtem ko so igre Far Cry preseljene v odprti svet in jim manjka tista linearnost, ki je pripeljala do mojstrskih stopenj prej omenjenih naslovov.
Nostalgijo poskuša obuditi založnik 3D Realms, ki nam je leta 2019 predstavil igro Ion Fury, ta pa je obudila vizualno podobo prvoosebnih streljank tipa Doom 2 in Quake 1, kar ji je uspelo sorazmerno dobro. 3D Realms je že dolgo nazaj napovedal nadaljevanje Phantom Fury, ki pa bo skladno z novo zgodbo predstavilo tudi obujanje spominov na drugo ero prvoosebnih streljank – tistih, ki smo jih dobili ob koncu devetdesetih in jih je močno rad preigraval tudi avtor tehle vrstic.
Nastopali bomo v vlogi iste junakinje Shelly “Bombshell” Harrison, ki je bila v novi igri prebujena iz kome, njena nova naloga pa je poiskati legendarni artefakt Demon Core, ki ga bomo našli preko raziskovanja ZDA.
Za zgodbo se vam ni treba preveč obremenjevati, saj je tam bolj za izgovor, da se lahko sprehodimo skozi cel kup različnih lokacij, tam pokosimo mase neprijateljskih sil ter na splošno uživamo v napetih akcijskih spopadih, ki jih bomo izvajali peš ali pa na krovu kakega priročnega vozila.
Vizualno Phantom Fury spominja na mešanico iger SiN in Half-Life, retro stopnje pa so videti slastno in bodo skrivale veliko velikonočnih jajčk, tako kot je bilo to v navadi streljank nekega drugega obdobja.
Phantom Fury izide že danes, 23. aprila in čeprav na Steamu stran že dolgo obstaja, cena zaenkrat ni znana.
Disney je svoj Marvel univerzum končno malce upočasnil, saj tudi tako premožna podjetja ne morejo ves čas v te izdelke vlagati nepredstavljive količine denarja, nazaj pa dobivati slabe ocene in katastrofalne izkupičke na blagajnah. Zato bo MCU letos prejel samo en film, za tega pa sta iz rezervne klopi bila vpoklicana junaka Deadpool in Wolverine, ki ju na velikem platnu nismo gledali že vse od letnic 2018 in 2017.
Zdaj se vračata v partnerstvu, ki pa je narejeno po sili razmer, saj Deadpool nujno potrebuje pomoč Wolverina, ta pa se te dni najraje zapija v lokalni beznici, saj je prišel iz neke dimenzije, kjer je društvo X-Men povsem razpadlo, Wolverine pa se je izneveril vsem tistim, ki bi jih moral zaščititi.
Vendar pa planetu preti nova nevarnost, ki jo vodi Cassandra Nova, zlobna dvojnica Charlesa Xavierja oziroma Profesorja X-a, ki ga poznamo kot vodjo X-Menov. Kaj točno ima Cassandra za bregom ni znano, a jasno je, da je sama premočna za Deadpoola, zato se ta obrne na pomoč svojemu nekdanjemu največjemu nasprotniku. Dvojec se tako resda bori skupaj, vendar pa so stare navade občasno premočne, zato ne bo manjkalo kadrov, ko sredi bitke skušata drug drugega špikniti v hrbet, kar bo že tako nore bitke spremenilo v še večji kaos.
Poleg krvave akcije in lepe doze preklinjanja ne bo manjkalo niti črnega humorja, ki je jasen znak izdelkov v katerih nastopa rdeča ninja. V glavnih vlogah bosta zopet nastopila Ryan Reynolds kot Deadpool in Hugh Jackman kot Wolverine, med vodilnima igralcema pa se že v napovedniku čuti kemija, kar niti ni tako čudno, saj sta tudi v resničnem svetu že dolga leta velika prijatelja.
Manjkalo ne bo niti lomljenja četrtega zidu, kar je še en znak Deadpool avantur in to je jasno vidno v zaključnem kadru napovednika, ko se pojavijo šale glede drog in tega, kako se teh ne sme omenjati ob prisotnosti Marvela. Kljub vsem tem znakom je režiser Shawn Levy v intervjuju za spletno stran Screen Rant že vnaprej povedal, da tole ni Deadpool 3, ampak film, ki enakomerno obravnava oba glavna junaka.
Deadpool & Wolverine se bo v kinih pojavil že 26. julija.
Preteklo je že kar nekaj vode odkar smo dobili zadnji, res zapomljivi igričarski izdelek, ki se je odvijal znotraj fantazijskega izročila Gospodarja prstanov. Žal se zdi, da tretjega dela Middle-earth ne bomo dobili nikoli, zato se bo treba zadovoljiti z izdelki, ki v sebi nosijo nekoliko manj proračuna in sem notri zagotovo spada novo napovedana igra Tales of the Shire, ki jo ustvarja razvijalec Wētā Workshop.
Wētā Workshop kot razvijalec pod sabo resda še nima nobenega naslova, vendar pa je renome tega podjetja impresiven, saj je sodelovalo pri kreaciji posebnih učinkov za epsko trilogijo Gospodar prstanov, ki jo je spočel režiser Peter Jackson. Na Tales of the Shire tako delajo ljudje, ki držijo do izročila pisatelja Tolkiena veliko spoštovanje, njihov prvi naslov pa se bo osredotočil na prisrčne hobite in njihovo deželo Šajersko.
Glede na napovednik se bo Tales of the Shire igral nekako podobno kot Nintendova serija Animal Crossing. To pomeni, da bo tole igra, ki je bolj namenjena sproščanju in v njej boste zaman iskali epske spopade proti orkom, saj bo poudarek na grajenju udobnega doma, gojenju vrtnih pridelkov in sodelovanju v lokalnem sejmu Bywater Festival.
Ne boste pa ves čas čepeli samo doma, saj boste lahko s svojimi ogromnimi stopali preiskali skrivnosti Šajerske, poklepetali z drugimi prebivalci in na splošno poskušali izpolniti svoje najgloblje hobitske fantazije. Malce zmoti samo grafična podoba: razumemo, da je razvijalec poskušal izbrati malce bolj živahno podobo, a nekatere teksture so že v napovedniku videti boleče nizke kakovosti, kar je presenetljivo, saj igra izide samo za PC ter konzole trenutne generacije, k temu pa je dodan še Nintendo Switch, zato bi pričakovali malce bolj napredno grafiko.
Tales of the Shire še nima točnega datuma izida, bi pa naj se ta zgodil enkrat v drugi polovici tega leta.
Na področju VR zabave so se včeraj pripetile velike spremembe, ki so prišle dokaj nepričakovano. Podjetje Meta, ki trenutno nekako upravičeno velja za voljo tosortne industrije, je na svojem blogu napovedalo korenite spremembe glede pristopa do izdelave novih izdelkov, saj bo njihov operacijski sistem Quest OS preimenovan v Meta Horizon OS, hkrati pa bo ta prvič postal odprt zunanjim izdelovalcem, ki bodo z Meto stopili v partnerstvo.
In Meta je v to smer zakorakala presneto pogumno, saj je že takoj na začetku v partnerstvo priklicala dve ogromni podjetji. ASUS bo, preko svoje znamke ROG oziroma Republic of Gamers, spočel povsem nova VR očala, ki bodo usmerjena predvsem igričarsko, medtem ko bo tudi podjetje Lenovo skupaj spravilo svojo lastno verzijo VR naočnikov, le da bodo ta bolj usmerjena v mešanje VR in AR tehnologij, kar pomeni, da bodo bolj pripravna za pisarniško delo.
Meta bo seveda tudi sama še naprej delala nova VR očala, zato so napovedali povsem nov tip izdelka, ki bo proizveden v omejenih količinah in naj bi svoj navdih črpal iz znamke konzol Xbox. Kaj točno to pomeni ni znano, vendar pa ima Meta očitno dobro partnerstvo z Microsoftom in nova očala bi znala biti sparjena z Xbox kontrolerjem in naročnino Game Pass.
Na mikrofonu se je oglasil tudi Mark Zuckerberg, ki je nad novo strategijo razvoja navdušen, ob novi odprtosti sistema pa upa, da bodo na platformo prispeli tudi nekatera druga podjetja – med drugim je javno povabil Google, da ta svoje aplikacije iz lastne trgovine Google Play preseli tudi na operacijski sistem Meta Horizon, a seveda je ta odločitev prepuščena njim. Dvomimo sicer, da se bo to res zgodilo: Google naj bi načrtoval lastno verzijo VR/AR očal, ki bi jih znali predstaviti na svoji konferenci Google I/O 2024, ta pa se bo odvila 14. maja.
Tako Lenovo, kot tudi ASUS očala so od izida še nekaj let stran, vendar pa je že zdaj lepo videti, da bomo na področju izbire končno imeli nekaj več izbire kot pa da samo čakamo na nove verzije Meta Quest očal.
Dober mesec nazaj smo pisali o ponovnem poskusu ameriške vlade, da enkrat in za vselej prepove delovanje popularne aplikacije TikTok na domačih tleh, saj je ta v lasti kitajskega podjetja Bytedance in naj bi tako predstavljala resno grožnjo nacionalni varnosti. Predstavljen je bil osnutek zakona “Protecting Americans from Foreign Adversary Controlled Applications”, ki bi moral biti nato poslan v senat, a zanj nato ni bilo izraženega veliko zanimanja.
Vendar pa uradniki nad prepovedjo aplikacije še niso obupali, zato so se odločili za nov pretkan korak, ki je prepoved TikToka vključil v zakon “21st Century Peace through Strength Act”, ta pa pri Američanih – in svetu na splošno – predstavlja veliko večje zanimanje. V njem se namreč nahaja tudi orožarska pomoč za Ukrajino in Izrael, zaradi česar se bo zagotovo premaknil v senat, kjer mu bodo glasovi zagotovo naklonjeni. Zakon je dobil ogromno podporo iz strani republikancev in demokratov: skupno je pridobil 360 glasov podpore in samo 58 glasov, ki mu niso bili naklonjeni.
Senat naj bi za stvar glasoval že jutri in čeprav je pri teh zadevah težko napovedati izide, praktično vsi pričakujejo, da bo stvar odobrena, nakar ima Bytedance samo še dve možnosti. Bodisi aplikacijo proda v last ameriškega podjetja ali pa se mora soočiti z realnostjo, da bo video platforma na ameriških tleh prepovedana za namestitev in uporabo, s čimer bi izgubil nekje 170 milijonov uporabnikov.
A bolj kot številke uporabnikov bi zabolela izguba vplivnežev, ki so najbolj popularni ravno znotraj ZDA. Ko ti enkrat izginejo se lahko sproži sosledje zaporednih dogodkov: aplikacija postane manj popularna in relevantna, zato jo sčasoma nehamo uporabljati tudi v Evropi in sčasoma bi prišlo do tega, da bi TikTok sicer še vedno obstajal, a bi bil vreden veliko manj kot zdaj, ko je ocenjen na 268 milijonov dolarjev.
Bytedance je sicer že izjavil, da o prodaji ne razmišlja, a to je bilo pred včerajšnjim glasovanjem glede zakona “21st Century Peace through Strength Act”, ki ima zdaj veliko večje možnosti za uspeh v primerjavi s prejšnjim poskusom. V primeru sprejetega zakona imajo nato Kitajci 9 mesecev časa za odločitev, predsednik ZDA pa lahko ta čas še dodatno podaljša, če se ob izteku roka začenjajo pojavljati konkretni plani glede prodaje platfrome.
Uspeh serije Fallout na pretočnem servisu Prime Video je bil tako velik, da je Amazon samo nekaj dni po premieri prve sezone že uradno odobril delo na naslednjem poglavju, navdušenje pa se je preselilo tudi v igričarsko sfero, saj so epizode marsikakšnemu igralcu vzbudile željo po interaktivnem obisku postapokaliptične okolice ZDA, zato so začele rasti številke vseh iger, ki jih nosi ta franšiza.
Kar se tiče igralne baze je največ pridobila igra Fallout 4 iz leta 2015, ki je leta po izidu vzdrževala igralno bazo pri nekje 20k istočasnih igralcih, po izidu serije pa je ta številka skokovito narasla in včeraj se je v njej naenkrat zabavalo več kot 164k istočasnih igralcev. Ni slabo za enoigralski naslov, ki že leta ni prejel koščka nove vsebine, kljub tem visokim številkam pa te zbledijo v primerjavi s tistimi, ki smo jih gledali ob igrinem izidu, saj se je takrat v njej istočasno zabavalo 472k igralcev.
Ogromen poskok pa se je pripetil tudi v primeru igre Fallout 76. Ta nesrečni naslov se je rodil leta 2020 in je bil ob izidu deležen univerzalnega pljuvanja, a razvijalec Bethesda je vztrajal, zlagoma popravljal hrošče in dodajal nove razširitve, ki so bile kupcem osnovne igre povsem brezplačne in dandanes je stvar za igranje povsem drugačna kot pa izpred štirih let. Tudi igralne številke tega naslova so se dolgo vrtele okoli cifre 20k, nakar so po seriji močno narasle in pred kratkim dosegle 73.368 istočasnih igralcev. Za razliko od igre Fallout 4, je za Fallout 76 to absolutni rekord, saj je ta naslov ob svojem rojstvu na Steamu privabil zgolj okoli 40k igralcev, številka pa zna v sledečih dneh še narasti.
Fallout vsebine nam še lep čas ne bo zmanjkalo. Fallout 4 bo v četrtek dobil zajetno posodobitev, ki bo prispela tako na PC-je, kot tudi konzoli trenutne generacije, v izdelavi pa je tudi ogromen mod Fallout London, ki ga pričakujemo že enkrat to pomlad. Tudi Fallout 76 bo prejel novo vsebino v obliki povsem nove mape Skyline Valley, ta pa bo vsebovala nove naloge in tudi nasprotnike, ki jih bodo pozdravili predvsem veterani te igre.
Fallout 5 je trenutno žal še leta in leta stran, saj je naslednja igra razvijalca Bethesde novo poglavje serije The Elder Scrolls. Vendar pa se vmes lahko pozabavate v starejših igrah: za Fallout 3 in New Vegas smo spočeli kratki vodič, ki oba naslova oriše v malce bolj moderni grafični in igralni preobleki.
Razvijalec s smešnim imenom The Fun Pimps je svoj prvi in edini naslov 7 Days to Die na Steamu začel prodajati decembra 2013 in tako kot vse preživetvene igre tistega časa – in teh je bilo takrat res ogromno – je tudi ta svoje prve korake naredila znotraj programa Early Access, ki igralcem ponudi možnost igranja zgodnje verzije igre, v zameno za to pa morajo trpeti ob hroščih in nedokončanih igralnih mehanikah.
Bežno se spomnim, da sem v antični preteklosti s prijatelji tole zadevo malce igral in branil utrdbo pred navalom ogromne mase zombijev, nakar sem na zadevo pozabil in sem sklepal, da je že davno tega skočila v verzijo 1.0 in da zdaj drži določeno bazo zvestih igralcev na Steamu. Zato sem bil kar malce presenečen nad najavo, da je The Fun Pimps po vseh teh letih zdaj končno igrino kodo zloščil do takšne mere, da je ta končno pripravljena na polni izid.
Naslednja večja posodobitev igre bo s sabo prinesla nove izzive, boljšo podporo za kontrolerje in bo hkrati tudi celotno igro premaknila na končno verzijo 1.0.
Vsi tisti, ki ste si igro privoščili na PC-ju, boste nadgradnjo na polno verzijo prejeli brezplačno, to pa ne velja za igralce, ki so igro kupili na konzolah. Razvijalec namreč pravi, da je med generacijami konzol prišlo do prevelike razlike, tako da bodo lastniki verzij igre za PlayStation 4 in Xbox One to morali kupiti na novo, The Fun Pimps pa naj bi z Microsoftom in Sonyjem razpravljal o opcijah glede popusta, ki bi ga lahko bili deležni kupci prejšnjih kopij igre.
Kar se tiče popustov bo igra od danes pa vse do 29. aprila na Steamu znižana za -75 %, kar bo ceno spustilo na nekje 5 €, kar je dobra kupčija, če si želite pripraviti teren za končno verzijo igre. Ta naj bi na PC-ju izšla enkrat v bodočih mesecih, nakar bo preteklo še nekaj mesecev od izida na konzolah.
The Fun Pimps po izidu različice 1.0 ne bo šel po poti razvoja povsem novega naslova, ampak se namerava povsem osredotočiti na 7 Days to Die in izdajanja nove vsebine za ta svoj prvi naslov, ki bo zagotovo dobil tudi še kakšen večji dodatek.
Šesti del franšize Far Cry bo letos oktobra upihnil svojo 3. svečko in čeprav igra ni bila zares slaba, se je čutila že močno utrujeno in vsem je postalo jasno, da potrebuje franšiza nekaj svežega vetra, saj na isto vižo igra že vse od tretjega dela. Pri šestici je v marketinški kampanji veliko pozornosti privlekel obraz igralca Giancarla Esposita, na koncu pa se je izkazalo, da je bil v igri komajda kaj prisoten in Ubisoft njegovih talentov preprosto ni znal dovolj močno izkoristiti.
Attention, je n'ai JAMAIS dit que Cillian Murphy allait être dans le jeu. L'image veut dire autre chose. https://t.co/cXVgmRwMJr
Kljub kritikam prodaja verjetno ni bila slaba in nobenih dvomov ni bilo, da bomo dobili tudi sedmi del. Ubisoft zaenkrat ni najavil ničesar konkretnega, se je pa na X-u oglasil uporabnik j0nathan, ki ima očitno neke dobre francoske naveze znotraj studia, saj je v preteklosti pravilno napovedal nekatere Ubisoftove skrivnosti, še preden so bile te uradno najavljene: nazadnje se je to zgodilo v primeru igre Assassin’s Creed Mirage.
j0nathan je na X-u objavil štiri slike, ki naj bi se tikale neke nerazkrite igre in igralci so brž začeli sumiti, da naj bi se rešitev vrtela okoli igre Far Cry 7. Nihče še sicer ni prišel do dokončnega odgovora, a tudi sam j0nathan je v nekaterih odgovorih namignil, da se skrivnost res vrti okoli igre Far Cry 7, ki naj bi bila zdaj zdaj tudi uradno razkrita.
Največji namig, da je tole res Far Cry, sta pridodali sliki, ki kažeta številko sedem in bombo z odštevalnikom, ki na številčnici kaže 72 ur. Lani so se namreč pojavile govorice, da bo sedmi Far Cry drugačen od predhodnikov in zgodba naj bi se vrtela okoli ugrabitve protagonistove družine, igralec pa naj bi mel 72 ur časa, da jih reši pogube – v resničnem življenju bi teh 72 ur naneslo za točno en dan igralnega časa.
Ostali dve sliki kažeta manj jasno zgodbo. Rakovica bi znala pomeniti neko eksotično lokacijo, slika igralca Cilliana Murphyja pa je nekatere pripeljala do mišljenja, da bo nedavno nagrajeni Oskarjevec nasledil škornje prej omenjenega Giancarla. Žal se to ne bo zgodilo, saj je j0nathan to teorijo zavrgel in pridodal, da ta sled pomeni nekaj drugega.
Morda Ubisoft res že v teh dneh napove nekaj uradnega, zna pa se zgoditi, da bo najava prišla na njihovi konferenci Ubisoft Forward, ki se bo letos zgodila 10. junija.
Če v sodobni filmski industriji manjka en žanr filmov, so to komedije, ki se bavijo s parodijo na druge popularne filme znotraj Hollywooda. Temu vedno ni bilo tako in ob začetku drugega tisočletja nas je lepo zabavala franšiza Film da te kap, ki je dobila kar nekaj posnemovalcev, sčasoma pa so ideje usahnile in parodije so praktično povsem izginile iz zemljevida.
Smejali smo se tudi v osemdesetih in devetdesetih, saj nas je takrat dodobra zabaval igralec Leslie Nielsen in to preko filmov Ali je pilot v letalu? in Gola pištola. Slednja franšiza je nato spočela še dve nadaljevanji in služila tudi za odskočno desko filmske kariere zloglasnega O.J. Simpsona, ki se je od sveta nedavno poslovil v starosti 76 let.
Še pred njim se je leta 2010 od nas poslovil Leslie Nielsen, ki je kljub svoji starosti 84 let še vedno snemal filme in se je pripravljal na nastop v četrtem delu franšize Gola pištola, ta pa je nosil podnaslov Rhythm of Evil. Žal od tega na koncu ni bilo nič, saj je smrt glavnega igralca onemogočila snemanje, dolgo pa si nihče ni predstavljal takšnega filma, kjer naslovne vloge ne bi nosil Leslie.
Paramount Picture pa je zdaj mnenja, da se da iz Gole pištole še vedno iztisniti kakšen obisk kina in že leta 2014 so se pojavile govorice, da naj bi bila franšiza ponovno obujena, vlogo detektiva Franka Derbina pa naj bi prevzel igralec Ed Helms. To se sicer ni zgodilo, je pa nato Liam Neeson leta 2021 potrdil, da je on sprejel glavno vlogo v tem filmu, zdaj pa se je pojavila tudi informacija, da mu bo na velikem platnu delala družbo igralka Pamela Anderson.
Koga točno bo odigrala 56-letna igralka, ki se je spomnimo predvsem zaradi počasnih posnetkov teka v seriji Obalna straža, ni znano, saj tudi glede zgodbe nimamo kakšnih večjih informacij. Pamela sicer ima izkušnje z igranjem v komedijah, saj je prav ona nastopila v prej omenjeni parodiji Film da te kap. Liam Neeson je po drugi strani gledalcem znan po svojih resnih vlogah, a je tudi sam skočil v vode komedije in to v filmih Ted 2, Kako ne umreti na Zahodu in seriji Orville. Ni naključje, da za vsemi temi izdelki stoji Seth MacFarlane, čigar podjetje Fuzzy Door bo poskrbelo tudi za oživitev Gole pištole.
Gola pištola, ki zaenkrat še nima uradnega podnaslova, se bo v kinih pojavil 18. julija 2025, tako da bomo morali še malce počakati, preden ugledamo prvi napovednik.
Mike Ybarra je po sorazmerno kratkem predsedovanju razvijalca Blizzarda tega v začetku leta zapustil, te dni pa rad preigrava enoigralske igre in nato svoja mnenja deli preko X-a. Nekaj dni nazaj je prišel na idejo, ki je internetno publiko močno razkurila, tiče pa se ameriške kulture napitnin.
Mike je mnenja, da bi nekatere posebne igre izpod večjih založnikov igralcem morale ponujati možnost dodatne napitnine. To bi veljalo za tiste res posebne naslove kot so Horizon: Zero Dawn, God of War, Red Dead Redemption 2, Baldur’s Gate 3 in Elden Ring, saj je sam po finiširanju teh kampanj dobil željo, da bi lahko razvijalcem podaril naknadnih 10 ali 20 dolarjev in jih s tem še dodatno nagradil za ves njihov trud pri snovanju teh iger.
I've thought about this idea for a while, as a player, since I've been diving into single player games lately.
When I beat a game, there are some that just leave me in awe of how amazing the experience was. At the end of the game, I've often thought "I wish I could give these…
V svoji izjavi je hitro priznal, da njegova ideja verjetno ne bo popularna, saj so te dni AAA igre že same po sebi drage, vendar pa je še vedno zagovornik ideje, da si ti posebni naslovi in njihovi studii zaslužijo dodatne finančne nagrade.
In imel je prav, saj njegova ideja ni naletela na odobravanje. Igralci so hitro izpostavili, da manjši indie naslovi že zdaj ponujajo možnost napitnin preko raznoraznih servisov, poleg tega pa so večji naslovi dvignili cene na vseh platformah, tako da je treba za sodobni naslov večje produkcije odšteti od 70 do 80 evrov, s tem pa dobimo samo dostop do osnovne verzije igre. Potem so tu sezonske prepustnice in posebne edicije igre, ki omogočajo zgodnji dostop do igranja: Ubisoftova Star Wars igra Outlaws za Gold verzijo zahteva kar 110 €.
#MW3: The $80 ‘Godzilla x Kong’ BEAST Glove Weapon is NOW available!
💥 You CANNOT equip Camos on it — but it does feature a UNIQUE Inspect Animation! pic.twitter.com/pBSKDdOQ4K
Nekateri so še izpostavili, da založniki nato še dodatno zaračunavajo mikrotransakcije in tudi tule fascinantnih primerov ne manjka: Call of Duty Warzone je denimo pred kratkim ponudil možnost nakupa posebne rokavice, ki stane nič manj kot 80 €, kar je cena, za katero lahko dobimo povsem novo visokoproračunsko igro. Da sploh ne omenjamo vseh drugih težav, ki trenutno pestijo igričarsko industrijo: od slabo optimiziranih izdelkov, masovnih odpuščanj pa vse do primerov, ko založnik enostavno ukine podporo za strežnike, zaradi česar igralci izgubijo dostop do kupljenih izdelkov.
Skratka, Ybarrova izjava ni prejela kakšnega vsesplošnega odobravanja, a je obenem dober vpogled v razmišljanja tistih, ki so in morda še bodo držali finančne vajeti AAA iger. Kdo ve, morda bodo kinodvorane začele kopirati cerkev in bomo po koncu filma morali v košaro prispevati ekstra evrske kovance.
Kitajsko podjetje TCL, ki se v glavnem bavi s proizvodnjo televizorjev, se je vrglo tudi v svet filmov, saj je lani spočelo svoj lastni in brezplačni pretočni servis TCLtv+. Teh imamo dandanes več kot pa jih potrebujemo, vsak od njih pa se za našo pozornost bori preko ponudbe originalnih filmov in serij, ki jih ni možno gledati na konkurenčnih platformah.
Proizvodnja takšne vsebine ni poceni, zato se je TCL vrgel v objem umetne inteligence, ki je igrala pomembno vlogo za ustvarjanje kratkega romantičnega filma Next Stop Paris.
Dobili smo prvi napovednik in treba je pohvaliti ustvarjalce, saj je stvar nekako izpadla slabše kot pa sem si ob omembi besed “AI film” najprej zamislil v glavi. Pri snovanju filma naj bi sodelovali talentirani ustvarjalci iz ZDA, Kanade, Združenega kraljestva in Poljske, a minuto dolg video je videti kot nekaj, kar je umetna inteligenca spočela povsem na svojo roko, to pa je s sabo prineslo tudi cel kup napak, ki algoritme umetne inteligence težijo od samih začetkov.
Umetna pamet ima denimo ogromne težave z ustvarjanjem bolj kompliciranih vzorcev, ki bi nosili neko kohezijo. Ravno zaradi tega je v napovedniku Eifflov stolp videti kot da bi nekdo čez njega napel mrežo, vizualni kaos pa se nadaljuje tudi druge, saj glavna nastopajoča migetata kot da želita na vsak način pobegniti iz naše dimenzije, umetna inteligenca pa kaže ogromne napake na praktično vsakem drugem kadru. Pri 38 sekundah lahko vidimo, da je glavna igralka očitno opravljala poklic mizarja, ki jo je stal prsta, pri 44 sekundah ji oči utripajo kot da jo je obsedel demon, morda najbolj smešen pa je zvonik z ogromno uro, kjer številke na njej nimajo nobenega smisla.
Next Stop Paris, ki izide enkrat poleti letos, je tako videti kot ne velik zmazek, ki ga je morda vredno pogledati zgolj zaradi tega, da se lahko delaš norca iz vseh izrisanih bedarij umetne inteligence. Hollywoodu se tako te tehnologije še nekaj časa ni treba bati in res bo zanimivo videti, če bom čez kakšno leto ob pisanju sorodnega članka, zaradi hitrega razvoja umetne pameti, te besede primoran požreti.
Norija okoli televizijske serije Fallout je privedla zanimivih rezultatov tudi na igričarskem področju, saj igri Fallout 4 in Fallout 76 beležita rekordne številke igralcev, Microsoft pa te dni verjetno preklinja, da evforije ni izkoristil bolje in že leta nazaj začel delati na uradnem petem delu franšize ali pa bi vsaj odobril kakšno predelavo preteklih delov.
Veliko igralcev se je namreč poskušalo te dni vrniti tudi v starejše igre in čeprav je Fallout 4 še danes povsem igralen, se težave pojavijo v primeru iger Fallout 3 in New Vegas, čeprav sta ti štorijalno boljši od četrtega dela. K sreči pa imamo vedno na razpolago pridno moddersko skupnost, ki tudi za takšni starejši igri delata novo vsebino, odpravljajo hrošče, nekateri pa skupaj sestavljajo celo seznam kupa stotin modov, ki jih nato preko mukotrpnega razreševanja konfliktov naredijo kompatibilne med sabo, te skupke pa nato delijo z drugimi.
Oglejmo si torej, kako bi igri Fallout 3 in New Vegas na najbolj preprost a hkrati globok način naredili bolj privlačna sodobnim igričarskim zahtevam.
Za začetek seveda potrebujemo obe igri in za naše namene je najbolje poiskati kompletni ediciji obeh naslovov, ki hkrati vsebujeta vse do sedaj izdane DLC-je. Bethesda te dni oba naslova prodaja močno znižana: Fallout 3: Game of the Year Edition na Steamu stane vsega 4,99 €, enako pa velja za Fallout New Vegas: Ultimate. No, če smo že tule si lahko privoščite še Fallout 4: Game of the Year Edition za 9,99 € in tako boste pripravljeni tudi na ogromni mod Fallout: London, ki bo slednjo igro potreboval za svoje delovanje.
Za moddanje lahko izkoristite tudi Fallout 3, ki ste ga morda v preteklosti brezplačno prevzeli v trgovini Epic Games. Nato seveda namestimo obe igri, ob tem pa je treba opozoriti, da morebitni prej shranjeni položaji tule ne bodo delovali več, zato bo treba začeti igranje na sveže.
Naslednji korak je poiskati skupek modov, ki jih bomo uporabili pri našem moddanju. Načeloma lahko skočimo na spletno stran Nexus Mods in tam poiščemo najbolj popularne izdaje modov, a veliko lažje je vse skupaj spraviti v samo en ličen in bolj optimiziran paket. Tule bomo izkoristili titansko modifikacijo Tales of Two Wastelands, ki Fallout 3 in New Vegas spravi v eno skupno igro, med katerima nato lahko prosto prehajamo. Na ta način si lahko ustvarimo res ogromno kampanjo, s tem bonusom, da Fallout 3 deluje na nadgrajenem in načeloma bolj stabilnem pogonu igre New Vegas.
Tales of Two Wastelands pa lahko še bolj začinimo. Za te namene bomo skočili na poseben program Wabbajack, ki ponuja ogromne sezname modov iz strani skupnosti, vsi ti pa so med sabo že vnaprej kompatibilni. Tako samo snamemo program, ga prekopiramo na neko dobro lokacijo na disku, ga sprožimo in nato levo spodaj izberemo možnost Browse Modlists. Pred tem se je pametno prijaviti še v spletno stran Nexus Mods, saj bomo lahko samo tako prenašali modifikacije, to pa naredimo tako, da kliknemo kolesce na zgornji desni strani in opravimo prijavo oziroma registracijo.
Pod seznamom iger nato izberemo Fallout New Vegas, izberemo seznam imenovan “Begin Again” in nato kliknemo ikono “Play”, nato izberemo dve lokaciji za namestitev modov in njihovih datotek. Pod “Modlist Installation Location” izberemo mesto, od koder bomo mode dejansko poganjali, zato je tule pametno izbrati lokacijo na hitrejšem, SSD disku. “Resource Download Location” pa je namenjen samo prenosu datotek, tako da lahko izberemo tudi počasnejši, trdi disk. Ko je vse to pripravljeno pritisnemo na ikono “Play”, nakar se začne postopek prenašanja več kot 400 modifikacij.
Postopek je poenostavljen, saj morate samo klikniti na gumb za prenos datotek, stvar pa si lahko še olajšate tako, da se naročite na storitev Nexus Mods Premium. To vas bo stalo nekaj evrov, dodatno pa se vam bo s tem odklenila polna hitrost prenosov, storitev pa lahko nato izkoristite tudi za druge naslove, ki jih podpira Wabbajack, kot sta denimo Fallout 4 in The Elder Scrolls: Skyrim.
To je v bistvu to in na tem mestu nam ne ostane drugega kot pa da počakamo, da se prenosi zaključijo in si vmes čestitamo, saj je najtežji del za nami, a še ni povsem dokončan.
Nadaljnja navodila ni smiselno prevajati, saj so podrobno razložena na Nexus Mods strani. Potrebno je prenesti še ločeni mod Tales of Two Wastelands, ki vse skupaj poveže med sabo, za prenos datotek pa bo potrebna brezplačna registracija. Nakar naredimo še nekaj manjših korakov znotraj programa Mod Organizer 2 in na koncu vas pričaka zaključena inštalacija, ki samo še zahteva pritisk gumba in že se lahko pozabavate v bolj oiptimizirani igralni izkušnji obeh naslovov. Wabbajack sicer vsebuje tudi alternativni seznam modov imenovan Capital Punishment, a ta po mojem mnenju vnese preveč sprememb, medtem ko je Begin Again samo bolj zloščena izkušnja originalnih iger, ki se jih splača preizkusiti tudi danes. Kompilacija modov naredi streljanje bolj moderno, omogočeno je šprintanje, kampanji pa sta malce težji od tistih, ki smo ju doživeli v originalih.
Če se vam je pri tem vodiču kje zapletlo ali pa imate še kakšno vprašanje, vam rade volje pomagamo: samo oglasite se v komentarju in če bo le možno bomo za vas pripravili hiter odgovor.
