Junija letos smo tako dobili napoved igre God of War Laufey, ki bo igralcem omogočila, da prvič prevzamejo nadzor nad Faye, Kratosovo pokojno ženo in Atreusovo materjo. Ta je imela v prejšnjih dveh igrah izjemno pomembno vlogo, čeprav smo jo večinoma spoznavali preko spominov in pripovedovanja drugih likov, zdaj pa bomo končno izvedeli nekaj več o njeni preteklosti in bojnih sposobnostih.

An update regarding God of War Laufey’s release date. https://t.co/qCw9O3dqtR

— Santa Monica Studio – God of War Laufey (@SonySantaMonica) November 4, 2026

Igra je bila prvotno napovedana za 16. februar 2027, vendar je Santa Monica Studio zdaj sporočil, da bo treba na novo dogodivščino počakati nekoliko dlje. God of War Laufey bo po novem izšel 20. maja 2027, kar pomeni dobre tri mesece dodatnega čakanja.

Razvijalci so novico sporočili preko družbenega omrežja X, kjer so se najprej zahvalili igralcem za navdušenje, ki ga je požela junijska napoved, nato pa pojasnili, da potrebujejo še nekaj dodatnega časa za zaključna dela. Ta bodo izkoristili za izpopolnjevanje igralne izkušnje, saj želijo dostaviti naslov, ki bo upravičil pričakovanja oboževalcev franšize.

Podrobnejšega razloga za zamudo sicer niso navedli, tako da lahko samo ugibamo, ali se razvijalci ubadajo s tehničnimi težavami ali pa želijo zgolj nekoliko bolj izpiliti posamezne igralne mehanike. Glede na to, da se izid prestavlja samo za tri mesece, pa vsaj za zdaj ni videti, da bi projekt zašel v kakšne večje težave.

God of War Laufey bo sicer precej zanimiv eksperiment, saj se bomo namesto v Kratosove težke škornje tokrat postavili v čevlje njegove žene, ki prisega na nekoliko drugačen način bojevanja. Faye je namreč precej bolj gibčna od svojega moža, zato bodo spopadi hitrejši, polni akrobatskih potez in različnih kombinacij napadov. Razvijalci so že pred časom pojasnili, da želijo združiti hitrost starejših delov God of War z bolj premišljenim bojevanjem in raziskovanjem sveta, ki smo ga spoznali v novejših igrah.

Tudi zgodba bo ubrala nekoliko nenavadno pot, saj se bo začela po Fayini smrti. Ta se namreč prebudi v skrivnostnem kraju Everywhen, ki predstavlja nekakšno posmrtno življenje bogov, kjer se za oblast spopadajo božanstva iz različnih mitologij. Faye tam odkrije, da so njeni načrti za zaščito Kratosa in Atreusa ogroženi, zato se mora ponovno lotiti orožja in rešiti svojo družino, čeprav je ta prepričana, da je za vedno zapustila svet živih.

Glas glavni junakinji bo ponovno posodila igralka Deborah Ann Woll, ki jo nekateri poznate tudi po vlogi v Netflixovi seriji Daredevil. Razvijalci so nam že predstavili dobrih dvajset minut igranja, iz katerih je razvidno, da se bo Faye po bojišču premikala precej bolj elegantno od Kratosa, čeprav tudi njej očitno ni tuje lomljenje kosti in pošiljanje nasprotnikov v onostranstvo.

God of War Laufey za zdaj ostaja ekskluziva konzole PlayStation 5, prednaročila pa so se odprla že septembra. Sony je pripravil tudi posebno zbirateljsko škatlo s kipcem glavne junakinje in drugimi dodatki, ki pa ne vsebuje same igre in zanjo zahteva kar 149,99 €. Ob napovedi zamude razvijalci še niso pojasnili, ali se bo spremenil tudi datum dostave te zbirateljske izdaje.

Objava Igro God of War Laufey je doletela zamuda se je najprej pojavila na HOPsi.

Vmes smo dobili Starfield, ki je bil za marsikaterega ljubitelja Bethesdinih RPG-jev precejšnje razočaranje, izšlo je še nekaj novih različic Skyrima, sam The Elder Scrolls VI pa je postal že skoraj nekakšna internetna šala. K sreči se je zdaj končno nekaj premaknilo, saj je Bethesda ob praznovanju svoje 40. obletnice uradno razkrila polni naslov naslednjega dela te legendarne franšize.

Ta se bo imenoval The Elder Scrolls VI: Sentinel, njegovo ime pa je v posebnem jubilejnem videoposnetku razkril kar Todd Howard. Ta se je najprej sprehodil skozi zgodovino studia in obujal spomine na njegove pretekle projekte, nato pa se je končno posvetil vprašanju, ki ga igralci postavljajo že skoraj desetletje.

Razkritje je sicer precej skromno, saj smo dobili samo logotip, nekaj puščavskega peska in skrivnostno sporočilo, ki ga je izrekel Yazar, svečenik reda Moth Priests, ki služi kraljici Iradne iz pokrajine Hammerfell. Sporočilo nosi tudi letnico 4E 206, kar je precej zanimiva podrobnost za tiste, ki poznajo zgodovino sveta Tamriel, saj nakazuje, da se bo dogajanje odvijalo vsaj pet let po dogodkih igre Skyrim.

Prav tako smo zdaj dobili praktično potrditev dolgoletnih ugibanj, da nas bo naslednja dogodivščina popeljala v Hammerfell, domovino ljudstva Redguard. Sentinel je namreč ime enega pomembnejših mest oziroma kraljestev te pokrajine, ki je znana predvsem po svojih puščavah, starodavnih ruševinah in precej drugačni arhitekturi, kot smo je bili vajeni v zasneženem Skyrimu.

Kljub vsemu pa Bethesda za zdaj še ni pokazala niti sekunde dejanskega igranja, zato še vedno nimamo pojma, kako bo videti raziskovanje sveta, kakšne spremembe bodo doživeli bojevanje in RPG sistemi ter ali bomo ponovno lahko vsako hišo izpraznili vseh dragocenosti, nakar bomo nakradene predmete odnesli najbližjemu trgovcu.

Še bolj žalostne novice pa prihajajo glede datuma izida, saj je priznani Bloombergov novinar Jason Schreier na družbenem omrežju Bluesky zapisal, da je The Elder Scrolls VI: Sentinel od izida oddaljen še več kot dve leti.

I think a lot of people forget that The Elder Scrolls VI was only announced in 2018 (along with Starfield) to soften the blow of Fallout 76 — "Don't worry, even though we're making a multiplayer game we've got single-player stuff coming too!" Sorry to say this game is still more than 2 years away!

[image or embed]

— Jason Schreier (@jasonschreier.bsky.social) November 3, 2026 at 4:53 PM

Schreier je ob tem spomnil, da je Bethesda igro leta 2018 skupaj s Starfieldom predstavila predvsem zato, da bi nekoliko pomirila igralce, ki niso bili ravno navdušeni nad napovedjo večigralskega Fallouta 76. Založnik je tako želel pokazati, da kljub eksperimentiranju z večigralstvom ni pozabil na tradicionalne enoigralske RPG-je, čeprav je bilo takrat očitno še precej prezgodaj govoriti o konkretnem razvoju šestega dela.

Nekateri igralci so Schreierjevo izjavo razumeli kot običajno ugibanje, a novinar je hitro pojasnil, da ne gre za njegovo osebno napoved, temveč da pozna časovni okvir, v katerem Bethesda trenutno načrtuje izid igre. To pomeni, da The Elder Scrolls VI: Sentinel najverjetneje ne bomo igrali pred koncem leta 2028, povsem mogoče pa je, da se bo datum pomaknil še dlje v prihodnost.

Bethesda je sicer že pred časom potrdila, da je The Elder Scrolls VI zdaj njihov glavni razvojni projekt in da se z njim ukvarja večina zaposlenih v studiu. Tudi sami pa so ob razkritju naslova opozorili, da bo minilo še kar nekaj časa, preden bodo pripravljeni pokazati kaj konkretnejšega.

To pomeni, da bo med izidom Skyrima leta 2011 in njegovim naslednikom minilo najmanj sedemnajst let, kar je za tako veliko in priljubljeno franšizo naravnost neverjetno dolgo obdobje. V tem času so nekateri igralci končali šolanje, dobili službe in si ustvarili družine, Bethesda pa nam je medtem uspela dostaviti predvsem nove načine, kako ponovno kupiti Skyrim.

Upajmo le, da bo tako dolgotrajen razvoj na koncu obrodil sadove, saj bodo pričakovanja po skoraj dveh desetletjih čakanja zagotovo ogromna. In čeprav je lepo, da smo končno izvedeli vsaj uradni naslov igre, bi si po vseh teh letih vendarle želel videti še kaj več kot nekaj peska in nov logotip.

Objava The Elder Scrolls 6 končno dobil uradni naslov Sentinel, a na izid bomo čakali še vsaj dve leti se je najprej pojavila na HOPsi.

Eden najpomembnejših predstavnikov takšnega načina igranja je bil Thief: The Dark Project, ki ga je leta 1998 izdelal legendarni studio Looking Glass Studios. Ta je s svojim naslovom praktično postavil temelje sodobnim skrivalnim igram, saj je igralcem omogočil, da se v vlogi tatu Garretta prebijajo skozi temačno srednjeveško mesto, kjer je bilo velikokrat precej pametneje pobegniti pred nasprotnikom, kot pa se z njim zaplesti v neposreden spopad.

Franšiza je kasneje dobila še nekaj nadaljevanj, zadnji poskus njene obuditve pa se je zgodil leta 2014, ko je razvijalec Eidos-Montréal izdal novo igro s preprostim naslovom Thief. Ta sicer ni bila popolna katastrofa, vendar ji ni uspelo ponoviti čarovnije prvih delov, zaradi česar je serija nato za več kot desetletje ponovno poniknila v sence.

K sreči se je za obuditev originala zdaj odločil studio Nightdive Studios, ki je v preteklosti že dokazal, da zna starejše igre uspešno prenesti na sodobne sisteme. Njihova predelava Thief: The Dark Project Remastered je bila sicer napovedana že pred časom, zdaj pa smo končno dobili tudi konkreten datum izida in nekaj precej zanimivih informacij glede dodatne vsebine.

Predelava bo namreč vsebovala povsem novo kampanjo z naslovom The Tarnished Mirror, ki bo sestavljena iz štirih misij, te pa bodo služile kot nekakšen most med dogodki prvega dela in nadaljevanja Thief II: The Metal Age. Najbolj zanimivo pri vsem skupaj pa je dejstvo, da za novo kampanjo sploh ne skrbi Nightdive, ampak ekipa ljubiteljskih ustvarjalcev, ki je leta 2023 izdala izjemno priljubljeni mod The Black Parade, zdaj pa smo specifično za ta dodatek dobili nov napovednik.

Ta je bil med oboževalci originalne igre sprejet naravnost odlično, saj ni ponujal samo novih nalog, ampak je ohranil vse tisto, zaradi česar je bil prvi Thief tako poseben. Hkrati so njegovi avtorji izdelali bistveno večje in kompleksnejše stopnje, kot jih je bilo mogoče ustvariti konec devetdesetih let, zdaj pa bodo lahko svoje znanje prvič uporabili tudi pri izdelavi uradne vsebine.

The Tarnished Mirror naj bi tako ponudil precej obsežne stopnje, ki bodo igralcem omogočale raziskovanje različnih poti in uporabo višinskih razlik, obenem pa se bo nova zgodba precej bolj spogledovala z grozljivkami. Kar se začne kot povsem običajna tatvina, se bo namreč hitro sprevrglo v precej bolj nenavadno dogodivščino, ki bo vključevala ujetništvo, nepričakovana zavezništva in obisk potopljene nekropole, v kateri nas očitno ne bodo pričakali samo običajni stražarji.

To za serijo sicer ni nič novega, saj je že originalni Thief poleg skrivanja po gradovih in ropanja bogatašev vseboval precej grozljive lokacije, polne nemrtvih nasprotnikov in drugih nadnaravnih nevarnosti. The Black Parade je takšne elemente še dodatno razširil, zato je izbira njegovih ustvarjalcev za novo kampanjo še posebej zanimiva.

Kar se tiče same predelave, bo ta uporabljala pogon KEX, ki bo omogočal igranje v ločljivosti do 4K in pri 120 sličicah na sekundo. Nightdive bo poleg tega izboljšal teksture, modele in animacije, dodal podporo sodobnim kontrolerjem ter nekoliko predelal uporabniški vmesnik. Igralci bomo dobili tudi priročno kolesce za hitro izbiro orožij in predmetov, možnost ponovnega igranja že zaključenih misij ter podporo ljubiteljskim modifikacijam.

Paket bo vseboval celotno izvirno igro in dodatno vsebino različice Thief Gold iz leta 1999, ki je prinesla tri dodatne misije in pet novih vrst nasprotnikov. Nova kampanja The Tarnished Mirror bo prav tako vključena že v osnovno različico predelave, zato zanjo ne bo treba dodatno odpreti denarnice.

Thief: The Dark Project Remastered bo izšel 3. decembra na PC-ju, konzolah PlayStation 4, PlayStation 5, Xbox Series X/S, Nintendo Switch in Switch 2. Osnovna različica bo stala 29,99 €, Deluxe izdaja pa 34,99 € in bo vsebovala še digitalno zbirko ilustracij, glasbeno podlago ter odlomek prihajajoče knjižne priredbe.

Zanimivo je tudi, da bodo kupci fizičnih izdaj lahko izbirali med več različicami, med katerimi najbolj izstopa zbirateljska izdaja s škatlo, oblikovano po vzoru originalne PC embalaže iz leta 1998. Žal bo ta na voljo samo igralcem na konzolah.

Nightdive tako očitno ne namerava zgolj nekoliko polepšati grafične podobe stare klasike, ampak želi igralcem ponuditi tudi nekaj povsem novega. In glede na to, kako dobro je bila sprejeta ljubiteljska kampanja The Black Parade, bi znal biti The Tarnished Mirror za marsikaterega veterana serije celo glavni razlog za nakup te predelave.

Objava Predelava legendarne igre Thief bo vsebovala povsem novo kampanjo, ki jo izdelujejo avtorji priljubljenega moda The Black Parade se je najprej pojavila na HOPsi.

Če ste medtem preskočili prvi dve igri ali pa ste čakali na primerno priložnost, da bi se v Cloudove dogodivščine podali na konzoli Nintendo Switch 2, potem je zdaj očitno napočil pravi trenutek za nakup. Square Enix je namreč na Nintendovi digitalni trgovini eShop sprožil novo razprodajo, v kateri sta obe igri dobili tako visoka popusta, da se človek vpraša, ali ni nekdo pri vnašanju cen po nesreči pritisnil kakšne napačne tipke.

Final Fantasy VII Remake Intergrade je namreč trenutno znižan za kar 80 %, kar pomeni, da lahko osnovno različico namesto običajnih 49,99 € kupite za samo 9,99 €. Še bolj zanimiva pa je ponudba različice Digital Deluxe Edition, ki je s 69,99 € padla na vsega 13,99 €. Ta poleg osnovne kampanje in dodatka INTERmission, v katerem prevzamemo nadzor nad Yuffie, vsebuje še digitalno umetniško knjigo in manjšo zbirko glasbe iz igre.

A to še ni vse, saj je Square Enix še bolj radodaren pri drugem delu trilogije, Final Fantasy VII Rebirth. Ta je prejel kar 85-odstotni popust, zaradi česar lahko osnovno različico namesto 59,99 € kupite za borih 8,99 €. Še posebej privlačna pa je Deluxe izdaja, ki je z običajnih 79,99 € padla na vsega 11,99 €. V paketu poleg igre dobimo še nekaj posebnih predmetov, digitalno umetniško knjigo in glasbeno zbirko.

Če se torej odločite za nakup obeh Deluxe izdaj, boste za skupaj 25,98 € dobili dve ogromni igri, ki vam bosta brez težav zapolnili naslednjih nekaj tednov oziroma mesecev. In to še posebej velja za Rebirth, saj ta v primerjavi s prvim delom ponuja bistveno večji svet, številne stranske naloge in tako veliko miniiger, da se včasih že vprašaš, ali se Cloud sploh še spomni, da mora rešiti planet pred Sephirothom.

Zanimivo je tudi, da takšne cene prihajajo ravno v času priprav na izid tretjega in zadnjega dela trilogije. Final Fantasy VII Revelation bo namreč 8. aprila 2027 istočasno izšel na konzolah PlayStation 5, Xbox Series X/S in Nintendo Switch 2 ter na PC-ju, tako da je očitno Square Enixu v interesu, da pred velikim zaključkom s serijo seznani čim več novih igralcev.

Obe akciji sta na evropski trgovini Nintendo eShop na voljo do 16. novembra, zato imate za nakup še nekaj časa. Velja pa opozoriti, da sta ti različici namenjeni konzoli Nintendo Switch 2 in ne starejšemu modelu Switch.

Če ste torej že dlje časa razmišljali o nakupu teh dveh naslovov, potem boste težko našli primernejši trenutek, saj lahko že samo za ceno ene običajne neodvisne igre dobite dve visokoproračunski RPG avanturi, ki veljata za eni najbolj ambicioznih predelav v zgodovini igričarske industrije.

Objava Final Fantasy 7 Remake in Rebirth na Nintendovi trgovini dobila smešno visoka popusta se je najprej pojavila na HOPsi.

Po vseh teh letih razvoja se je Skyblivion končno začel približevati ciljni črti, zdaj pa je ekipo doletela precej nenavadna težava, ki tokrat nima nobene povezave s programskimi hrošči ali zahtevnostjo razvoja. Eden od nekdanjih prostovoljcev namreč grozi s tožbo, v kateri naj bi zahteval več kot 30 tisoč evrov odškodnine.

O zapletu je v novem videoposnetku spregovoril vodja projekta Rebelzize, ki je pojasnil, da je omenjeni sodelavec nekoč delal na sistemih, ki so bili močno vpeti v samo delovanje igre. Po njegovem odhodu je ekipa izgubila dostop do izvirne programske kode, zato so morali nekatere dele njegovega dela dekompilirati, da so lahko še naprej odpravljali napake in skrbeli za pravilno delovanje igre.

Nekdanjemu sodelavcu takšno početje očitno ni bilo všeč, zato je zahteval, da se njegovo delo iz projekta povsem odstrani. Razvijalci so se na koncu odločili, da bodo zahtevi ugodili, odstranili njegovo kodo in prizadete sisteme ponovno izdelali od začetka. To pri tako obsežnem projektu zagotovo ni majhen zalogaj, še posebej zato, ker govorimo o ljudeh, ki igro razvijajo v svojem prostem času.

A tudi to očitno ni zadostovalo, saj so se pravne grožnje nadaljevale. Po besedah Rebelziza je nekdanji sodelavec med drugim zahteval prava imena in celo domače naslove nekaterih vodilnih članov ekipe, česar pa ti razumljivo niso želeli razkriti.

Zadeva je zdaj prišla tako daleč, da je Rebelzize javno zaprosil za pomoč pravnike, ki se spoznajo na intelektualno lastnino in evropsko zakonodajo GDPR. Ker je Skyblivion prostovoljski projekt, bi si razvijalci želeli predvsem nekoga, ki bi jim bil pripravljen pomagati brezplačno, čeprav imajo po besedah vodje projekta pripravljeno tudi možnost plačljive pravne pomoči.

Ob tem je Rebelzize posebej poudaril, da si ne želi spletnega lova na čarovnice. Imena nekdanjega sodelavca ni razkril, oboževalce pa je pozval, naj ga ne poskušajo izslediti ali nadlegovati. To je vsekakor pohvalna poteza, saj se takšne zgodbe na internetu rade hitro sprevržejo v osebne obračune.

Seveda je treba poudariti, da za zdaj poznamo samo eno plat zgodbe. Ne vemo namreč, kaj točno je nekdanji sodelavec prispeval k razvoju igre, kakšni dogovori so veljali glede uporabe njegovega dela in zakaj je spor sploh tako močno eskaliral. Prav tako še ni povsem jasno, ali je bila tožba dejansko že vložena ali pa za zdaj ostaja zgolj pri pravnih grožnjah.

Celotna situacija je še toliko bolj neprijetna zato, ker je Skyblivion že lani zamudil prvotni rok izida. Igra bi morala iziti leta 2025, nakar so jo razvijalci prestavili v leto 2026. Tudi tega leta zdaj počasi zmanjkuje, natančnega datuma izida pa še vedno nimamo.

Spomnimo, da Skyblivion ni enak projekt kot uradna predelava The Elder Scrolls IV: Oblivion Remastered, ki je izšla aprila 2025. Medtem ko se je Bethesda pri slednji osredotočila predvsem na grafično prenovo izvirnika, Skyblivion predstavlja precej bolj temeljito predelavo, saj v pogonu Skyrima na novo ustvarja lokacije, ječe, okolico in številne druge elemente originalne igre.

Za zdaj sicer nič ne kaže, da bi pravni spor lahko povsem ustavil razvoj ali preprečil izid igre. Upamo lahko le, da se bo vse skupaj rešilo brez večjih zapletov, saj bi bilo po več kot desetletju prostovoljnega dela res škoda, če bi takšen projekt tik pred koncem naletel na novo oviro.

Če imate pravno znanje s področja intelektualne lastnine ali GDPR in bi želeli pomagati, lahko razvijalce kontaktirate prek uradne spletne strani Skybliviona.

Objava Razvijalcem Skybliviona grozi tožba nekdanjega sodelavca se je najprej pojavila na HOPsi.

Kot kaže, pa se utegne to kmalu spremeniti, saj se je na spletu pojavil skoraj dve minuti dolg posnetek, ki naj bi prikazoval igranje predelave prve Persone iz leta 1996. Video se je najprej pojavil na kanalu YouTube z imenom P1REMAKE, nato pa se je hitro razširil še na Reddit, kjer so ga pod drobnogled vzeli ljubitelji serije.

Posnetek prikazuje raziskovanje okolice, nekaj poteznega bojevanja in krajši pogovorni prizor, vse skupaj pa je odeto v precej sodobnejšo grafično podobo. Opaziti je mogoče tudi značilne barvite menije in animacije, ki smo jih vajeni iz novejših delov serije, še posebej iz Persone 5 in predelave Persona 3 Reload. Domnevna predelava naj bi nosila podnaslov Be Your True Mind, čeprav tega Atlus za zdaj še ni potrdil.

Pri vsem skupaj je zanimivo tudi to, da se med igralnimi liki pojavi Tatsuya Suou, ki ga poznamo kot protagonista igre Persona 2: Innocent Sin. Ta v izvirni Personi sploh ni nastopal, zato njegova prisotnost odpira kar nekaj vprašanj. Morda gre zgolj za začasni model lika, ki so ga razvijalci uporabili med izdelavo, lahko pa Atlus pripravlja tudi kakšno povezavo med predelavama prvih dveh iger.

Seveda je treba biti pri takšnih posnetkih previden, saj živimo v času, ko lahko umetna inteligenca ustvari že presenetljivo prepričljive ponaredke. Vendar pa je video dovolj dolg in predvsem vizualno dosleden, da ga ni mogoče kar tako odpisati. Pozorni gledalci so denimo opazili, da ena od animacij priklica Persone močno spominja na animacijo iz prihajajoče Persona 4 Revival, med bojevanjem pa se pojavljajo tudi oznake pogona Unreal Engine.

Da takšna predelava ni povsem iz trte izvita, je avgusta letos namignil tudi producent serije Kazuhisa Wada, ki je izjavil, da bi Atlus vsekakor moral predelati prva dva dela. Ob tem sicer ni želel potrditi, da sta projekta dejansko v razvoju, vendar je dal jasno vedeti, da se mu zdi ohranjanje starejših iger pomembno.

Spomnimo, da je bil prvi del Persone izdan leta 1996 za PlayStation, kasneje pa je dobil še nekoliko posodobljeno različico za PSP. Igralno se precej razlikuje od sodobnih nadaljevanj, saj je bila serija takrat še veliko tesneje povezana s franšizo Shin Megami Tensei in ni vsebovala toliko družabnih dejavnosti, po katerih danes slovi.

Zanimivo je tudi, da se je pred uradno napovedjo na podoben način na spletu pojavil posnetek predelave Persona 3 Reload, ki se je kasneje izkazal za pristnega. Morda smo zdaj priča ponovitvi zgodovine, vendar bomo morali na uradno potrditev Atlusa še nekoliko počakati.

Objava Na spletu se je pojavil posnetek igranja predelave igre Persona 1 se je najprej pojavila na HOPsi.

Razvijalec Ys Net in založnik ININ Games sta se zato odločila igri ponuditi še eno priložnost v obliki prenovljene izdaje Shenmue 3: Enhanced Edition, ki je bila napovedana avgusta lani in bi morala iziti še pred koncem letošnjega leta. Žal pa se je zdaj izkazalo, da se bo treba na novo različico še malce načakati, saj so ustvarjalci njen izid prestavili na začetek leta 2027.

Založnik ININ Games je novico sporočil preko svojega novičnika, kjer je zapisal, da se dobro zaveda nestrpnega pričakovanja igralcev, ki si želijo Rya Hazukija prvič videti na nekaterih sodobnih konzolah. Razvoj sicer lepo napreduje, vendar ekipa potrebuje še nekaj dodatnega časa, da izpili zadnje podrobnosti in poskrbi, da bo končni izdelek izpolnil pričakovanja. Točnega datuma izida za zdaj še niso razkrili, so pa obljubili, da bomo več informacij dobili kmalu.

Shenmue 3: Enhanced Edition sicer ne bo popolna predelava originala, ampak precej bolj izpiljena različica igre iz leta 2019. Ta bo poleg izboljšane grafične podobe in tekstur višje ločljivosti prinesla tudi krajše nalagalne čase, bolj tekoče delovanje ter podporo tehnologijama DLSS in FSR na ustreznih platformah. Mesto Niaowu bo po novem bolj živahno zaradi večjega števila prebivalcev, igralci pa bodo lahko vklopili tudi klasično kamero, ki bo spominjala na prvi dve igri.

Še bolj zanimive so spremembe samega igranja, saj nameravajo ustvarjalci odpraviti nekatere najbolj nadležne elemente originala. Med drugim bodo prilagodili sistem vzdržljivosti, omogočili obnavljanje zdravja pred pomembnimi spopadi in zmanjšali količino denarja, ki ga moramo zaslužiti za napredovanje skozi zgodbo. Spomnimo, da je Shenmue 3 igralce pogosto silil v opravljanje ponavljajočih se služb in drugih aktivnosti, samo zato, da so lahko kupili določene predmete ali odklenili naslednji del zgodbe. Prenovljena različica bo omogočala tudi preskakovanje določenih prizorov in pogovorov ter nekoliko bolj prizanesljive časovne omejitve pri hitrih pritiskih gumbov oziroma sekvencah QTE.

Vse te novosti bodo sicer opcijske, tako da bodo lahko največji nostalgiki še vedno igrali Shenmue 3 v njegovi originalni obliki, le z lepšo grafiko in boljšim delovanjem.

Shenmue 3 je bil ob svojem izidu deležen precej mešanih odzivov. Nekateri so pohvalili dejstvo, da je ustvarjalec serije Yu Suzuki ostal zvest svoji prvotni viziji, medtem ko so drugi opozarjali na zastarele igralne mehanike, okorne animacije in zgodbo, ki kljub dolgemu čakanju ni ponudila zadovoljivega zaključka. Prenovljena izdaja bo tako odlična priložnost, da razvijalci popravijo vsaj del teh pomanjkljivosti.

Shenmue 3: Enhanced Edition bo na začetku leta 2027 izšel za PC, PlayStation 5, Xbox Series X/S in Nintendo Switch 2. S tem bo tretji del franšize prvič postal dostopen tudi lastnikom konzol Xbox in Nintendo, kar bi lahko seriji pomagalo pridobiti nekaj novih oboževalcev.

Objava Nadgradnja igre Shenmue 3 prestavljena v 2027 se je najprej pojavila na HOPsi.

In prav iz te skupnosti je zdaj prišla zanimiva novost, saj je ekipa OpenCNC 3D svojemu projektu dodala podporo za originalni Command & Conquer: Red Alert iz leta 1996, ki ga lahko zdaj prvič izkusimo v povsem tridimenzionalni podobi.

Projekt nosi ime RA3D in ni zgolj nekakšna grafična modifikacija, ki bi originalnim teksturam nadela malce ostrejšo podobo. Razvijalci so namreč izkoristili izvorno kodo originalne igre, ki jo je Electronic Arts pred leti ponudil javnosti, in na njeni osnovi zgradili novo grafično podobo. Tako so enote, stavbe in okolica zdaj dejansko tridimenzionalni, medtem ko pravila igranja ostajajo praktično nespremenjena.

To pomeni, da bomo še vedno gradili svoje baze, nabirali surovine, ustvarjali vojske tankov in pehote ter se spopadali z nasprotnikom, le da bo vse skupaj zdaj videti precej bolj moderno. Nova grafična podoba vključuje dinamično osvetljevanje, bolj realistične sence, izboljšane eksplozije in dodatne učinke dima ter razbitin. Eksplozije lahko denimo za trenutek osvetlijo bližnjo okolico, enote pa so dobile tudi bolj tekoče animacije, zaradi česar premikanje vojske po bojišču deluje precej manj okorno.

Razvijalci so poskrbeli tudi za tiste, ki se jim ob pogledu na tridimenzionalne tanke že začne kolcati po dobrih starih časih. Kadarkoli lahko namreč preklopimo med klasično 2D grafiko in novim načinom Enhanced, ki vklopi vse sodobne grafične učinke. Te lahko tudi ročno prilagajamo, saj so na voljo nastavitve barv, osvetlitve, mehkejših senc in celo CRT filter, ki posnema podobo starih katodnih monitorjev.

Pomembno je tudi to, da predelava ne vsebuje zgolj nekakšnega demonstracijskega bojišča, ampak lahko skozi njo preigramo originalno kampanjo, skupaj z misijami za zaveznike in Sovjetsko zvezo. Podprte so tudi originalne filmske sekvence, shranjevanje napredka in glasbena spremljava, ki jo lahko dodamo preko zaganjalnika. Na voljo je tudi večigralsko igranje in urejevalnik map, tako da se lahko po končani kampanji lotimo še ustvarjanja lastnih bitk.

Sicer pa OpenCNC 3D ni povsem nov projekt. Ekipa se je sprva lotila originalnega Command & Conquer: Tiberian Dawn in njegove različice za Nintendo 64, ki je že takrat ponujala tridimenzionalno grafiko. Zdaj so svoj pogon razširili še na Red Alert, kar pomeni, da lahko preko enega zaganjalnika dostopamo do obeh iger.

Celotna zadeva je brezplačna in že na voljo za prenos preko uradne spletne strani OpenCNC 3D, kjer si prenesemo zaganjalnik in nato izberemo modul RA3D. Podprta sta operacijska sistema Windows in macOS, treba pa je upoštevati, da je projekt še vedno v razvoju, zato lahko naletimo tudi na kakšno tehnično težavo.

Vsekakor pa gre za zanimivo predelavo, še posebej za vse tiste, ki smo v devetdesetih ure in ure preživeli ob gradnji baz, poslušanju legendarne skladbe Hell March in pošiljanju neskončnih kolon tankov nad nič hudega slutečega nasprotnika. Zdaj lahko vse to podoživimo v nekoliko modernejši preobleki, ne da bi pri tem izgubili čar originala.

Objava Legendarni Command & Conquer: Red Alert je dobil brezplačno 3D predelavo se je najprej pojavila na HOPsi.

V igri smo prevzeli vlogo Roberta Robertsona, nekdanjega superjunaka Mecha Mana, ki po izgubi svoje dragocene robotske obleke pristane za pisarniško mizo in začne koordinirati skupino nekdanjih superzlobnežev. Naša naloga je bila te precej problematične posameznike pošiljati na različne intervencije, ob tem pa se ukvarjati še z njihovimi osebnimi težavami, medsebojnimi prepiri in občasnimi romantičnimi zapleti.

Takšna formula se je izkazala za pravi uspeh, saj je Dispatch v enem letu privabil več kot pet milijonov igralcev, kar je za manjši studio AdHoc Studio izjemen dosežek. Razvijalci so se zato odločili prvo obletnico izida proslaviti v velikem slogu, pri čemer so napovedali kup novosti, med katerimi je verjetno najbolj zanimiva predelava igre za mobilne telefone.

Dispatch bo namreč 9. decembra prispel na mobilnike Android in iOS, razvijalci pa so poskrbeli, da bo igranje prilagojeno zaslonom na dotik in celo pokončnemu držanju telefona. Glede na to, da velik del igre sestavljajo pogovori, sprejemanje odločitev in pošiljanje superjunakov na misije, se zdi mobilna različica naravnost idealna rešitev za krajšanje časa med vožnjo z avtobusom ali vlakom.

Še bolj zanimiva je odločitev glede cene. Prve štiri epizode, torej kar polovico celotne zgodbe, bo namreč mogoče preigrati povsem brezplačno, nakar se boste lahko odločili, ali vas je zgodba dovolj pritegnila, da bi zanjo odšteli 19,99 evra in odklenili še preostale štiri epizode.

Nekaj nove vsebine pa so že zdaj prejeli tudi lastniki različice Deluxe Edition, saj je AdHoc izdal brezplačno posodobitev, ki v igro dodaja dva nova načina igranja. Prvi se imenuje Commentary Mode in deluje podobno kot komentarji režiserjev, ki smo jih nekoč dobivali kot dodatke na filmskih DVD-jih. Med igranjem lahko namreč poslušamo več kot 16 ur komentarjev igralcev in razvijalcev, ki razkrivajo zanimivosti iz zakulisja razvoja, nastajanja likov in snemanja dialogov.

Med sodelujočimi so tudi Aaron Paul, ki ga večina pozna po vlogi Jesseja Pinkmana v seriji Breaking Bad, Laura Bailey in Travis Willingham. Komentarji se celo spreminjajo glede na odločitve, ki jih sprejemamo med igranjem, kar pomeni, da lahko ob ponovnem preigravanju odkrijemo še kakšno novo zanimivost.

Druga novost je Storyboard Mode, ki omogoča, da celotno zgodbo spremljamo skozi originalne skice in animirane osnutke prizorov, ki so jih razvijalci uporabljali pred izdelavo končnih animacij. Oba načina je mogoče vključiti tudi istočasno, kar bo zagotovo zanimivo predvsem za tiste igralce, ki jih zanima sam proces ustvarjanja takšnih interaktivnih avantur.

Lastniki običajne izdaje bodo morali za dostop do teh dodatkov kupiti nadgradnjo Deluxe Edition, ki stane 10,99 evra, v paketu pa prejmejo še digitalno knjigo ilustracij in štiri stripe.

Praznovanje se tu še ne konča, saj je AdHoc napovedal tudi celo vrsto fizičnih izdelkov za zbiratelje. Med drugim pripravljajo knjigo Dispatch: Design Works, ki bo vsebovala ilustracije, intervjuje in podrobnosti o razvoju igre, v prodajo pa prihajajo tudi fizične izdaje stripov, plakati, majice in puloverji. Ljubitelji glasbene podlage bodo lahko posegli še po posebni vinilni izdaji, ki bo obsegala kar tri plošče.

Za 3. december je napovedan tudi poseben koncert Dispatch: Night Shift, ki bo potekal v dvorani Avalon Hollywood v Los Angelesu. Na njem bodo nastopili izvajalci, katerih glasbo smo lahko slišali med igranjem, med njimi THOT SQUAD, Bershy, Primer, Caroline Kingsbury in skupina Fartbarf. Glasbo iz igre bo v živo izvajal tudi skladatelj Andrew Arcadi s spremljevalno zasedbo.

AdHoc je ob praznovanju pripravil še nagradne igre, ki bodo na Discordu in Redditu potekale do 22. novembra. Čeprav razvijalci za zdaj še niso napovedali druge sezone oziroma nadaljevanja, je jasno, da se Dispatch po enem letu še zdaleč ni poslovil od svojih oboževalcev. Glede na dosežen uspeh pa bi bilo precejšnje presenečenje, če bi se studio od tega sveta poslovil že po eni sami sezoni.

Objava Dispatch praznuje prvo obletnico z veliko posodobitvijo, decembra pa prihaja tudi na mobilne telefone se je najprej pojavila na HOPsi.

Vse skupaj omogoča zanimiv projekt Playden for PS5, ki je bil javnosti predstavljen v začetku oktobra in nam omogoča, da na odklenjeni konzoli PlayStation 5 zaženemo igre iz svoje knjižnice Steam. Pri tem ne govorimo o pretočnem igranju, kjer bi se igra izvajala na računalniku, slika pa bi se samo prenašala na televizor, ampak se celotna zadeva dejansko poganja neposredno na Sonyjevi konzoli in izkorišča njeno strojno opremo.

Za takšen podvig je zaslužen razvijalec leolobato, ki je svoj projekt objavil na GitHubu, stvar pa deluje s pomočjo programske opreme prospero-win. Gre za posebno predelavo dobro znanega orodja Wine, ki omogoča poganjanje programov za operacijski sistem Windows na drugih platformah. Playden zna tako dostopati do naše knjižnice Steam, prenesti izbrano igro in zanjo ustvariti ločeno okolje, v katerem se lahko izvaja.

Testing Steam games on Playden!
by u/Cevap in PS5_Jailbreak

Zanimivo je, da vsaka nameščena igra dobi svojo ikono na domačem zaslonu konzole PlayStation 5, tako da jo lahko pozneje zaganjamo praktično enako kot katerikoli drug naslov, kupljen preko trgovine PlayStation Store. Podprte so tudi igre, ki uporabljajo grafične knjižnice DirectX 11 in DirectX 12, za kar poskrbita orodji DXVK in VKD3D-Proton, razvijalec pa je poskrbel tudi za podporo igralnemu ploščku DualSense.

In kakšne igre je na ta način sploh mogoče poganjati? Presenetljivo veliko, saj se na seznamu združljivih naslovov znajdejo Portal, Portal 2, Left 4 Dead 2, Half-Life 2, Team Fortress 2, Metal Gear Rising: Revengeance in celo Cyberpunk 2077. Pri slednjem je za zdaj potrjeno predvsem delovanje uvodnega dela igre, zato še ne moremo govoriti o povsem brezhibni izkušnji. Precej bolje se je odrezal Left 4 Dead 2, kjer je enemu izmed preizkuševalcev uspelo z igralnim ploščkom DualSense dokončati kar celotno kampanjo Dark Carnival.

Na Redditu se je medtem pojavil tudi posnetek uporabnika Cevap, ki je na svoji predelani konzoli uspešno zagnal originalni Portal. Po njegovih besedah se igra izvaja tako, kot bi pričakovali, čeprav obstaja nekaj težav z upravljanjem. Med drugim ni mogel uporabljati mišjega kazalca ali odpreti nastavitev s tipko Escape, vendar so osnovne kontrole delovale brez večjih zapletov.

Seveda pa to še ne pomeni, da lahko zdaj vsak lastnik konzole PlayStation 5 preprosto prenese Playden in se loti preigravanja svoje Steam knjižnice. Za začetek je potrebna odklenjena oziroma tako imenovana jailbreakana konzola, kar že samo po sebi prinaša določena tveganja. Celoten postopek namestitve je precej zapleten in je trenutno namenjen predvsem tistim, ki imajo nekaj izkušenj s takšnimi posegi.

Tudi sam program je še v zgodnji razvojni različici alpha, zato so sesuvanja, grafične napake in igre, ki se sploh nočejo zagnati, nekaj povsem običajnega. Nekateri naslovi so povsem nezdružljivi, še posebej tisti, ki zahtevajo posebne sisteme za preprečevanje goljufanja ali dodatne zaganjalnike drugih založnikov.

Razvijalci opozarjajo še na eno pomembno podrobnost. Playden namreč uporablja pravi uporabniški račun Steam, Valve pa neuradnih odjemalcev ne podpira. Za zdaj sicer ni znanih primerov težav z računi, vendar tveganje obstaja, še posebej zato, ker program prijavni žeton na konzoli shranjuje brez šifriranja. Obstaja tudi možnost, da zaradi napake izgubimo shranjene položaje, ki jih program sinhronizira s storitvijo Steam Cloud.

Playden for PS5 tako trenutno še zdaleč ni rešitev, zaradi katere bi lahko svoj igralni računalnik zamenjali s Sonyjevo konzolo, je pa vseeno fascinanten prikaz tega, kaj vse je mogoče doseči z nekaj programerskega znanja in dovolj vztrajnosti. Če bo razvoj napredoval s podobno hitrostjo, bo zanimivo videti, katere igre bodo modderji na PlayStationu 5 uspeli zagnati v prihodnjih mesecih.

Projekt je brezplačno dostopen na GitHubu, kjer najdete tudi seznam preizkušenih iger in informacije o njihovem delovanju.

Objava Modderjem je uspelo na konzoli PlayStation 5 zagnati igre iz Steama kot so Portal in Left 4 Dead 2 se je najprej pojavila na HOPsi.

All of us at Marvel Studios are deeply saddened by the passing of Sir Patrick Stewart. Sir Patrick brought Professor Charles Xavier to life with extraordinary grace, intelligence, and humanity, defining the character for generations of fans, from "X-Men" to "Logan" to "Avengers: Doomsday." He was a singular talent, a generous collaborator, and a true gentleman. Our hearts go out to his wife Sunny, his children, his friends, and the countless fans around the world whose lives he touched with his art.

— Marvel Studios (@MarvelStudios) October 29, 2026

Njegova smrt je za oboževalce Zvezdnih stez še toliko bolj boleča, saj so se morali le nekaj dni prej posloviti od še ene legende te franšize. 25. oktobra je namreč v 90. letu starosti umrl Walter Koenig, ki je v originalni seriji Star Trek igral navigatorja Pavla Čehova. Koenig je bil eden zadnjih še živečih članov prvotne igralske zasedbe, poleg Zvezdnih stez pa se ga številni spomnijo tudi po vlogi Alfreda Besterja v seriji Babylon 5. V razmaku vsega treh dni smo tako izgubili dva obraza, ki sta vsak na svoj način pomagala oblikovati eno najpomembnejših znanstvenofantastičnih franšiz vseh časov. Za ljubitelje Star Treka je bil to resnično žalosten teden.

View this post on Instagram

A post shared by William Shatner (@williamshatner)

Stewart je za sabo pustil izjemno bogato kariero, ki se je začela že dolgo pred njegovim prihodom na vesoljsko ladjo Enterprise. Dolga leta je nastopal na gledaliških odrih, predvsem v Shakespearovih predstavah, nato pa je leta 1987 sprejel vlogo, ki mu je za vedno spremenila življenje. Postal je kapitan Jean-Luc Picard in s tem obraz nove generacije Zvezdnih stez, serije, ki je trajala sedem sezon in danes velja za eno najpomembnejših znanstvenofantastičnih televizijskih stvaritev vseh časov.

Njegova smrt pa je zame tudi precej osebna novica. Patrick Stewart je namreč ena tistih osebnosti, ki so zaznamovale moje otroštvo in se jih bom vedno spominjal z veliko mero nostalgije. Še danes se dobro spomnim osnovnošolskih dni, ko sem se veselil konca pouka predvsem zato, ker sem vedel, da me doma na našem prastarem televizorju čaka nova epizoda serije Star Trek: The Next Generation. Takrat seveda ni bilo pretočnih servisov, interneta in možnosti, da bi si naslednjo epizodo preprosto zavrtel kadarkoli bi si to zaželel. Treba je bilo počakati na televizijski spored in tistih nekaj deset minut pred ekranom je predstavljalo enega lepših delov dneva.

In v središču vsega tega je bil seveda Patrick Stewart. Njegov kapitan Picard ni bil tipičen akcijski junak, ki bi težave reševal s pestmi in orožjem. Bil je umirjen, inteligenten in načelen človek, ki je tudi v najbolj brezupnih situacijah poskušal najti razumno rešitev. Stewart je imel neverjeten talent, da je lahko že z nekaj besedami ali samo pogledom povsem prevzel prizor, njegov globoki glas pa je dajal občutek avtoritete, kakršnega je v Hollywoodu premogel le malokdo.

Zanimivo je tudi to, da se Patricka Stewarta praktično od nekdaj spomnim kot starejšega človeka. Deloma je bilo to posledica njegove značilne pleše in sivih las ob straneh glave, zaradi česar je bil že v mlajših letih videti precej starejši, kot je bil v resnici. In ker se njegov videz skozi desetletja ni bistveno spreminjal, sem nekako vedno dobival občutek, da je ta človek preprosto nesmrten. Da bo večno ostal takšen, kot sem ga poznal iz otroštva. Zato je novica o njegovi smrti še toliko bolj nenavadna, čeprav je dočakal častitljivih 86 let.

Rest in peace to Sir Patrick Stewart — an emperor, a captain, and an inspiration to us all. Our thoughts are with his loved ones. https://t.co/dDzYWyDpV3

— Bethesda Game Studios (@BethesdaStudios) October 29, 2026

Seveda Stewart ni bil pomemben samo za televizijo in filmsko industrijo, ampak je svoj pečat pustil tudi v svetu videoiger. Ljubitelji RPG-jev se ga bodo zagotovo spomnili iz igre The Elder Scrolls IV: Oblivion, kjer je leta 2006 posodil glas cesarju Urielu Septimu VII. Njegova vloga je bila pravzaprav presenetljivo kratka, saj igralec cesarja sreča že v uvodnem delu igre, ta pa kmalu zatem izgubi življenje. A Stewart je tudi iz tako majhne vloge uspel narediti nekaj nepozabnega. Njegov pripovedovalski glas v uvodnem prizoru, ko govori o bližajočem se koncu tretje dobe, še danes velja za enega najbolj prepoznavnih trenutkov igre. In čeprav v Oblivionu nastopa le kratek čas, je zaradi svojega talenta uspel zasenčiti marsikaterega lika, ki nas spremlja skozi več deset ur igranja.

Patrick was one of those icons who we somehow all took for granted would always be with us. I grew up as a fan, and was later gifted the privilege of becoming a colleague and friend, working with him for many years on “American Dad!”, “Family Guy”, and “Ted”. He was that rare actor who could take any bit of dialogue and elevate it, making a good writer sound great, and a great writer sound masterful. He was also as humble as they come. I remember exchanging emails with him a number of years ago when he was beginning day 1 of a new film. He commented to me that he always walked onto a new set feeling like the biggest novice there. My stunned reaction was the same as anyone’s would be. I said, “Patrick, if you feel that way, the rest of us are screwed.” We have lost a legendary actor today, and for many of us, a good friend. He will be deeply missed by the entire planet.

— Seth MacFarlane (@SethMacFarlane) October 29, 2026

Stewart je sicer svoj glas posodil tudi drugim igram, med drugim Castlevania: Lords of Shadow, kjer je upodobil skrivnostnega Zobeka, ter različnim naslovom Star Trek, v katerih je ponovno prevzel vlogo kapitana Picarda.

V zadnjih letih se je Stewart na televizijske zaslone vrnil še s serijo Star Trek: Picard, ki je trajala tri sezone in se zaključila leta 2023. S tem je dobil priložnost, da se še zadnjič poslovi od lika, ki ga je spremljal večji del njegovega življenja in s katerim je odraslo več generacij gledalcev.

Patrick Stewart je bil eden tistih redkih igralcev, ki jih je bilo nemogoče zamenjati s kom drugim. Njegova prezenca, način govora in izjemna igralska karizma so poskrbeli, da je lahko še tako povprečen scenarij s svojim nastopom dvignil na povsem drugo raven.

Zame pa bo za vedno ostal predvsem kapitan Picard, ki me je po koncu pouka pričakal na tistem starem televizorju in me za kakšno uro popeljal med zvezde. Takšni spomini ostanejo za vedno, četudi ljudi, ki so jih ustvarili, ni več med nami.

Objava Umrl je Patrick Stewart, legendarni kapitan Picard, ki smo ga radi imeli tudi igričarji se je najprej pojavila na HOPsi.

Zadeva je še toliko bolj zanimiva zaradi dejstva, da je Ubisoft leta 2022 uradno sporočil, da tega načina v Valhallo ne namerava dodati. Razvijalci so takrat pojasnili, da je igra zaradi svoje velikosti in strukture preprosto preveč kompleksna, da bi lahko vanjo vključili New Game+ na način, ki bi ponujal dovolj zanimivo izkušnjo. Februarja 2023 je igra nato prejela še svojo zadnjo večjo posodobitev in zdelo se je, da je Ubisoft nad vikinško pustolovščino dokončno obupal.

Hello everyone! We wanted to share a few updates on what’s happening across the Assassin’s Creed universe. AC Valhalla is getting New Game+ Progress on our Netflix series A few words on the games currently in development And more! Full article: https://t.co/9TBIeSh8Ld

— Assassin’s Creed (@assassinscreed) October 29, 2026

A očitno so si vmes premislili. Valhalla je namreč nedavno presegla mejo 40 milijonov igralcev, kar je za Ubisoft dovolj velik razlog, da se še enkrat vrne k Eivorjevi zgodbi. Posodobitev bo izšla že 5. novembra in bo omogočila ponovno preigravanje celotne kampanje, pri čemer bomo lahko obdržali velik del predhodno odklenjene opreme in napredka našega junaka. Sovražniki bodo obenem deležni prilagojene težavnosti, tako da ponovni obisk Anglije ne bo zgolj sprehod skozi nasprotnike.

Ubisoft pa se ni ustavil samo pri tem. Posodobitev bo prinesla še dodatne rune, nove dosežke, sistem za shranjevanje opreme in celo posebno opravo Master Assassin, ki jo je navdihnila Naoe iz igre Assassin’s Creed Shadows. Dodana bo tudi nova surovina Mithril, s katero bomo lahko dodatno nadgrajevali svojo najboljšo opremo, vse orožje in oklepi pa bodo lahko dosegli kakovostno stopnjo Divine.

Zanimiv dodatek je tudi izbirni sistem napredovanja, pri katerem bodo na skupno moč našega lika vplivali oprema, rune in že odklenjene mojstrske sposobnosti.

Vsekakor gre za lepo presenečenje, čeprav se ob tem poraja vprašanje, koliko igralcev se bo dejansko odločilo še enkrat preigrati Valhallo. Ta namreč že v osnovi ponuja ogromno vsebine in če ste želeli raziskati vsak kotiček njene Anglije ter opraviti vse stranske naloge, ste lahko v njej brez težav pustili več kot sto ur življenja.

Ubisoft je ob tem namignil še na dodatne novosti za konzole trenutne generacije, vendar za zdaj ni razkril, kaj natančno lahko pričakujemo. Več informacij naj bi dobili v prihodnjih dneh, skupaj s podrobnim seznamom sprememb prihajajoče posodobitve.

Založnik pa je ob tej priložnosti razkril še eno precej presenetljivo informacijo, ki se tokrat tiče prihodnosti predelav starejših iger. Ubisoft je namreč uradno potrdil, da trenutno nima v razvoju niti ene nove predelave serije Assassin’s Creed. To je še posebej nenavadno glede na velik uspeh igre Assassin’s Creed Black Flag Resynced, ki je izšla julija letos in v samo dveh tednih dosegla kar 3,5 milijona distribuiranih izvodov. Predelava je tako presegla celoletna prodajna pričakovanja založnika, zato bi človek pričakoval, da bodo pri Ubisoftu že pospešeno pripravljali podobno obdelavo kakšnega drugega priljubljenega dela serije.

A očitno temu ni tako. Ubisoft pravi, da so njihove razvojne ekipe trenutno osredotočene predvsem na povsem nove igre in zgodbe, med katerimi se skrivajo tudi projekti, ki jih javnosti še niso predstavili. To sicer ne pomeni, da so dokončno obupali nad predelavami starejših naslovov, saj so poudarili, da vrata za takšne projekte ostajajo odprta. Vseeno gre za nekoliko nenavadno odločitev, še posebej ob dejstvu, da bi si marsikateri ljubitelj serije z veseljem ogledal sodobno predelavo prvega Assassin’s Creeda ali pa legendarne trilogije z Eziem v glavni vlogi.

Objava Assassin’s Creed Valhalla po šestih letih končno dobiva način New Game+ se je najprej pojavila na HOPsi.

Novica sicer ni ravno veliko presenečenje, saj smo že globoko zakorakali v zadnje mesece leta 2026, razvijalec pa nam do zdaj ni ponudil niti približnega datuma izida. Kljub temu so nekateri še vedno upali, da bo Nintendo igro presenetljivo izdal pred koncem leta, a zdaj je jasno, da se to ne bo zgodilo.

While development of "The Duskbloods" is at the final adjustment stage, we have made the decision to move the launch window to 2027. We apologize to players who have been kindly awaiting the release of this title and thank you for your patience and support. https://t.co/U9941Mgkyw

— The Duskbloods (@TheDuskbloods) October 29, 2026

FromSoftware je ob najavi zamika pojasnil, da je razvoj igre že v zaključni fazi, a želijo pred izidom še nekoliko izpiliti igralne mehanike in predvsem uravnotežiti večigralske spopade. Avgusta so namreč izvedli zaprto testiranje, med katerim so igralci preizkusili različne vidike igranja, razvijalci pa so na podlagi pridobljenih povratnih informacij ugotovili, da bo za doseganje zastavljene kakovosti potrebnega še nekaj dodatnega časa.

The Duskbloods je sicer za FromSoftware precej nenavaden projekt. Čeprav je igra na prvi pogled videti kot nekakšen duhovni naslednik Bloodborna, se pod gotsko podobo skriva predvsem večigralska izkušnja, ki združuje boje proti računalniško vodenim nasprotnikom in drugim igralcem. Gre torej za sistem PvPvE, kjer ne bo dovolj samo obvladovanje zahtevnega bojevanja, ampak bo treba uporabiti tudi nekaj taktike.

Takšna usmeritev je že ob prvi predstavitvi sprožila mešane odzive, saj so ljubitelji FromSoftwarovih iger vajeni predvsem skrbno oblikovanih enoigralskih pustolovščin. Vendar se je razvijalec v zadnjih letih preusmeril v večigralstvo, saj je tudi njihov prejšnji projekt Elden Ring Nightreign tekel samo preko strežnikov in ni nudil klasične enoigralske izkušnje po kateri je ta studio sploh zaslovel in jo nekateri že presneto pogrešamo.

The Duskbloods ostaja ekskluziva za Nintendo Switch 2, natančnejšega datuma izida v letu 2027 pa za zdaj še nimamo.

Objava Igra The Duskbloods prestavljena v 2027 se je najprej pojavila na HOPsi.

Cronos: Lazarus bo izšel 3. decembra 2026 za PC, PlayStation 5 in Xbox Series X/S, zanj pa bomo morali odšteti 9,99 evra. Razvijalci so ob tej priložnosti objavili tudi nov napovednik, ki nam je razkril nekaj dodatnih podrobnosti glede zgodbe in novih igralnih mehanik.

Tokrat se ne bomo ukvarjali z nadaljevanjem dogodkov iz originalne igre, ampak nas bo zgodba popeljala v preteklost, kjer bomo prevzeli vlogo skrivnostnega lika Pathfinderja. Ta je bil nekoč zvest član organizacije Collective, vendar se je nato uprl njenim ukazom in se podal na nevarno nalogo, ki je njegovi nekdanji nadrejeni nikakor ne želijo videti uspešne. Skozi razširitev bomo tako spoznali dogodke, ki so Pathfinderja postopoma spremenili v lik Warden, obenem pa bomo izvedeli še nekaj dodatnih skrivnosti glede organizacije Collective.

Zanimivo je, da razvijalci tokrat obljubljajo nekoliko drugačno igralno izkušnjo. Originalni Cronos: The New Dawn je namreč precej poudarjal počasnejše raziskovanje, varčevanje s strelivom in previdno spopadanje s sovražniki, Lazarus pa bo bojni sistem naredil precej hitrejši in agresivnejši. Naš glavni junak bo imel na voljo nekaj novih sposobnosti, med katerimi izstopata teleportacija in ustvarjanje vab, s katerimi bomo lahko zamotili nasprotnike in za kratek čas postali celo nevidni. Poleg tega bomo dobili tudi novo orožje Gladius, ki bo omogočalo hitrejše in bolj smrtonosne napade od običajnega bodala.

Seveda vse te nove sposobnosti ne bodo pomenile, da bo sprehajanje skozi temačne hodnike kaj manj nevarno. Našemu junaku bo namreč za petami posebna pošast z imenom Tracker, ki jo je organizacija Collective poslala z namenom, da nas izsledi in odstrani. Ta nas bo vztrajno zasledovala, zato se bomo morali poleg običajnih sovražnikov ukvarjati še z nevarnostjo, ki je ne bo mogoče vedno rešiti zgolj z nekaj dobro odmerjenimi streli.

Lastniki konzole Nintendo Switch 2 bodo morali na razširitev počakati nekoliko dlje, saj je njen izid na tej platformi načrtovan za prvo četrtletje 2027.

Če originalnega Cronosa še niste preizkusili, pa je zdaj dobra priložnost, da to popravite. Bloober Team je namreč ob prihajajoči noči čarovnic pripravil 50-odstotni popust na Cronos: The New Dawn, ki ga lahko izkoristite tako na PC-ju kot tudi konzoli PlayStation 5.

Objava Grozljivka Cronos: The New Dawn naslednji mesec dobiva prvi dodatek se je najprej pojavila na HOPsi.

Največ pozornosti bo zagotovo požel Dead Island 2, ki je po dolgem in precej težavnem razvoju končno izšel leta 2023. Igra nas postavi v Los Angeles, ki ga je zajela zombijevska apokalipsa, naša naloga pa je preživeti med hordami nemrtvih in pri tem uporabiti čim bolj domiselne načine njihovega odstranjevanja. Dead Island 2 se lahko pohvali predvsem z izjemno krvavim bojevalnim sistemom, kjer lahko zombijem lomimo kosti in trgamo ude, pri vsem skupaj pa nam pomaga bogata zbirka orožij. Igro lahko preigramo sami ali pa se zabave lotimo skupaj s še dvema prijateljema preko spleta. Na voljo bo tako za PS4 kot tudi PS5.

Drugi naslov je Tomb Raider IV–VI Remastered, zbirka treh prenovljenih dogodivščin legendarne Lare Croft. Paket vsebuje igre Tomb Raider: The Last Revelation, Tomb Raider: Chronicles in Tomb Raider: The Angel of Darkness, ki so originalno izšle med letoma 1999 in 2003. Vse tri igre so dobile grafično prenovo, zanimivo pa je, da lahko med igranjem kadarkoli preklopimo na originalno podobo. Zbirka je še posebej zanimiva za starejše igralce, ki se bodo lahko znova spomnili časov, ko so bile uganke precej manj prizanesljive, Lara pa je za izvajanje najbolj osnovnih skokov potrebovala kar nekaj našega potrpljenja. Mimogrede, The Angel of Darkness še danes velja za enega najbolj kontroverznih delov franšize, zato bo zanimivo videti, kako se obnese v prenovljeni podobi.

Tretja igra je Monster Train 2, ki bo na voljo samo za PS5. Gre za nadaljevanje priljubljene strateške igre, v kateri se bojujemo s pomočjo kart, pri tem pa moramo svoje enote razporejati po treh nadstropjih vlaka. Tokrat se bodo nekdanji angeli in demoni združili v boju proti Titanom, ki so zavzeli nebesa. Igranje temelji na sestavljanju čim bolj učinkovitih kompletov kart, nadgrajevanju enot in prilagajanju strategije nasprotnikom. Na prvi pogled morda najmanj odmeven naslov ponudbe, a za ljubitelje taktičnih iger zna biti prav ta najbolj zanimiv.

Vse tri igre bodo naročnikom PlayStation Plus Essential, Extra in Premium na voljo od 3. do 30. novembra, po tem datumu pa jih bo zamenjala nova ponudba. Kot običajno velja, da igre po dodajanju v knjižnico ostanejo naše za igranje, dokler imamo aktivno naročnino na katerokoli stopnjo PlayStation Plus.

Če še niste prevzeli oktobrskih iger, imate za to čas do 2. novembra. Trenutna ponudba namreč vsebuje F1 25, Hunt: Showdown 1896 in Earth Defense Force: World Brothers 2.

Objava Sony razkril novembrske PS Plus igre in tokrat se bomo lahko lotili zombijev ter obujali spomine na Laro Croft se je najprej pojavila na HOPsi.

Na družbenem omrežju X se je namreč oglasil profil PlayStation Game Size, ki je v preteklosti že večkrat pravilno razkril velikosti prihajajočih iger, saj te podatke pridobiva neposredno iz ozadja trgovine PlayStation Store. Po njihovih ugotovitvah bo GTA 6 za prenos zahteval kar 210 GB podatkov, kar pomeni, da bodo morali lastniki konzole PlayStation 5 pred izidom verjetno opraviti nekaj jesenskega čiščenja svojega SSD-ja.

Za primerjavo: originalna konzola PlayStation 5 ima uporabniku na voljo približno 667 GB prostora, kar pomeni, da bi GTA 6 zasedel skoraj tretjino celotne razpoložljive kapacitete. In to še preden sploh upoštevamo morebitne popravke, ki jih Rockstar pripravlja za dan izida. Za zdaj namreč ni znano, ali je v omenjenih 210 GB že vključena prva posodobitev, prav tako pa ni nujno, da bo končna velikost nameščene igre povsem enaka velikosti prenosa.

Takšne številke sicer niso povsem nepričakovane. GTA 6 nas bo popeljal v ogromno zvezno državo Leonida, kjer se bomo znova sprehajali po ulicah mesta Vice City, poleg tega pa nas čaka še kopica okoliških krajev, podeželja in drugih lokacij. Rockstar obljublja izjemno podroben odprti svet, poln stranskih aktivnosti, naključnih dogodkov in prebivalcev, ki naj bi se obnašali bolj prepričljivo kot kadarkoli prej. Vse to seveda zahteva svoj prostor na disku, svoje pa zagotovo prispevajo tudi visokokakovostne teksture, animacije in obsežna zgodba, ki bo tokrat spremljala dvojico Jasona in Lucio.

210 GB je sicer ogromna številka, a na konzolah smo v preteklosti že videli podobne požrešneže. Serija Call of Duty je denimo že večkrat zahtevala več kot 200 GB prostora, še posebej če smo imeli hkrati nameščene različne igralne načine. Activision je to težavo delno rešil z možnostjo ločenega odstranjevanja posameznih vsebin, ni pa jasno, ali bo kaj podobnega omogočal tudi GTA 6, ko bo ta nekoč dobil svojo spletno komponento.

Ob tem velja opozoriti, da Rockstar velikosti igre še ni uradno potrdil, prav tako pa za zdaj nimamo podatkov o tem, koliko prostora bo zahtevala različica za Xbox Series X in Series S. Še ena zanimivost je, da se ogromnemu prenosu ne bodo mogli izogniti niti kupci fizične izdaje, saj bo ta namesto klasičnega Blu-ray diska vsebovala zgolj kodo za prenos igre.

Na srečo nam za prenos vseh teh gigabajtov ne bo treba čakati do samega izida. Rockstar je že potrdil, da bo predhodni prenos omogočen 12. novembra, kar pomeni, da bodo imeli igralci na voljo natanko en teden, da pripravijo svoje konzole.

GTA 6 uradno izide 19. novembra 2026 za PlayStation 5 in Xbox Series X/S. PC igralci pa bodo morali na svojo različico še malce počakati, saj Rockstar datuma njenega izida še ni razkril.

Objava GTA 6 naj bi tehtal kar 210 GB se je najprej pojavila na HOPsi.

Nov kratki film nosi naslov Mama Bear, napoved pa je malce nenavadna, saj je pri njegovem nastanku sodeloval tudi Microsoft oziroma njegova operacijskega sistema Windows. Kaj ima operacijski sistem opraviti z grozljivkami, za zdaj ni povsem jasno, a glede na Barkerjevo zgodovino ustvarjanja srhljivih kratkih filmov, kot sta The Chair in Milk & Serial, nas verjetno ne čaka zgolj nekajminutna reklama za Windows 11.

View this post on Instagram

A post shared by Windows (@windows)

Zanimiv je predvsem naslov Mama Bear, saj bi se ta lahko navezoval na Barkerjevo letošnjo uspešnico Obsession. Glavni junak tega filma je namreč Baron “Bear” Bailey, mladenič, ki si zaželi, da bi se vanj zaljubilo dekle njegovih sanj, nakar se mu želja uresniči na najbolj grozljiv možen način. V filmu izvemo, da Bear živi v hiši, ki jo je podedoval po babici, medtem ko njegovih staršev nikoli ne spoznamo. Mama Bear bi tako lahko predstavljal nekakšno predzgodbo ali pa celo nadaljevanje, ki bi raziskalo posledice dogodkov iz izvirnika. Seveda gre za zdaj zgolj za ugibanja, saj Barker o zgodbi še ni razkril ničesar.

Nekaj več je znanega o igralski zasedbi. V filmu bodo nastopili Jon Lee Richardson, Katie Sarife, Ericka Kreuz in Joshua Snyder, pri čemer bo zadnji igral dvojnika enega od likov. Barker je znova prevzel naloge scenarista, režiserja in montažerja, pri projektu pa je sodelovala tudi Vivian Gray, ki je skrbela za scenografijo filma Obsession.

Ta je sicer ena največjih filmskih zgodb o uspehu letošnjega leta. Za njegovo izdelavo je bilo porabljenih približno 750 tisoč dolarjev, v svetovnih kinematografih pa je do zdaj zaslužil že več kot 520 milijonov dolarjev. Takšne številke so naravnost neverjetne, še posebej za grozljivko, ki jo je ustvaril režiser, ki je pred tem zaslovel predvsem s svojimi kratkimi filmi na YouTubu.

Barker je v preteklih intervjujih že namignil, da bi se rad vrnil v svet Obsession, vendar ga poleg klasičnega nadaljevanja mika tudi ideja o antologijski seriji, v kateri bi vsaka epizoda predstavila novo željo, ki bi se za nesrečnega posameznika spremenila v pravo nočno moro. Pri takšnem projektu bi lahko sodelovali tudi različni režiserji, ki bi vsak po svoje interpretirali osnovno zamisel.

Dela mu v prihodnosti zagotovo ne bo zmanjkalo, saj za leto 2027 pripravlja še grozljivo komedijo Anything But Ghosts, poleg tega pa je povezan tudi z novim filmom iz franšize Texas Chainsaw Massacre.

Ali ima Mama Bear res kakšno povezavo z Obsession ali pa gre za povsem samostojno grozljivko, bomo izvedeli že jutri. Film bo 29. oktobra premierno objavljen na YouTubu, kjer je že zdaj mogoče nastaviti opomnik za premiero.

Objava Režiser grozljivke Obsession že jutri na YouTube pošilja novi kratki film se je najprej pojavila na HOPsi.

Največja novost se tiče sistema A-Life, ki skrbi za simulacijo življenja znotraj Zone. Ta je bil že v prejšnjih igrah eden najbolj zanimivih elementov, saj so se lahko razne skupine zalezovalcev in mutantov prosto sprehajale po svetu, se zapletale v spopade in opravljale svoje dejavnosti, ne da bi bil igralec sploh prisoten. STALKER 2 je imel s tem sistemom ob izidu precej težav, saj so se nasprotniki pogosto pojavljali praktično pred našimi očmi, kar je močno kvarilo občutek živega sveta.

Posodobitev 2.1 nam zdaj omogoča, da sami določimo razdaljo, na kateri se bodo prikazovali liki in mutanti, ki jih nadzoruje sistem A-Life. To pomeni, da lahko po novem že od daleč opazujemo patrulje in spopade med različnimi skupinami, pri čemer so razvijalci ustrezno prilagodili tudi daljnogled, balistiko orožij in razdaljo, s katere lahko slišimo streljanje. Seveda ima takšna izboljšava svojo ceno, saj lahko višje nastavitve negativno vplivajo na število sličic na sekundo. Zato so dodali še možnost Dynamic, ki razdaljo samodejno prilagaja zmogljivosti naše strojne opreme.

Druga večja novost je sistem hitrega potovanja, ki je zdaj postal nekoliko bolj priročen. Med raziskovanjem Zone lahko namreč naletimo na vodje prijateljskih ali nevtralnih skupin zalezovalcev, ki nas bodo za primerno plačilo odpeljali do bližnjih, že odkritih lokacij. To sicer ne pomeni, da se bomo lahko povsem poljubno teleportirali z enega konca zemljevida na drugega, saj so možnosti potovanja omejene na poti posamezne skupine, a bo stvar vseeno prišla prav vsem, ki so se naveličali dolgotrajnega pešačenja po radioaktivni divjini.

Veliko pozornosti so razvijalci namenili tudi umetni inteligenci sovražnikov. Ti naj bi zdaj bolje uporabljali zaklone, se pravilneje odzivali na napade od blizu in med spopadi ne bi več tako pogosto počeli neumnosti. Odpravljene so bile tudi težave, zaradi katerih so se na določenih območjih pojavljale ogromne skupine mutantov, trupla so lebdela v zraku, posamezni nasprotniki pa so se zataknili med pobiranjem opreme ali celo sredi pogovora.

Še obsežnejši je seznam popravkov raznih glavnih in stranskih nalog. Nekatere se zaradi hroščev sploh niso sprožile, druge so se zataknile med filmskimi sekvencami, v določenih primerih pa so pomembni liki preprosto izginili iz sveta in igralcu preprečili nadaljnje napredovanje. Še posebej veliko takšnih težav so odpravili na konzoli PlayStation 5, kjer so po prejšnji veliki posodobitvi nekateri igralci naleteli na manjkajoče like in predmete, potrebne za dokončanje nalog.

Poleg tega so prenovili določene dele lokacij CNPP, Generators, Cooling Tower in Malachite, izboljšali podobo anomalij ter odpravili številne grafične napake. Nekaj optimizacij je doletelo tudi delovanje igre, saj so popravili padce sličic na določenih območjih in odpravili težavo s porabo pomnilnika, ki je lahko povzročila zatikanje zemljevida ob večjem številu oznak.

Nekaj pozornosti so dobili tudi uporabniki prenosnih PC naprav, saj so odpravili težave z igralnimi ploščki in zaganjanjem dodatnih vsebin na sistemu SteamOS. Podobnega popravka so bili deležni naročniki storitve GeForce NOW, ki so imeli težave z zaganjanjem dodatkov.

Posodobitev 2.1 je izšla 26. oktobra in je že na voljo za PC ter konzole PlayStation 5 in Xbox Series X/S. GSC Game World ob tem opozarja, da lahko nova različica povzroči težave z nekaterimi modifikacijami, zato igralcem, ki po namestitvi naletijo na sesuvanje ali slabše delovanje, priporočajo njihovo začasno odstranitev.

STALKER 2 tako z vsako novo posodobitvijo postaja bližje tisti izkušnji, ki so jo razvijalci obljubljali pred izidom, in če ste igro zaradi tehničnih težav pred časom postavili na stran, imate zdaj še en dober razlog za ponovno vrnitev v Zono.

Objava STALKER 2 dobil obsežno posodobitev, ki izboljša umetno inteligenco, popravi kup hroščev in prinaša nekaj novih funkcij se je najprej pojavila na HOPsi.

Največja novost je zagotovo način New Game+, ki nam omogoča, da se zgodbe Edwarda Kenwaya lotimo povsem od začetka, vendar pri tem obdržimo praktično vso opremo, ki smo jo pridobili med prvim preigravanjem. To vključuje odklenjena orožja, nadgradnje, denar, kozmetične dodatke in celo izboljšave ladje Jackdaw. Seveda ne bo čisto vse ostalo na svojem mestu, saj bomo morali denimo ponovno osvojiti utrdbe in rekrutirati posadko, vendar nam vsaj ne bo treba še enkrat garati za vsako nadgradnjo posebej.

Ubisoft je pri tem šel še korak dlje, saj bo New Game+ mogoče ponoviti kar petkrat, vsako naslednje preigravanje pa bo zahtevnejše od prejšnjega. Na kopnem se bodo pogosteje pojavljali elitni vojaki, po morju pa bodo patruljirale vedno nevarnejše ladje. Dodana je bila tudi posebna valuta Escudos, s katero bomo lahko kupovali ekskluzivne nagrade, ki jih med običajnim preigravanjem ni mogoče pridobiti.

Za tiste, ki jim tudi takšen izziv ne bo dovolj, pa je tu še povsem nova težavnost Nightmare. Ta bo iz Edwardove piratske avanture naredila precej bolj neusmiljeno izkušnjo, saj bodo sovražniki povzročali kar 80 odstotkov več škode, hitreje napadali in nam puščali manj časa za odbijanje njihovih udarcev. Izginili bodo tudi vizualni namigi, ki nas opozarjajo na prihajajoče napade, povrhu pa bo lahko en sam dobro odmerjen strel ali eksplozija dovolj, da našega junaka pošljemo naravnost v grob.

Težja ne bodo samo neposredna soočenja, ampak tudi prikradanje, saj bodo stražarji hitreje zaznavali našo prisotnost in bodo bolj pozorni na zvoke. Nevarnejše postajajo tudi pomorske bitke in celo raziskovanje podvodnega sveta, kjer bodo morski psi povzročali več škode, Edwardu pa bo hitreje zmanjkovalo kisika. Dobra novica je, da bo mogoče zahtevnost posameznih dejavnosti nastavljati ločeno, tako da si lahko denimo privoščite brutalne dvoboje na kopnem, medtem ko bodo pomorski spopadi ostali nekoliko bolj prizanesljivi.

Posodobitev 1.0.8 prinaša še nekaj manjših, a dobrodošlih dodatkov. Ubisoft je pripravil nove animacije usmrtitev, med katerimi se vrača tudi nekaj tistih iz originalne igre iz leta 2013. Po Karibih bo mogoče odkriti šest novih skritih skrinj, igralci pa bodo lahko odklenili dodatna oblačila, jadra, okraske in celo nove preobleke za svoje mačje ljubljenčke. Razvijalci so ob tem odpravili tudi kup hroščev, ki so v preteklih mesecih povzročali težave pri opravljanju nalog in raziskovanju sveta.

Posodobitev izide danes, 27. oktobra, ob 15.00 po slovenskem času in bo na voljo na vseh podprtih platformah. Ubisoft je obenem potrdil, da gre za zadnjo večjo vsebinsko nadgradnjo igre Assassin’s Creed Black Flag Resynced, kar pa še ne pomeni, da bodo nad njo povsem dvignili roke. V prihodnjih mesecih lahko namreč še vedno pričakujemo manjše popravke in izboljšave uporabniške izkušnje.

Edward Kenway se tako počasi poslavlja, a za vse tiste, ki želijo še enkrat zapeti kakšno piratsko pesem in potopiti nekaj sovražnih ladij, bo zdajšnja različica igre očitno tudi najbolj popolna.

Objava Assassin’s Creed Black Flag Resynced dobiva še zadnjo večjo posodobitev se je najprej pojavila na HOPsi.

Zato niti ni pretirano presenečenje, da so filmski studii postali še bolj zainteresirani za takšne projekte, med njimi pa je tudi A24, ki se je odločil na velika platna prenesti eno najbolj priljubljenih iger zadnjega desetletja: Elden Ring.

A24 je sicer malce drugačen filmski studio od velikanov, kot so Disney, Warner Bros. in Universal. Slovi predvsem po nekoliko bolj nenavadnih, umetniško usmerjenih filmih, ki pogosto nastanejo za razmeroma malo denarja, a nato navdušijo tako kritike kot tudi gledalce. Pod njegovim okriljem so denimo nastali Hereditary, Midsommar, Everything Everywhere All at Once in Civil War, zdaj pa se je očitno odločil zaplavati tudi v vode velikih hollywoodskih spektaklov.

Časnik The Wall Street Journal je namreč razkril, da naj bi proračun za filmsko predelavo igre Elden Ring znašal skoraj 200 milijonov dolarjev, kar je za A24 naravnost ogromna številka. Do zdaj je njihov najdražji projekt predstavljal film Marty Supreme s Timothéejem Chalametom v glavni vlogi, ki je stal okoli 70 milijonov dolarjev, pred njim pa je rekord držal že omenjeni Civil War s približno 50 milijoni dolarjev proračuna.

Elden Ring bo torej, če navedbe držijo, skoraj trikrat dražji od njihovega dosedanjega rekorderja, njegov proračun pa se bo lahko primerjal celo z Marvelovimi spektakli, kot je Spider-Man: No Way Home. Pri tem velja opozoriti, da teh 200 milijonov dolarjev predstavlja zgolj stroške produkcije, saj bo treba kasneje primakniti še lep kup denarja za oglaševanje. A24 navedene številke za zdaj še ni uradno potrdil.

Zanimivo je tudi to, da so prve govorice govorile o dobrih 100 milijonih dolarjev proračuna, kar pomeni, da se je produkcija vmes občutno podražila ali pa prvotne ocene preprosto niso bile pravilne.

Za režijo in scenarij skrbi Alex Garland, ki ga poznamo po filmih Ex Machina, Annihilation in Civil War, obenem pa je velik ljubitelj videoiger in še posebej FromSoftwarovega ustvarjanja. Garland je v preteklosti celo priznal, da je v Elden Ringu že dosegel šesti cikel New Game Plus, zato mu očitno ni treba posebej razlagati, kdo je Malenia in zakaj igralcem povzroča toliko sivih las.

Elden Ring Set Photos Leaked
by u/AliceTheMagicQueen in LeaksAndRumors

Pri filmu sodeluje tudi George R. R. Martin, pisatelj, ki je pomagal ustvariti mitološko ozadje originalne igre, pred kamerami pa se je zbrala precej impresivna igralska zasedba. Med drugim bodo nastopili Kit Connor, Cailee Spaeny, Ben Whishaw, Nick Offerman, Tom Burke, Jonathan Pryce in Peter Serafinowicz, ki je tudi sam velik ljubitelj FromSoftwarovih iger. Kakšne vloge bodo ti igralci prevzeli, za zdaj še ni znano.

Snemanje naj bi bilo zaključeno že konec julija, pri čemer so se na spletu pred tem pojavile tudi fotografije prizorišč, ki so med oboževalci takoj sprožile ugibanja o tem, katere lokacije iz igre bomo obiskali. Film naj bi namreč precej zvesto poustvaril prepoznavno arhitekturo in temačno vzdušje dežele Lands Between, čeprav o sami zgodbi še vedno ne vemo praktično ničesar.

In ravno tu bo Garland naletel na svojo največjo oviro. Elden Ring je namreč igra, ki svojo pripoved podaja na zelo neobičajen način, saj morajo igralci velik del zgodbe sami sestaviti iz opisov predmetov, pogovorov s skrivnostnimi liki in raziskovanja sveta. Takšen pristop se odlično obnese v igri, kjer lahko raziskovanju nameniš tudi več kot sto ur, precej težje pa si je predstavljati, kako vse to stlačiti v dobri dve uri filmske pripovedi.

Ali bo A24 s takšno finančno investicijo zadel v polno ali pa si bo nakopal enega svojih najdražjih spodrsljajev, bomo izvedeli 3. marca 2028, ko je predvidena premiera filma v kinematografih. Pred nami je torej še kar nekaj čakanja, uradnega napovednika za zdaj še ni na spregled, so pa na splet pobegnile nekatere fotografije, ki naj bi bile vzete iz lokacij snemanja.

Objava Film Elden Ring naj bi stal skoraj 200 milijonov dolarjev se je najprej pojavila na HOPsi.

Francoski časnik Le Monde je namreč razkril, da Microsoft resno razmišlja o zaprtju tega studia, zaradi česar bi lahko brez službe ostalo vseh 217 zaposlenih. Ti naj bi za načrte svojega lastnika izvedeli že 16. julija, le nekaj dni po tem, ko je Microsoft napovedal nov obsežen val odpuščanj znotraj oddelka Xbox. Takrat so se na samostojno pot odpravili razvijalci Double Fine, Compulsion Games in Undead Labs, medtem ko se je studio Ninja Theory znašel pred zaprtjem.

Microsoft bi najbrž tudi v primeru Arkane Lyon najraje hitro zaključil zgodbo, a mu to preprečuje francoska zakonodaja. Tam namreč od leta 2014 velja zakon Florange, ki podjetjem z več kot tisoč zaposlenimi nalaga, da morajo pred zaprtjem določene poslovne enote najprej vsaj tri mesece iskati morebitnega kupca. Zaradi tega se je začel postopek pogajanj s sindikati in iskanja novega lastnika, prvotni rok za zaključek posvetovanj pa je bil postavljen na 13. november.

Da zadeva ni zgolj nedolžno preverjanje poslovnih možnosti, pričajo tudi dokumenti, ki so bili avgusta objavljeni na uradnem francoskem vladnem portalu. Ti namreč izrecno omenjajo načrt popolnega in trajnega prenehanja dejavnosti studia ter posledično odpustitev vseh zaposlenih iz ekonomskih razlogov. Drugi dokumenti naj bi celo predvidevali, da bi se zapiranje začelo že konec leta 2026 in nadaljevalo v prvih mesecih leta 2027.

Vendar pa je Microsoft zdaj vendarle nekoliko popustil. Za spletno stran PC Gamer je potrdil, da je rok za posvetovanja podaljšal še za dodaten mesec, saj želi raziskati tudi druge možnosti, med katerimi je iskanje poslovnega partnerja, ki bi studiu omogočil nadaljevanje razvoja trenutnega projekta. Ob tem so poudarili, da dokumenti, ki omenjajo zaprtje, predstavljajo del zakonsko predpisanega postopka in še ne pomenijo dokončne odločitve.

Sindikatoma Printemps Écologique in STJV takšna zagotovila za zdaj ne vlivajo pretiranega zaupanja. Predstavniki zaposlenih trdijo, da studio posluje dobro in da Microsoft z zaprtjem predvsem išče način, kako zmanjšati stroške ter povečati dobičkonosnost svojih naložb. Če pogajanja ne bodo prinesla zadovoljive rešitve, sindikati ne izključujejo niti stavke oziroma izpodbijanja ekonomskih razlogov za zaprtje na sodišču.

Celotna zgodba pa je še toliko bolj zanimiva zaradi igre Marvel’s Blade, ki jo Arkane Lyon razvija že od leta 2022 in je bila uradno predstavljena na podelitvi The Game Awards leta 2023. Gre za enoigralsko akcijsko pustolovščino, v kateri bomo prevzeli vlogo slavnega Marvelovega lovca na vampirje, dogajanje pa bo postavljeno v Pariz, ki so ga preplavila krvoločna bitja. Igra je ob napovedi požela precej navdušenja, saj bi bil Arkanov pristop k oblikovanju stopenj in svobodi igranja kot nalašč za takšnega junaka.

Koliko dela je bilo na igri do zdaj dejansko opravljenega, sicer ni povsem jasno. Predstavnik sindikata Printemps Écologique trdi, da se razvoj že približuje zaključni fazi, medtem ko viri blizu studia za PC Gamer pravijo, da naj bi bilo do končne izdaje še več let dela. Ne glede na to bi bilo morebitno zaprtje velik udarec tako za zaposlene kot tudi za igralce, ki na Bladea čakajo že skoraj tri leta.

Pri vsem skupaj je vredno spomniti še na to, da je Microsoft leta 2024 že zaprl ameriško podružnico Arkane Austin, ki je bila med drugim odgovorna za igre Prey in Redfall. Če bi zdaj enaka usoda doletela še francoski del, bi s tem dokončno izginilo eno bolj prepoznavnih imen v svetu prvoosebnih akcijskih iger, ki so igralcem dopuščale, da se ovir lotijo na več različnih načinov.

Za zdaj Arkane Lyon torej še ni odpisan, a njegova prihodnost je očitno močno odvisna od tega, ali bo Microsoftu v naslednjih tednih uspelo najti kupca oziroma partnerja, pripravljenega financirati nadaljnji razvoj. V nasprotnem primeru bi lahko Marvel’s Blade postal še ena od ambicioznih iger, ki so zaradi poslovnih odločitev svojih lastnikov za vedno ostale nedokončane.

Objava Microsoft bi lahko zaprl še zadnji studio Arkane, usoda igre Marvel’s Blade pa visi na nitki se je najprej pojavila na HOPsi.

Currently gleeking out! https://t.co/ckV50OCQ5s

— GLEE (@gleeofficial) October 21, 2026

Originalni Glee je nastal pod vodstvom ustvarjalca Ryana Murphyja, ki sta mu pri pisanju scenarijev pomagala Brad Falchuk in Ian Brennan. Serija je na začetku požela odlične odzive kritikov in gledalcev, ki so pohvalili predvsem njeno mešanico humorja, glasbe in obravnavanja nekoliko resnejših družbenih tem. Popularnost je bila tako velika, da je Glee postal tudi pogosta tarča parodij. Neposredno se je iz njega denimo norčevala humoristična serija Community, medtem ko je South Park že leta 2008 v epizodi Elementary School Musical na podoben način obračunal s fenomenom šolskih muzikalov, čeprav je bila takrat njegova glavna tarča franšiza High School Musical.

A tudi Glee je sčasoma začel izgubljati svoj čar. Kasnejše sezone so postajale vse bolj zapletene, zgodba je pogosto zavijala v absurdne smeri, ustvarjalci pa so poskušali gledalce obdržati pred zasloni s čedalje bolj šokantnimi zapleti. Serija se je na koncu leta 2015 poslovila po šestih sezonah in čeprav je do zadnje epizode izgubila velik del začetnega občinstva, je za sabo pustila zvesto skupnost oboževalcev.

Ryan Murphy je po zaključku serije nadaljeval svojo uspešno televizijsko kariero. Med drugim je ustvaril grozljivo antologijo American Horror Story, v zadnjih letih pa se je skupaj z Ianom Brennanom posvetil tudi kontroverzni Netflixovi seriji Monster. Ta je svojo pot začela leta 2022 z zgodbo o serijskem morilcu Jeffreyju Dahmerju, nato pa so sledile še sezone o bratih Menendez, Edu Geinu in nazadnje Lizzie Borden. Serija je dosegla ogromno gledanost, a je bila obenem deležna številnih kritik zaradi načina prikazovanja resničnih zločinov in ljudi, ki so bili vanje vpleteni. Posebej glasni so bili nekateri svojci žrtev, ki so ustvarjalcem očitali izkoriščanje njihovih tragedij za televizijsko zabavo.

Murphy pa očitno ni nikoli povsem pozabil na svoje glasbene začetke. Julija letos je v intervjuju za revijo People povedal, da še vedno rad razmišlja o seriji Glee in da bi bilo zanimivo preveriti, kako bi se njeni liki znašli v današnjem svetu. Septembra je nato potrdil, da je skupaj s Falchukom in Brennanom že dokončal scenarij za novo različico serije ter da se je o morebitni vrnitvi pogovarjal s približno desetimi člani originalne igralske zasedbe. Ti naj bi bili nad idejo navdušeni, čeprav so imeli kar nekaj vprašanj glede tega, kaj bi njihovi liki sploh počeli po tolikih letih.

Disney+ in Hulu sta zdaj projekt tudi uradno naročila, začele pa so prihajati prve informacije o igralski zasedbi. Po poročanju ameriških medijev se bo v vlogi ambiciozne Rachel Berry vrnila Lea Michele, svojo ponovno udeležbo pa je na družbenih omrežjih namignila tudi Heather Morris, ki je v originalu igrala Brittany Pierce. Za zdaj sicer še ni jasno, koliko drugih znanih obrazov bomo ponovno videli na zaslonih, saj Disney uradnega seznama igralcev še ni predstavil.

Prav vrnitev originalne igralske zasedbe je ena največjih skrbi oboževalcev, ki so se na napoved odzvali z mešanico navdušenja in zaskrbljenosti. Nekateri menijo, da serija brez originalnih igralcev preprosto ne bi imela enakega čara, še posebej glasno pa si želijo vrnitve Jane Lynch, ki je s svojo zajedljivo trenerko navijačic Sue Sylvester ustvarila enega najbolj priljubljenih likov celotne serije.

Žal popolna združitev originalne zasedbe ne bo mogoča. Leta 2013 je umrl Cory Monteith, ki je upodabljal Finna Hudsona, leta 2020 pa je med nesrečo na jezeru življenje izgubila še Naya Rivera, ki se je gledalcem vtisnila v spomin kot Santana Lopez. Leta 2018 je umrl tudi Mark Salling, ki je v seriji igral Noaha Puckermana.

Za zdaj ni znano niti to, ali bo nova različica serije spremljala povsem novo generacijo srednješolcev ali pa se bo osredotočila predvsem na odrasla življenja originalnih likov. Ustvarjalci prav tako še niso razkrili datuma premiere, tako da bomo morali na dodatne informacije še nekoliko počakati. Glede na to, kako priljubljen je bil Glee na vrhuncu svoje slave, pa ni dvoma, da bo njegova vrnitev pritegnila veliko pozornosti, vprašanje je samo, ali bo Murphyju uspelo ponoviti čar prvih sezon ali pa bomo dobili še eno obuditev, ki bi jo bilo morda bolje pustiti pri miru.

Objava Serija Glee se vrača se je najprej pojavila na HOPsi.

Zdaj pa je EA očitno sklenil, da je bilo čakanja dovolj, saj je včeraj preko družbenih omrežij uradno napovedal vrnitev te franšize. Napoved je bila sicer precej skromna, saj smo dobili samo sliko boksarskih rokavic nad ringom in kratko sporočilo, v katerem se je založnik zahvalil vsem igralcem, ki so vsa ta leta vztrajali na njegovi strani, ter potrdil, da se Fight Night vrača.

To everyone who stayed in our corner: Fight Night is coming back. #FightNight https://t.co/THPwtB7hTC

— EA SPORTS Fight Night (@EASPORTSFN) October 20, 2026

Za zdaj je to bolj ali manj vse, kar vemo o novem projektu. EA namreč ni razkril niti uradnega naslova igre, kaj šele datuma izida ali platform, na katerih jo bomo lahko igrali. Prav tako ni jasno, kateri studio skrbi za razvoj in ali gre za povsem novo nadaljevanje ali morda predelavo katerega od starejših delov.

Franšiza Fight Night je svojo pot začela leta 2004 in do leta 2011 dobila pet iger, ki so bile med kritiki praviloma zelo dobro sprejete. Še posebej priljubljena sta bila Fight Night Round 3 in Round 4, ki sta v svojih časih navduševala z napredno grafično podobo, realistično animacijo borcev in precej globokim sistemom bojevanja. Zadnji del Fight Night Champion je leta 2011 predstavil tudi zgodbeno kampanjo, v kateri smo spremljali vzpon izmišljenega boksarja Andrea Bishopa.

Po tem je EA franšizo postavil na stranski tir in se raje posvetil mešanim borilnim veščinam oziroma seriji EA Sports UFC, ki je med letoma 2014 in 2026 dobila pet nadaljevanj. Razlog za takšno odločitev naj bi se skrival predvsem v licencah, saj je pridobivanje pravic za uporabo podob najbolj znanih boksarjev postajalo vse dražje in bolj zapleteno. Pri organizaciji UFC je bila zadeva precej preprostejša, saj je lahko založnik z enim dogovorom pridobil pravice za uporabo večjega števila borcev.

Zanimiv je tudi čas napovedi, saj je Electronic Arts pred kratkim uradno prešel v roke investicijske skupine, v kateri ima pomembno vlogo savdski državni investicijski sklad PIF. Savdska Arabija zadnja leta ogromno denarja vlaga v šport, še posebej v boks, kjer organizira nekatere največje dvoboje na svetu. Poleg tega sodeluje tudi pri boksarski organizaciji Zuffa Boxing, za katero stoji znani predsednik UFC-ja Dana White. Povsem mogoče je torej, da je prav novo lastništvo pripomoglo k oživitvi franšize, čeprav EA takšne povezave za zdaj še ni uradno potrdil.

Vrnitev Fight Nighta si sicer že dolgo želijo tako igralci kot tudi nekateri znani obrazi iz sveta boksa. Promotor Eddie Hearn je denimo že leta 2020 javno razkril, da je založniku predstavil svojo zamisel za novo igro in poudaril, da vsaka omemba te franšize na družbenih omrežjih sproži ogromno zanimanja. EA je medtem v svoje igre UFC že vključil znana boksarja Tysona Furyja in Anthonyja Joshuo, tako da stiki z boksarskim svetom nikoli niso povsem zamrli.

Danes sicer na trgu obstaja tudi boksarska igra Undisputed, ki je izšla leta 2024, a ta ni uspela povsem zapolniti praznine, ki jo je za seboj pustil Fight Night. EA ima zato lepo priložnost, da ponovno zavzame ta del športnega igričarskega trga, vprašanje pa je, koliko časa bomo morali čakati, preden bomo lahko znova stopili v virtualni ring.

Glede na to, da napoved ni vsebovala niti sekunde dejanskega igranja, je verjetno pred nami še kar nekaj čakanja.

Objava Boksarska franšiza Fight Night bo ponovno oživela se je najprej pojavila na HOPsi.

Ti so se zato odločili, da bodo stvari vzeli v svoje roke, in čeprav je emulacija konzole PlayStation 5 še vedno v povojih, je napredek na tem področju že zdaj precej impresiven.

YouTuber Geralt Benchmarks je namreč objavil nov posnetek, v katerem je pokazal predelavo Demon’s Souls, ki na PC-ju ne samo deluje, ampak je sposobna doseči celo 120 sličic na sekundo. Pri tem si je pomagal z emulatorjem KytyPS5, ki omogoča poganjanje programske opreme konzole PS5 na računalnikih, za testiranje pa je uporabil grafično kartico Nvidia GeForce RTX 5070 in procesor AMD Ryzen 7 9800X3D. O tem emulatorju smo že večkrat pisali in smešno je zdaj pogledati samo dober mesec nazaj v preteklost, ko igra ni bila zmožna delovati pri več kot petih sličicah na sekundo, zdaj pa je situacija že popolnoma drugačna.

Rezultati so zanimivi predvsem zato, ker je originalna različica na konzoli PlayStation 5 v načinu Performance omejena na 60 sličic na sekundo pri ločljivosti 1440p. Na omenjenem računalniku je igra s pomočjo tehnologije DLSS Frame Generation pri ločljivosti 1440p presegla 100 sličic na sekundo, pri prehodu na 1080p pa se je približala celo številki 120.

Seveda je pri tem treba upoštevati, da vseh teh sličic grafična kartica ne izrisuje na klasičen način, saj tehnologija Frame Generation med dejansko izrisane sličice vstavi dodatne, umetno ustvarjene sličice. To pomeni, da visoka številka na števcu še ne prinaša nujno enake odzivnosti, kot bi jo dobili pri 120 dejansko izrisanih sličicah na sekundo.

Tudi sama emulacija še zdaleč ni popolna. Na posnetku so opazna občasna zatikanja, ki lahko zmotijo tekoče igranje, kar je pri tako zahtevni akcijski igri, kot je Demon’s Souls, še posebej problematično. Različica za PlayStation 5 ima sicer nižjo zgornjo mejo sličic, vendar v zameno ponuja precej bolj stabilno izkušnjo, ki jo je razvijalec optimiziral za točno določeno strojno opremo.

Zanimivo je tudi, da je Geralt Benchmarks igro preizkusil brez dodatnega ustvarjanja sličic in pri nastavitvah, primerljivih s konzolo PS5. V tem primeru je število sličic občasno preseglo mejo 70, kar lepo pokaže, da je velik del omenjenega dosežka 120 sličic povezan prav z uporabo tehnologije Frame Generation.

Kljub temu je napredek pri poganjanju iger za PlayStation 5 na računalnikih vreden pozornosti, še posebej zato, ker govorimo o aktualni generaciji konzol. Emulacija je običajno potrebovala precej več let, da je dosegla takšno stopnjo razvoja, zdaj pa lahko posamezni naslovi že relativno zgodaj pokažejo obetavne rezultate.

Objava Predelava igre Demon’s Souls za PC je s pomočjo emulatorja zdaj sposobna doseči celo 120 sličic na sekundo se je najprej pojavila na HOPsi.

Kot kaže, pa je Ubisoft nekoč načrtoval še eno igro s podobno tematiko, ki bi bila precej bolj ambiciozna od mobilnega projekta. Spletna stran MP1st je namreč odkrila posnetke in slike prototipa igre s kodnim imenom Assassin’s Creed Destiny, ki je bila očitno že nekaj časa v razvoju, preden so se odgovorni odločili projekt poslati na smetišče zgodovine.

Za razvoj naj bi bil zadolžen studio TiMi Studio Group, ki spada pod kitajskega velikana Tencent in sodeluje tudi pri ustvarjanju igre Assassin’s Creed Jade. Destiny bi se prav tako odvijal na Kitajskem, natančneje leta 206 pred našim štetjem, ko se je dinastija Qin znašla tik pred svojim propadom.

Glavno vlogo bi prevzela ženska morilka, ki bi se morala prebiti do skrivnostnega artefakta, skritega znotraj svete palače. Ta je bila oblegana s strani vojske vojskovodje Xiang Yuja, ki je dejanska zgodovinska osebnost, zato bi igra očitno ponovno mešala resnične zgodovinske dogodke z izmišljenimi zgodbami, kar je že od nekdaj ena od glavnih značilnosti franšize.

Iz pobeglih posnetkov lahko vidimo nekaj klasičnih elementov igranja, kot so tiho odstranjevanje sovražnikov, plezanje in znameniti skok Leap of Faith. Prikazan je tudi spopad s šefom, v katerem se glavna junakinja pomeri s samim Xiang Yujem, zanimiv pa je še en posnetek, kjer uporablja nekakšno vrteče se orožje, ki spominja na dežnik. Vse skupaj je sicer še v precej zgodnji fazi razvoja, zato so nekateri elementi videti nedokončani.

Zakaj je bil projekt odpovedan, za zdaj ni uradno znano, a razlog bi lahko tičal v spremembi poslovne strategije podjetja Tencent. Ta se je leta 2024 začel odmikati od razvoja iger na podlagi zahodnjaških franšiz, saj so te prinašale manjše dobičke kot naslovi, namenjeni domačemu kitajskemu trgu.

To sicer ne pomeni, da smo ostali brez vseh možnosti za raziskovanje starodavne Kitajske, saj Ubisoft vztraja, da je Assassin’s Creed Jade še vedno v razvoju. Vodja franšize Jean Guesdon je letos potrdil, da bo igra med drugim ponujala tudi sodelovalno igranje, čeprav konkretnega datuma izida še vedno nimamo.

Ubisoft ima medtem polne roke dela tudi z drugimi projekti iz te franšize. Med njimi je skrivnostni Assassin’s Creed Hexe, ki naj bi se bolj osredotočal na temačno vzdušje, a je pred kratkim ostal brez kreativnega direktorja Clinta Hockinga. Njegovo mesto bo zdaj prevzel kar Guesdon, ki je februarja postal eden glavnih odgovornih za prihodnost celotne serije.

Objava Na splet so ušli posnetki odpovedane igre Assassin’s Creed, ki bi nas popeljala na Kitajsko se je najprej pojavila na HOPsi.

Ta se je zato včeraj odločil za drastičen ukrep in po več kot 30 letih delovanja dokončno zaprl vrata BioWara, s tem pa je bil odpovedan tudi naslednji del franšize Mass Effect, ki je bil v razvoju že kar nekaj let. Novica je seveda močno razžalostila igralce, še posebej tiste, ki so upali, da se bo razvijalec z naslednjim Mass Effectom končno vrnil k svojim koreninam. Zdaj pa je na splet nepričakovano ušel napovednik odpovedane igre, ki nam daje prvi pravi vpogled v to, kaj so razvijalci pripravljali za prihodnost franšize.

Video se je najprej pojavil na Redditu, kjer ga je objavil uporabnik z novoustvarjenim računom, naslovljen pa je bil Mass Effect: Universe. Sprva so bili mnogi prepričani, da gre za še eno potegavščino, izdelano s pomočjo umetne inteligence, saj je napovednik videti presenetljivo dobro, in to kljub temu, da je BioWare igro uradno še vedno označeval za projekt v zgodnji fazi razvoja. Vendar pa je novinar Jason Schreier iz Bloomberga kmalu zatem potrdil, da je posnetek pristen in da dejansko prikazuje projekt, na katerem je BioWare delal vse do svojega zaprtja.

Napovednik je dolg dobri dve minuti in takoj pričara tisto znano atmosfero originalne trilogije Mass Effect. Tokrat očitno ne bi več igrali v vlogi legendarnega poveljnika Sheparda, ampak bi dobili povsem novega protagonista, ki je nekoč služil v vojski organizacije Alliance, zdaj pa se ukvarja z nekoliko drugačnimi, očitno precej nevarnimi posli. Vidimo ga med pogovorom z nezemljanko vrste Asari v nekem baru, kjer pa se stvari hitro zapletejo in pogovor preraste v nasilno soočenje, med katerim ne manjka streljanja in uporabe biotičnih sposobnosti.

Še posebej zanimivo je, da se v napovedniku pojavi tudi Liara T’Soni, ena najbolj priljubljenih spremljevalk iz originalne trilogije, kar potrjuje, da so razvijalci nameravali ohraniti vsaj nekatere povezave s prejšnjimi igrami. Dogajanje naj bi bilo postavljeno v našo galaksijo po vojni z Reaperji, pri čemer bi zgodba očitno ubrala nekoliko drugačno smer od prejšnjih delov. Namesto še enega epskega spopada za obstoj celotnega vesolja bi lahko dobili bolj osebno zgodbo z elementi vohunskega trilerja, kjer bi se ukvarjali z različnimi frakcijami in političnimi spletkami znotraj galaksije, ki si še vedno ni povsem opomogla od prejšnje vojne.

Vse to je sicer za zdaj bolj ali manj ugibanje, saj napovednik ne vsebuje dejanskega igranja, ampak zgolj prizore, ustvarjene znotraj igralnega pogona in s pomočjo zgodnjih razvojnih sredstev. Kljub temu je vse skupaj videti presenetljivo dodelano, predvsem pa je očitno, da je ekipa poskušala obuditi tisti posebni čar originalne trilogije, ki ga Andromedi nikoli ni uspelo povsem ujeti.

Zanimivo je tudi ozadje samega uhajanja posnetka. Dan pred njegovo objavo se je namreč na Redditu oglasil uporabnik, ki je trdil, da je zaposlen pri Electronic Artsu, in zapisal, da je že pred nekaj meseci videl dokončan napovednik novega Mass Effecta. Zato ga je presenetila uradna trditev, da je bil projekt še vedno v zgodnji fazi razvoja. Le nekaj ur kasneje se je napovednik dejansko pojavil na spletu, zato mnogi sumijo, da ga je objavil eden od nekdanjih zaposlenih, ki se ni želel sprijazniti s tem, da bo večletno delo njegove ekipe preprosto izginilo v pozabo.

Obstaja tudi možnost, da je bil napovednik namenjen letošnjemu praznovanju dneva N7, ki ga oboževalci franšize tradicionalno obeležujejo 7. novembra, vendar za to trenutno nimamo nobene uradne potrditve. BioWare je sicer še novembra lani zatrjeval, da EA ostaja zavezan razvoju novega Mass Effecta, a so se načrti očitno v manj kot letu dni močno spremenili. Razlog za to so verjetno novi lastniki Arabci, a verjetno je krivo tudi to, da je po vseh teh letih od originalne napovedi naslov bil še vedno v zgodnjem stadiju razvoja in založnika je po neuspelem Dragon Age: Veilguardu dokončno minilo potrpljenje, tako da je zadevo raje ubil še preden bi skočila v polno produkcijo in bi stroški razvoja postali še bolj enormni.

Za zdaj kaže, da Mass Effect: Universe nikoli ne bo ugledal luči sveta, čeprav je franšiza še vedno v lasti Electronic Artsa in bi jo lahko nekoč obudil kakšen drug razvijalec. Ljubiteljem tega vesolja tako za zdaj ostaja predvsem prihajajoča televizijska priredba, ki jo za Amazon pripravlja produkcijska hiša Amazon MGM Studios in naj bi kljub zaprtju BioWara še vedno nastajala.

Objava Na splet ušel napovednik preklicane igre Mass Effect 5 se je najprej pojavila na HOPsi.

Skerritt je svojo igralsko kariero začel že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja in se je skozi desetletja pojavil v marsikateri uspešnici, a za filmsko zgodovino je bil še posebej pomemben njegov nastop v originalnem Osmem potniku režiserja Ridleyja Scotta, ki je tudi iz mene naredil takšnega predanega ljubitelja znanstvene fantastike. V njem je odigral kapitana Arthurja Dallasa, poveljnika vesoljske ladje Nostromo, katere posadka med vračanjem proti Zemlji prestreže skrivnosten signal z oddaljenega planeta. Raziskovanje tega signala seveda ne gre po načrtih, saj posadka na ladjo nevede pripelje smrtonosno nezemeljsko bitje, ki začne enega za drugim pobijati njene člane.

Zanimivo je, da je bil Skerritt takrat najbolj uveljavljeno ime igralske zasedbe in je bil na filmski špici naveden celo pred Sigourney Weaver. Njegov Dallas je bil tudi zasnovan kot klasični filmski junak: odločen, izkušen moški, ki poveljuje ladji in prevzema odgovornost za svoje podrejene. Gledalci so zato upravičeno pričakovali, da bo prav on tisti, ki se bo na koncu spopadel s pošastjo in rešil preostanek posadke.

Ridley Scott in scenaristi pa so imeli drugačne načrte. Dallas se namreč med lovom na Nezemljana odpravi v ozke prezračevalne jaške ladje Nostromo, kjer ga pošast preseneti in odstrani iz dogajanja. S tem film na precej nepričakovan način izgubi svojega navideznega glavnega junaka, njegovo mesto pa postopoma prevzame Ellen Ripley, ki jo je upodobila takrat še precej neznana Sigourney Weaver.

Ta odločitev je bila za tiste čase nekaj posebnega, saj so bile ženske v znanstvenofantastičnih in akcijskih filmih pogosto potisnjene v stranske vloge, Ripley pa je postala osrednja junakinja celotne franšize. Brez takšnega razpleta bi se lahko Osmi potnik razvil v povsem drugačno serijo filmov, Ripley pa danes morda ne bi veljala za eno najpomembnejših ženskih junakinj filmske zgodovine.

Skerritt je v intervjujih kasneje večkrat poudaril, da mu je bila prav ta nepričakovana sprememba glavnega junaka ena najbolj všečnih stvari v scenariju. V pogovoru za spletno stran RogerEbert.com je leta 2019 povedal, da ga je navdušila zamisel, po kateri moški junak prepusti osrednjo vlogo ženski, saj je želel na filmskih platnih videti več močnih ženskih likov.

Zanimivo je tudi, da Skerritt sprva sploh ni želel nastopiti v filmu. Ko je prvič prebral scenarij, projekt še ni imel izbranega režiserja, predvideni proračun pa je znašal samo okoli dva milijona dolarjev. Igralca je skrbelo, da bo iz vsega skupaj nastala poceni znanstvenofantastična grozljivka, zato je ponudbo zavrnil. Premislil si je šele kasneje, ko je izvedel, da bo film režiral Ridley Scott, ki ga je pred tem navdušil s svojim prvencem The Duellists, projektu pa so medtem namenili tudi precej več denarja.

Osmi potnik je sčasoma postal ena najbolj vplivnih znanstvenofantastičnih grozljivk vseh časov, Dallasova usoda pa ima še eno zanimivost. V originalni kinematografski različici filma namreč nikoli ne izvemo povsem natančno, kaj se je z njim zgodilo po srečanju s pošastjo. Scott je sicer posnel prizor, v katerem Ripley kasneje odkrije Dallasa, ujetega v nekakšen organski kokon, kjer se njegovo telo počasi spreminja. Dallas jo v grozljivih bolečinah prosi, naj ga ubije, Ripley pa njegovo željo izpolni z metalcem ognja. Prizor je bil zaradi upočasnjevanja dogajanja odstranjen iz originalnega filma, nato pa se je leta 2003 pojavil v posebni režiserjevi različici. Zanimiv je tudi zaradi prikaza življenjskega cikla Nezemljana, ki ga je nadaljevanje Aliens kasneje razširilo z uvedbo nezemeljske kraljice.

Skerritt se je v svet franšize Alien vrnil še leta 2014, vendar tokrat ne na filmskih platnih, temveč v videoigri Alien: Isolation razvijalca Creative Assembly. Za dodatno vsebino Crew Expendable je skupaj z nekaterimi drugimi igralci originalnega filma znova posodil glas svojemu liku, igralci pa so lahko celo prevzeli vlogo Dallasa in poskusili ujeti Nezemljana na krovu Nostroma.

Zunaj franšize Alien si bomo Skerritta zapomnili predvsem po filmu Top Gun iz leta 1986, v katerem je nastopil kot poveljnik Mike “Viper” Metcalf in mentor mlademu pilotu Mavericku, ki ga je upodobil Tom Cruise. Nastopil je tudi v zadevah kot so MAS*H, The Dead Zone, Steel Magnolias, A River Runs Through It in Contact, za vlogo šerifa Jimmyja Brocka v televizijski seriji Picket Fences pa je leta 1993 prejel prestižno nagrado emmy.

Objava Umrl je igralec Tom Skerritt, ki se ga spomnimo predvsem iz filma Osmi potnik se je najprej pojavila na HOPsi.

Zdaj pa smo končno dobili pravo vrnitev Castlevanie, in to ravno ob praznovanju njene 40. obletnice. Konami je razvoj nove igre zaupal francoskemu studiu Evil Empire, ki se je pred tem dokazal z delom na odličnem Dead Cells in njegovi razširitvi Return to Castlevania. Izbira se je zdela skoraj samoumevna, saj so razvijalci že dokazali, da odlično razumejo, zakaj so bile stare Castlevanie tako posebne, hkrati pa obvladajo izdelavo hitrega, zahtevnega in zadovoljivega bojevanja. Castlevania: Belmont’s Curse tako ni zgolj obujanje starih spominov, ampak poskuša starošolsko formulo prilagoditi sodobnemu občinstvu. In pri tem ji uspe presneto veliko stvari.

Razvojna ekipa: Evil Empire
Založnik: Konami
Platforme: PC, PS5, XSX, NS
Steam: Povezava
Datum izida: 15. oktober 2026
Cena: 29,99 €

Zvrst: Metroidvania

Ključ do igre nam je priskrbel uvoznik CD Media.

NAPOVEDNIK

Zgodba nas popelje v leto 1499, natančneje 23 let po dogodkih igre Castlevania III: Dracula’s Curse. Takrat je legendarni lovec na vampirje Trevor Belmont uspel premagati Drakulo, a kot dobro vemo, smrt temu vampirju nikoli ne predstavlja posebej velike ovire. Tokrat se je zlo naselilo v Pariz, kjer so se po ulicah začele sprehajati najrazličnejše pošasti, mesto pa je zajel požar. Trevor se zato odpravi raziskovat dogajanje, s seboj pa pripelje tudi svojo hčerko Rose, ki v tej avanturi prevzame glavno vlogo.

Rose je podedovala očetov talent za pobijanje vampirjev, od pokojne matere Syphe Belnades pa je prejela še nekoliko manj zaželeno darilo: skrivnostno prekletstvo, ki se kaže kot znamenje na njeni roki in postaja vse močnejše, ko jo prevzamejo negativna čustva. Njena naloga tako ni samo ustaviti novo prebujanje Drakule, ampak se tudi naučiti nadzorovati lastne moči.

Zgodba je za standarde franšize presenetljivo zanimiva. Castlevania nikoli ni bila serija, ki bi jo igrali predvsem zaradi zapletenega scenarija, saj je bila pripoved pogosto zgolj izgovor, da smo se lahko znova sprehajali po Drakulovem gradu. Belmont’s Curse pa se nekoliko bolj potrudi pri razvoju glavne junakinje, ki ni nepremagljiva bojevnica, ampak nekdo, ki se mora še dokazati očetu in predvsem sami sebi. Pri tem pomagajo tudi pogovori z različnimi liki, med katerimi najdemo tako znane obraze iz zgodovine franšize kot tudi povsem nove nasprotnike.

Prava zvezda igre pa je seveda raziskovanje. Dogajanje se začne na gorečih ulicah Pariza, vendar nas pot kmalu pripelje do znamenitega Drakulovega gradu, ki s svojo ogromno mrežo hodnikov, skrivnih sob, podzemnih ječ in nevarnih stolpov predstavlja glavno prizorišče naše avanture. Osnovna formula je znana vsakomur, ki je v življenju preigral vsaj eno metroidvanio: na začetku imamo dostop samo do manjšega dela zemljevida, nato pa postopoma odklepamo nove sposobnosti, s katerimi lahko dosežemo prej nedostopna območja.

Kar Belmont’s Curse počne posebej dobro, je način, kako nas nagrajuje za radovednost. Skoraj vsak večji prostor skriva kakšno skrivnost, razpokano steno, skrinjo ali prehod, ki ga sprva sploh ne opazimo. Pogosto se zgodi, da se po pol ure raziskovanja znajdemo pred zaklenjenimi vrati in ugotovimo, da še nimamo potrebne sposobnosti za nadaljevanje. Takšne lokacije si lahko označimo na zemljevidu in se kasneje vrnemo, pri čemer nas igra pogosto nagradi z dodatnim orožjem, nadgradnjo zdravja ali popolnoma novim območjem.

Posebej velja pohvaliti uganke, ki so precej bolj domiselne, kot bi pričakovali. Razvijalci se niso zadovoljili zgolj s premikanjem stikal in iskanjem ključev, ampak so v svet vključili različne namige, skice in celo pesmi, iz katerih moramo razbrati, kje se skrivajo pomembni nasprotniki. Nekatere skrivnosti zahtevajo precej pozornega opazovanja okolice in tudi malce eksperimentiranja, zato se splača igrati brez vodičev. Občutek, ko po dolgem razmišljanju končno odkrijemo rešitev, je namreč izjemno zadovoljiv.

Pomemben del raziskovanja predstavlja tudi znameniti bič družine Belmont, ki pa tokrat ni samo orožje, ampak eno naših glavnih orodij za premikanje. Z njim se lahko oprijemamo posebnih točk, nihamo nad prepadi in se izstreljujemo proti nasprotnikom. Rose se kasneje nauči še dvojnega skoka, drsenja, odrivanja od sten in različnih drugih akrobacij, zaradi katerih postane raziskovanje vedno hitrejše. Proti koncu igre je prav zabavno obiskovati območja, na katerih smo se na začetku mučili z vsakim drugim skokom, zdaj pa jih lahko prečkamo skoraj brez ustavljanja. Seveda pa morate za cenjenje takšne igralne formule na splošno imeti radi formulo metroidvania iger.

Bojevanje je še eno področje, kjer je vpliv razvijalcev igre Dead Cells hitro opazen. Spopadi so hitri, nasilni in zahtevajo precej več kot samo brezglavo pritiskanje gumba za napad. Rose lahko uporablja sedem različnih družin orožij, med katerimi najdemo klasične meče, sulice, velikanske dvoročne meče, rokavice za pretepanje, kombinacijo meča in ščita ter seveda biče. Vsako orožje ima drugačen doseg, hitrost in način napadanja, zato je pametno nekoliko eksperimentirati, preden se odločimo, katero najbolj ustreza našemu slogu igranja.

Veliki meči denimo povzročijo ogromno škode, vendar so počasni in nas lahko zaradi dolgih animacij hitro spravijo v težave. Manjša orožja omogočajo hitrejše napade, a se moramo zato nasprotnikom precej bolj približati. Sistem odlično dopolnjujejo čarobne sposobnosti, ki jih pridobivamo prek tarot kart. Te so povezane z močnejšimi nasprotniki in nam po njihovi smrti omogočajo uporabo različnih urokov, med katerimi najdemo ognjene izstrelke, zaščitne ščite, teleportacijo in znameniti sveti križ.

Tarot karte niso zanimive samo z igralnega vidika, ampak se lepo vključujejo tudi v zgodbo. Poraženi šefi namreč postanejo del Roseine zbirke kart, nekateri pa z njo še naprej komunicirajo in komentirajo dogajanje. To je precej izvirna zamisel, ki raziskovanju doda malce osebnosti in poskrbi, da se ves čas ne počutimo povsem sami. Škoda je le, da razvijalci niso izkoristili vseh možnosti tega sistema, saj nekateri poraženi nasprotniki po svojem prvem nastopu nimajo več veliko povedati.

Posebno pohvalo si zaslužijo šefi, ki so praviloma vrhunec posameznega območja. Med njimi najdemo stare znance, kot so Meduza, Carmilla in Smrt, pri čemer ima vsak svoje napadalne vzorce in posebne mehanike. Nekateri dvoboji zahtevajo predvsem hitro izmikanje, drugi natančno uporabo biča, tretji pa nas prisilijo v kombiniranje praktično vseh naučenih sposobnosti. Še posebej navduši spopad s Smrtjo, med katerim se moramo med njenimi nevarnimi zamahi s koso premikati po ogromni katedrali in izkoriščati okolico, če želimo ostati živi.

Lahko pa že zdaj opozorim, da Belmont’s Curse ni lahka igra. Sovražniki udarjajo močno, zdravilnih sredstev je omejeno in že manjša napaka nas lahko pošlje nazaj do zadnje shranjevalne sobe. Na srečo se napredek pri raziskovanju v veliki meri ohrani tudi po smrti, kar precej zmanjša frustracije. Poleg tega igra ponuja presenetljivo obsežne nastavitve težavnosti, kjer lahko prilagodimo količino povzročene in prejete škode, število zdravilnih napitkov ter celo omogočimo ponovno pojavljanje neposredno pred sobo s šefom.

Vseeno pa težavnost ni vedno povsem pravična. Nekateri skakalni izzivi zahtevajo tako natančno časovno usklajevanje, da lahko že najmanjša zamuda pri uporabi biča pomeni padec v prepad. Težava je predvsem v tem, da odzivnost nekaterih animacij ni vedno na ravni igre Dead Cells in se Rose občasno odzove malce počasneje, kot bi si želeli. To postane še posebej opazno pri kombiniranju skokov, prijemanja z bičem in posebnih sposobnosti, ko moramo v zelo kratkem času pritisniti več različnih gumbov. Takšne situacije znajo biti naporne in včasih dobimo občutek, da nas je igra kaznovala bolj zaradi nekoliko nerodnega upravljanja kot zaradi lastne napake.

Nekoliko neenakomeren je tudi tempo napredovanja. Začetni Pariz je sicer vizualno privlačen, vendar še ne pokaže vseh kvalitet, ki jih igra skriva, zato prvih nekaj ur deluje nekoliko bolj običajno. Šele po prihodu v Drakulov grad se začnejo odpirati res zanimive lokacije in kompleksnejše uganke. Tudi zaključni del zgodbe ne doseže povsem višav, ki jih igra gradi pred tem, saj je končni spopad v primerjavi z nekaterimi prejšnjimi šefi nekoliko manj domiseln.

Kar zadeva grafično podobo, pa lahko razvijalcem samo čestitamo. Belmont’s Curse uporablja čudovito kombinacijo tridimenzionalnih modelov in ročno narisanega videza, zaradi katerega je vsak prostor videti kot ilustracija iz kakšne temačne fantazijske knjige. Goreči Pariz, podzemne katakombe, zapuščena pokopališča in ogromne gotske dvorane so polni majhnih podrobnosti, odlična uporaba osvetlitve pa poskrbi za pravo grozljivo atmosfero. Nekateri modeli med bližnjimi posnetki sicer razkrijejo nekoliko manj podrobne teksture, vendar je med običajnim igranjem podoba skoraj brezhibna. Redko se mi zgodi, da pri igri ves čas sprožam tipko za zajemanje slik in to še posebej v igri, ki jo spremljamo iz stranske perspektive, a Belmont’s Cures je preprosto prelep, da si ne bi kakšne fotografije shranil za spomin.

Nič manj navdušujoča ni glasbena spremljava, za katero je v veliki meri poskrbel Yoann Laulan, znan že po delu na Dead Cells. Skladbe spretno kombinirajo orgle, orkestralne instrumente in sodobnejše ritme, medtem ko se legendarne melodije, kot je Bloody Tears, pojavijo ravno ob pravem trenutku. Glasba zato ni samo nostalgija za stare čase, ampak ima dovolj lastne identitete, da si jo bomo zapomnili tudi po zaključku avanture.

Za doseganje pravega zaključka bomo potrebovali približno 20 ur, odvisno od spretnosti in tega, kako temeljito preiskujemo zemljevid. Lovci na vse skrivnosti pa lahko v gradu brez težav preživijo še precej več časa, saj se v njem skriva ogromno dodatnih izzivov in nadgradenj.

Castlevania: Belmont’s Curse je tako izvrstna vrnitev franšize, za katero smo se že skoraj sprijaznili, da ne bo nikoli več dobila dostojnega novega poglavja. Ni brez napak, saj bi lahko bilo upravljanje ponekod bolj odzivno, zgodba pa se proti koncu nekoliko spotakne, vendar so to manjše zamere ob izjemno kakovostnem raziskovanju, zadovoljivem bojevanju in čudoviti predstavitvi. Evil Empire je dokazal, da je mogoče spoštovati legendarno preteklost Castlevanie, ne da bi se pri tem odpovedali sodobnim idejam, in če bo Konami tej ekipi omogočil še kakšno nadaljevanje, se prihodnosti franšize lahko samo veselimo.

Objava Castlevania: Belmont’s Curse – Drakula je nazaj in njegova vrnitev je bila vredna čakanja se je najprej pojavila na HOPsi.

Od takrat je minilo že skoraj četrt stoletja in čeprav smo vmes dobili še več iger s Serious Samom v glavni vlogi, je poimenovanje teh nadaljevanj postalo prava zmeda. Leta 2005 smo namreč dobili Serious Sam 2, temu sta sledila Serious Sam 3: BFE in Serious Sam 4, leta 2022 pa še razširitev Siberian Mayhem, ki se je kasneje osamosvojila v samostojno igro. Poleg tega se vsi ti naslovi ne odvijajo v kronološkem vrstnem redu, saj so nekateri služili kot predzgodbe originalnih dogodivščin.

Zato je bilo kar nekaj presenečenja, ko sta Croteam in založnik Devolver Digital včeraj napovedala Serious Sam: The Third Encounter, ki bo neposredno nadaljeval zgodbo igre The Second Encounter iz leta 2002. Razvijalci posebej poudarjajo, da tokrat ne gre za kakšno stransko zgodbo ali novo predzgodbo, temveč za pravo nadaljevanje originalnih dveh iger, ki so serijo sploh postavile na zemljevid.

Sam Stone se bo tokrat odločil, da ima dovolj neskončnih hord vesoljskih pošasti, zato bo vojno prenesel neposredno na domači teren svojega največjega sovražnika Mentala. Na poti nas bodo pričakali povsem novi vesoljski svetovi, ogromne trdnjave in seveda na tisoče sovražnikov, ki jih bomo morali poslati na oni svet. Pri tem nam bodo pomagale dobro znane puške, mitraljezi in druga uničevalna orodja iz prejšnjih iger, razvijalci pa obljubljajo tudi povsem nova orožja.

Še pomembneje je, da se želi Croteam vrniti h koreninam franšize, kar pomeni hitro in neprestano akcijo, velike odprte arene ter tako številčne skupine sovražnikov, da bomo včasih komaj videli tla pod njihovimi nogami. Razvijalci obljubljajo, da bo nova igra ohranila vse tisto, zaradi česar sta bila prva dva dela tako priljubljena, formuli pa bodo dodali še nekaj novih idej. Celotno kampanjo bomo lahko preigrali sami ali pa v sodelovalnem načinu skupaj s prijatelji.

Takšna vrnitev h koreninam je še posebej zanimiva zaradi tega, ker zadnja leta franšiza Serious Sam ni ravno doživljala svojih najboljših časov. Serious Sam 4 iz leta 2020 je sicer ponudil nekaj zabavnega streljanja, a so mu številni očitali tehnične težave in pomanjkanje svežih idej. Letos smo dobili še Serious Sam: Shatterverse, ki ga je razvil Behaviour Interactive in je poskušal klasično formulo predelati v večigralsko roguelite streljačino. Ta eksperiment je precej drugačen od tistega, po čemer so si igralci zapomnili originalni igri, zato bo marsikdo vesel napovedi bolj tradicionalnega nadaljevanja.

Žal bo treba na vrnitev starega Sama še kar nekaj časa počakati. Croteam je namreč ob napovedi posebej poudaril, da je Serious Sam: The Third Encounter šele v zgodnji fazi razvoja, zato datuma izida še nimamo. Za zdaj je potrjena samo različica za PC, igra pa je že dobila svojo stran na Steamu, kjer si lahko ogledate prve slike iz igre.

Objava Prihaja nov del franšize Serious Sam se je najprej pojavila na HOPsi.

BioWare so leta 1995 ustanovili trije zdravniki, Ray Muzyka, Greg Zeschuk in Augustine Yip, ki so se namesto zdravljenja pacientov raje odločili ustvarjati videoigre. Odločitev se je izkazala za še kako pravilno, saj je studio že leta 1998 izdal legendarni Baldur’s Gate, temu pa so sledili še Baldur’s Gate 2, Neverwinter Nights, Star Wars: Knights of the Old Republic in Jade Empire. Vse te igre so pustile ogromen pečat na žanru RPG-jev, BioWare pa je bil takrat eden tistih razvijalcev, pri katerih si lahko skoraj brez razmišljanja kupil novo igro in bil prepričan, da te čaka nekaj posebnega.

Leta 2007 je studio pod svoje okrilje vzel založnik Electronic Arts in čeprav so se igralci že takrat bali, kaj bo takšen prevzem pomenil za njegovo prihodnost, so nas naslednja leta razveselili še prvi trije deli Mass Effecta in Dragon Age: Origins. A nekje na poti so se stvari začele zapletati. Mass Effect: Andromeda iz leta 2017 ni niti približno dosegel slovesa originalne trilogije, še večjo katastrofo pa je predstavljal večigralski Anthem, ki je leta 2019 poskušal ujeti priljubljenost iger tipa Destiny, a je igralce hitro izgubil. Njegovi strežniki so bili v začetku letošnjega leta dokončno ugasnjeni.

BioWare je nato vse svoje upe položil v Dragon Age: The Veilguard, ki je leta 2024 po dolgem razvoju končno ugledal luč sveta. Tudi ta igra ni uspela ponoviti uspehov svojih predhodnikov, saj je razdelila oboževalce in zaostala za prodajnimi pričakovanji založnika. Electronic Arts je zato že lani močno skrčil ekipo razvijalcev, ki je ostala v studiu, preostali zaposleni pa so se posvetili izdelavi novega Mass Effecta.

Ta je bil prvič napovedan leta 2020 in njegov kratek dražilnik je namigoval na vrnitev nekaterih znanih obrazov iz originalne trilogije. Dolga leta o projektu nismo izvedeli praktično ničesar, čeprav je BioWare občasno zagotavljal, da razvoj napreduje. Zdaj se je izkazalo, da je pri igri delovala samo še manjša ekipa in da je bila ta še vedno v zgodnji fazi razvoja. EA je sklenil, da nadaljevanje ni več vredno dodatnega vlaganja, zato je bil projekt odpovedan, studio pa bo zaprl tudi svoje prostore v kanadskem Edmontonu.

Odločitev je del večjega prestrukturiranja založnika Electronic Arts, ki je avgusta letos za 55 milijard dolarjev prešel v zasebno last konzorcija vlagateljev, med katerimi so savdski državni investicijski sklad PIF, Silver Lake in podjetje Affinity Partners, ki ga vodi Jared Kushner. Že ob napovedi tega prevzema so se pojavila ugibanja, da bodo novi lastniki začeli zmanjševati stroške in se osredotočati predvsem na najbolj dobičkonosne franšize. Kot poroča Bloomberg, bo Electronic Arts zdaj odpustil približno 400 zaposlenih, od tega okoli 50 pri BioWaru.

https://t.co/TicSujMWps

— BioWare (@bioware) October 21, 2026

Založnik je v svoji uradni izjavi pojasnil, da želi v prihodnje sredstva usmerjati v manjše število velikih projektov, med katerimi bodo pomembno vlogo igrale franšize Battlefield, Apex Legends in EA Sports. Nadaljeval se bo tudi razvoj novega Star Wars Jedi in igre Marvel’s Iron Man, medtem ko za Dragon Age in Mass Effect trenutno ni nobenih konkretnih načrtov. To sicer še ne pomeni, da sta ti dve franšizi za vedno mrtvi, saj pravice do njiju še vedno ostajajo v rokah Electronic Artsa, a si je trenutno težko predstavljati, kdaj in v kakšni obliki bi se lahko vrnili. V razvoju je še vedno televizijska serija, ki bo izšla za platformo Prime Video in morda bi znal njen uspeh prepričati založnika, da licenco znova oživi v igričarski obliki.

BioWare se je od igralcev poslovil tudi s posebno objavo, v kateri je zapisal, da so bile njihove igre nekaj več kot zgolj izdelki, saj so jim igralci s svojimi odločitvami, razpravami in navezanostjo na like vdahnili življenje. Zahvalili so se vsem, ki so jih spremljali skozi zadnja tri desetletja, in poudarili, da so bili prav igralci najpomembnejši del njihove zgodbe.

Tako se zaključuje zgodba enega najvplivnejših RPG razvijalcev vseh časov. In čeprav BioWare zadnja leta ni več dosegal kakovosti svojih najboljših izdelkov, mu nihče ne more odvzeti zaslug za igre, ki so oblikovale celotno generacijo igralcev in postavile temelje marsikateremu sodobnemu RPG-ju.

Objava Legendarni studio BioWare se zapira – naslednji Mass Effect preklican se je najprej pojavila na HOPsi.

Ta je takrat izšla na konzolah PlayStation 2, Xbox in GameCube ter PC-ju, a kakšnega večjega navdušenja med kritiki ni požela. Kljub temu je skozi leta pridobila manjšo skupnost oboževalcev, ki se igre spominjajo predvsem po zabavnem večigralstvu, zdaj pa je očitno napočil čas, da se zeleni orjak vrne še na sodobne platforme.

Razvijalec Aspyr Media je namreč včeraj uradno napovedal Shrek 2 Remastered, ki bo originalno igro prenesel na sodobne sisteme in jo pri tem opremil z izboljšano grafično podobo ter nekaterimi dodatnimi funkcijami. Aspyr ima s takšnimi predelavami že kar nekaj izkušenj, saj so v preteklosti poskrbeli za vrnitev različnih starejših naslovov, med drugim tudi Star Wars: Knights of the Old Republic in Neverwinter Nights 2.

Shrek 2 je v osnovi akcijska pustolovščina, v kateri se odpravimo na potovanje skozi pravljično kraljestvo Far Far Away, pri tem pa obiščemo različne lokacije iz filma in se spopademo z vrsto sovražnikov. Igralec lahko upravlja Shreka, Fiono, Osla in druge znane like, med katerimi je mogoče poljubno preklapljati, vsak pa ima svoje posebne sposobnosti, ki pridejo prav pri pretepanju nasprotnikov in reševanju ugank.

Original je vseboval enajst stopenj, ki so poleg klasičnega pretepanja ponujale tudi nekaj platformskega skakanja in raznih miniiger. Vse skupaj je bilo dokaj preprosto, zato je bila igra namenjena predvsem otrokom, a se je znala izkazati predvsem pri sodelovalnem igranju, saj so lahko pred enim televizorjem sedeli kar štirje igralci.

Ravno večigralstvo bo ena večjih izboljšav nove različice. Shrek 2 Remastered bo namreč poleg lokalnega sodelovalnega igranja za štiri igralce podpiral tudi spletno večigralstvo, mogoče pa bo celo kombinirati obe možnosti. Tako se bosta lahko denimo dva igralca povezala na eni konzoli, druga dva pa se jima bosta pridružila preko interneta.

Kar se tiče grafične prenove, Aspyr obljublja izboljšane teksture, podporo ločljivosti 4K, prenovljen uporabniški vmesnik in izboljšane vmesne sekvence. Dodali bodo tudi fotografski način in poseben meni z goljufijami, s katerimi si bomo lahko nekoliko olajšali prebijanje skozi igro.

Zanimivo je tudi dejstvo, da bo prenovljena različica temeljila na originalni konzolni izdaji in ne na tisti, ki smo jo leta 2004 dobili na PC-ju. Takratna računalniška različica je bila namreč povsem drugačna igra, ki je ponujala slabšo grafično podobo, poenostavljeno igralnost in precej krajšo kampanjo, zato bodo računalniški igralci tokrat dejansko dobili boljšo različico Shrekove pustolovščine.

Shrek 2 Remastered bo izšel 10. novembra na PC-ju, PlayStation 5, Xbox Series X/S, Nintendo Switch in Nintendo Switch 2. Na Steamu je že omogočeno prednaročilo, osnovna cena igre pa znaša 29,99 €.

Objava Shrek 2 se po 22 letih vrača v prenovljeni podobi se je najprej pojavila na HOPsi.

Razlog za novo posodobitev je izid druge sezone animirane serije Cyberpunk: Edgerunners, ki je včeraj, 20. oktobra, prispela na Netflix. Prva sezona je bila leta 2022 izjemno uspešna in je med drugim poskrbela za ponovno povečanje zanimanja za igro Cyberpunk 2077, zato ni presenetljivo, da želi CD Projekt RED tudi tokrat povezati oba izdelka. Nova sezona sicer vsebuje deset epizod in pripoveduje povsem novo zgodbo z drugačnimi liki, tako da za njeno spremljanje ni nujno poznavanje dogodivščin Davida Martineza.

New Edgerunners, new chrome, new playstyle? Sounds like we need another REDstreams! Join us this Wednesday, October 21st at 5 PM CEST for a closer look at Cyberpunk: Edgerunners 2 Update (2.5) and some of the features coming to Cyberpunk 2077. We’re talking cyberware customization, a new dual-wielding playstyle, and more! Tune in on Twitch, YouTube or Steam: https://t.co/crpXzrC6VR https://t.co/gQnOGLaa0I

— Cyberpunk 2077 (@CyberpunkGame) October 20, 2026

Posodobitev nosi oznako 2.5 oziroma Edgerunners 2 Update in bo brezplačno izšla že jutri, 22. oktobra. Razvijalec za zdaj še ni razkril vseh podrobnosti, je pa potrdil dve večji novosti: dodatne možnosti prilagajanja kibernetskih vsadkov in povsem nov način bojevanja, ki nam bo omogočil uporabo dveh orožij hkrati.

Slednja novost je še posebej zanimiva, saj igralci po njej povprašujejo praktično že od izida igre leta 2020. Cyberpunk 2077 namreč kljub vsej svoji svobodi pri sestavljanju različnih slogov bojevanja nikoli ni omogočal, da bi v vsaki roki držali svojo pištolo. Še posebej nenavadno je bilo dejstvo, da lahko naš prijatelj Jackie Welles med igranjem veselo strelja z dvema pištolama hkrati, ko pa njegovi orožji kasneje pridobimo sami, ju lahko uporabljamo samo posamično.

To se bo zdaj očitno spremenilo, čeprav še ni povsem jasno, katera orožja bodo podpirala takšno bojevanje in ali bo funkcija zahtevala kakšne posebne kibernetske vsadke. Prav tako ne vemo, kaj natanko prinaša razširjeno prilagajanje vsadkov in ali gre samo za kozmetične spremembe ali pa bomo dobili tudi nove možnosti pri sestavljanju svojega lika.

Posodobitev bo vsebovala tudi dodatno vsebino, navdihnjeno z novo sezono Edgerunners, kar pomeni, da lahko pričakujemo vsaj nekaj povezav z liki in dogodki iz animirane serije. Kaj vse so Poljaki pripravili, bomo izvedeli danes, 21. oktobra, ob 17.00, ko bo CD Projekt RED na svojih kanalih YouTube in Twitch pripravil posebno predstavitev REDstreams. Takrat bodo objavili tudi podroben seznam sprememb.

Posodobitev 2.5 bo jutri izšla na PC-ju ter konzolah PlayStation 5 in Xbox Series X/S, medtem ko bodo morali lastniki konzole Nintendo Switch 2 nanjo še nekoliko počakati. Točnega datuma za slednjo različico razvijalec za zdaj še ni navedel.

In če ste mislili, da je Cyberpunk 2077 po skoraj šestih letih končno dobil svojo zadnjo posodobitev, je morda bolje, da takšnim napovedim ne verjamete preveč. Navsezadnje nas je CD Projekt RED že večkrat presenetil z novimi dodatki za svoje starejše igre, zato ne bi bilo presenetljivo, če bi se v Night City vrnili še kdaj.

Objava Cyberpunk 2077 dobiva novo posodobitev, ki bo omogočila uporabo dveh orožij hkrati se je najprej pojavila na HOPsi.

Saros je ob izidu naletel na odličen odziv kritikov in igralcev, zdaj pa se je Housemarque odločil, da je napočil čas za novo dozo vsebine. Izšla je namreč brezplačna posodobitev Zenith, ki s sabo prinaša nekaj novih načinov igranja in dodatnih nastavitev, zaradi katerih bo raziskovanje planeta Carcosa nekoliko bolj prijazno tudi do manj izkušenih igralcev.

Največja novost je zagotovo način New Game Plus, ki nam omogoča, da se po končani kampanji znova podamo skozi zgodbo, pri tem pa nas čakajo novi izzivi. Tisti, ki jim je bolj kot raziskovanje okolice všeč neposredno spopadanje z največjimi nasprotniki, bodo veseli načina Overlord Rush, ki je v bistvu različica priljubljenega Boss Rush načina.

V njem se lahko zaporedoma pomerimo s šefi iz glavne kampanje, ki so razdeljeni v posamezne sklope z največ tremi nasprotniki. Največji izziv predstavlja zadnji sklop Totality, saj moramo v njem premagati prav vse šefe, ki jih ponuja igra.

Posodobitev pa ni namenjena samo veteranom, saj je Housemarque pripravil tudi nekaj novih nastavitev dostopnosti. Med drugim lahko zdaj upočasnimo sovražne izstrelke, kar bo zagotovo prišlo prav v trenutkih, ko je zaslon tako natrpan z nevarnostmi, da je praktično nemogoče spremljati vse, kar se dogaja okoli nas.

Zanimiva novost je tudi možnost samodejnega streljanja, ki poskrbi, da naše orožje začne streljati takoj, ko ga usmerimo proti sovražniku. Tako nam ni treba neprestano držati sprožilca za streljanje, zaradi česar se lahko nekoliko bolj osredotočimo na izmikanje napadom. To sicer ne pomeni, da bo igra namesto nas opravila čisto vse, saj moramo za ponovno polnjenje orožja še vedno poskrbeti sami.

Glavni oblikovalec Abebe Tinari je na uradnem blogu PlayStationa zapisal, da so pri razvoju posodobitve zasledovali dva glavna cilja: ponuditi več razlogov za ponovno igranje tistim, ki so že raziskali vse kotičke Carcose, in obenem omogočiti, da v igri uživa še širši krog igralcev.

Posodobitev Zenith je že na voljo za vse lastnike igre Saros na konzoli PlayStation 5 in je povsem brezplačna. Saros, za razliko od Returnala, ni dobil predelave za PC in to se zaradi nove Sonyjeve politike osredotočanja na ekskluzive zdaj tudi verjetno ne bo zgodilo.

Objava Saros je dobil večjo posodobitev, ki prinaša New Game Plus in omogoči lajšanje težavnosti se je najprej pojavila na HOPsi.

Njihov prvi projekt je postal Samson ki je izšel aprila letos in je že pred izidom pritegnil nekaj pozornosti zaradi podobnosti z igrami, kot sta Grand Theft Auto in Max Payne. Tudi tu smo namreč dobili kriminalno zgodbo, postavljeno v temačno urbano okolje, kjer se težave rešujejo predvsem s pestmi, orožjem in avtomobilskimi pregoni. A čeprav je imel Samson nekaj zanimivih idej, končni izdelek ni ravno navdušil igralcev in kritikov.

Igra je na strani Metacritic prejela povprečno oceno 51, uporabniki pa so ji prisodili oceno 5,2. Tudi na Steamu so bili odzivi mešani, saj so se igralci pritoževali predvsem nad številnimi hrošči, okornim nadzorom in bojevalnim sistemom, ki preprosto ni bil dovolj izpiljen. Nekateri so sicer pohvalili vzdušje in dobro optimizacijo za Steam Deck, vendar to očitno ni bilo dovolj, da bi si Samson ustvaril dovolj veliko občinstvo.

Zdaj pa je iz Švedske prišla novica, da je studio Liquid Swords uradno bankrotiral. Kot poroča spletna stran Breakit, je podjetje že več mesecev zamujalo z izplačili plač, zaradi stečaja pa bo skoraj 30 zaposlenih zdaj upravičenih do državnega nadomestila.

Za zdaj sicer še obstaja majhno upanje, da studio ne bo povsem izginil, saj stečajni upravitelj poskuša najti kupca, ki bi bil pripravljen prevzeti podjetje oziroma njegovo premoženje. Vprašanje pa je, koliko zanimanja bo za studio, ki je v šestih letih obstoja na trg spravil samo eno igro, pa še ta ni bila deležna ravno navdušenega sprejema.

Če se kupec ne pojavi, bo Samson očitno ostal prvi in hkrati zadnji projekt razvijalca Liquid Swords, Sundberg pa bo moral svojo naslednjo veliko idejo poskušati uresničiti kje drugje.

Objava Razvijalec igre Samson je bankrotiral se je najprej pojavila na HOPsi.

Techland želi zdaj to izkušnjo narediti še nekoliko bolj srhljivo, zato je sklenil sodelovanje s podjetjem Embody, ki se ukvarja z razvojem naprednih zvočnih tehnologij. Rezultat tega partnerstva bo dodatek Immerse Gamepack, ki bo na voljo za igri Dying Light 2: Stay Human in Dying Light: The Beast, njegova glavna naloga pa bo ustvarjanje bolj realističnega prostorskega zvoka.

Excited to announce our partnership with @DyingLightGame! More details coming soon!

— Embody (@EmbodyAudio) October 15, 2026

Pri tem ne gre samo za običajen prostorski zvok, saj tehnologija omogoča prilagajanje zvočne izkušnje posameznemu igralcu glede na njegova ušesa in slušalke. Na ta način naj bi bilo precej lažje ugotoviti, iz katere smeri prihaja kakšen zvok, kar zna biti v igrah Dying Light še posebej uporabno, saj nas zombiji pogosto presenetijo izza hrbta, medtem ko poskušamo pobegniti pred kakšno drugo nevarnostjo.

Nova funkcija se bo imenovala “Enhanced Headphone Mode” in bo na voljo v obliki plačljivega dodatka, ki ga bomo lahko pred nakupom 14 dni preizkušali brezplačno. Techland za zdaj še ni razkril datuma izida ali cene, a neko predstavo o slednji nam lahko ponudi igra Call of Duty: Black Ops 6, ki je podobno tehnologijo podjetja Embody že ponudila svojim igralcem. Tam je bilo treba za prilagojeni zvočni profil odšteti 19,99 evra, kar je med igralci sprožilo kar nekaj nezadovoljstva.

Težava je bila predvsem v tem, da je Call of Duty tekmovalna večigralska streljačina, kjer lahko natančnejše zaznavanje nasprotnikovih korakov pomeni dejansko prednost pred drugimi igralci. Pri igrah Dying Light je položaj nekoliko drugačen, saj je poudarek predvsem na enoigralskem oziroma sodelovalnem preigravanju, tako da plačljivi zvočni dodatek ne bi smel povzročiti toliko razburjenja. In osebno se ga kar malce veselim, saj imata obe igri že zdaj impresivni zvočni kulisi in ti bosta zdaj postali še bolj strašljivi.

Na žalost zaenkrat še nismo dobili nobenega datuma, kdaj bo ta dodatek prišel v veljavo in kakšno ceno bo zanj treba plačati.

Objava Igri Dying Light 2 in Dying Light: The Beast bosta kmalu dobili zvočno nadgradnjo se je najprej pojavila na HOPsi.

O tej napravi smo enkrat že pisali sredi poletja, zdaj pa imamo o njej več informacij, saj se je dejansko pojavila na trgu. Najbolj zanimiva posebnost je sistem Legion Stream, ki preko priloženega USB-vmesnika omogoča povezovanje z računalnikom in pretakanje njegovih iger tudi brez dostopa do interneta. To seveda ne pomeni, da lahko PC pustimo ugasnjen doma in nato njegovo knjižnico čudežno preigravamo na avtobusu. Računalnik mora še vedno poganjati igro in biti povezan s prenosno napravo, vendar za lokalno pretakanje ne potrebujemo povezave z zunanjimi strežniki.

C700 vsebuje precej velik, 7,82-palčni zaslon IPS z ločljivostjo 1920 × 1080 in osveževanjem pri 120 Hz. V notranjosti najdemo procesor MediaTek Dimensity 7400, ki ni ravno pošast za poganjanje najzahtevnejših Android iger, vendar pri pretakanju to niti ni njegova glavna naloga. Na voljo sta različici s 6 oziroma 8 GB pomnilnika RAM in 128 oziroma 256 GB prostora, tega pa lahko razširimo s kartico microSD.

Bolj zanimiva je baterija s kapaciteto 8000 mAh, za katero Lenovo obljublja do devet ur pretakanja iger. To je sicer podatek proizvajalca, dejanska vzdržljivost pa bo odvisna tudi od svetilnosti zaslona in drugih nastavitev. Naprava tehta 556 gramov, tako da kljub velikemu zaslonu ostaja lažja od Steam Decka OLED.

Lenovo ni pozabil niti na nadzor. Dobimo magnetni analogni paličici TMR, sprožilca s Hallovimi senzorji in dodatne nastavljive gumbe, za brezžično povezovanje pa skrbita Wi-Fi 6E in Bluetooth 5.3. Vse skupaj je tako bolj namenjeno igralcu, ki bi svojo PC knjižnico rad preselil na kavč ali v posteljo, kot pa nekomu, ki išče zmogljiv računalnik za samostojno igranje na poti.

Na Kitajskem različica z 8 GB pomnilnika in 256 GB prostora stane 2199 juanov oziroma približno 320 evrov. O prihodu na druge trge za zdaj ni potrditve, zato ostaja odprto vprašanje, ali bomo ta nekoliko drugačni Legion lahko kupili tudi pri nas.

Objava Prenosna naprava podjetja Lenovo bo omogočala tudi pretakanje iger s PC-ja brez internetne povezave se je najprej pojavila na HOPsi.

Že na začetku velja razčistiti ime, saj Lenovo prodaja več monitorjev s precej podobnimi oznakami. Tule govorimo o različici OLED, ki vsebuje 26,5-palčni panel QD-OLED, ločljivost 2560 × 1440 in osveževanje pri 240 Hz. To je kombinacija, ki ima za računalniško igranje veliko smisla. Slika je dovolj podrobna, da prehod s starega zaslona Full HD ne bo ostal neopažen, obenem pa grafični kartici ne naložimo še vseh zahtev ločljivosti 4K. Pri tej velikosti zaslona se mi zdi 1440p še vedno povsem smiselna izbira in je tudi kot nalašč za vse tiste, ki radi kdaj pogledajo tudi v e-športne igre, kjer veliko vlogo igrajo stabilne sličice na sekundo.

SPECIFIKACIJE

• Ločljivost: 2560 x 1440
• Velikost: 27 palcev
• Osveževanje: 240 Hz
• Panel: QD-OLED
• Nakup: Mimovrste

NAPOVEDNIK

OLED je seveda glavni razlog, zakaj bi ta monitor sploh pristal na seznamu kandidatov. Pri klasičnih zaslonih se lahko proizvajalci še tako trudijo z nastavitvami, a črna pogosto vsebuje vsaj nekaj sivine. Tule lahko posamezne slikovne pike ugasnejo, zaradi česar temni deli slike dobijo precej bolj prepričljiv videz. Razlika pride do izraza predvsem takrat, ko se na zaslonu hkrati znajdeta tema in močan vir svetlobe. Svetilka v temnem hodniku tako ni samo svetlejši madež na spranem ozadju, ampak dejansko izstopa iz okolice.

Takšen prikaz je zanimiv predvsem za tiste, ki radi preigravajo enoigralske avanture in grozljivke in sem spadam tudi jaz sam. Razvijalci se pri ustvarjanju prepričljive atmosferičnosti pogosto zanašajo na osvetlitev, vendar njen učinek hitro izgubi nekaj moči, če monitor vse skupaj zavije v sivo prevleko. OLED temu pomaga tudi brez navijanja vseh nastavitev do skrajnosti. Seveda boljši zaslon dolgočasne igre ne bo spremenil v mojstrovino, lahko pa precej lepše pokaže delo umetnikov, ki so se trudili z njeno podobo. Podobno velja za filme, kjer temnejši prizori dobijo več globine čeprav je spet ekran premajhen, da bi na njem dobil pravo kino vzdušje.

Barve so druga polovica te zgodbe. Živahen prikaz in dobra tovarniška nastavitev sta dobrodošla tudi zunaj iger. Navsezadnje isti monitor uporabljamo za gledanje posnetkov, urejanje fotografij in vsakdanjo uporabo spleta. Vendar živahnost sama po sebi še ni dokaz natančnosti: pretirano nasičene barve so lahko na prvi pogled všečne, pri obdelavi fotografij pa hitro postanejo nadloga. Za zahtevnejše ustvarjalno delo bi zato še vedno preveril izbrani barvni način in nastavitve, namesto da bi samo zaradi oznake OLED predpostavil profesionalno natančnost.

Drugi veliki adut je osveževanje pri 240 Hz. Če prihajate s 60-herčnega monitorja, bo preskok najbolj očiten, predvsem pri premikanju kamere in spremljanju hitro premikajočih se tarč. Prehod s 144 ali 165 Hz bo manj dramatičen, zato bi tu malce umiril pričakovanja. Prav tako monitor sam ne bo poskrbel, da boste nenadoma boljši v Counter-Striku ali League of Legends. Za izkoriščanje visoke frekvence potrebujemo dovolj zmogljiv računalnik, v zahtevnejših igrah pa bo treba sprejeti tudi kakšen kompromis pri grafičnih nastavitvah.

Lenovo navaja odzivni čas 0,03 ms, kar je pri OLED-u povezano s hitrim preklapljanjem slikovnih pik. To koristi jasnosti gibanja, a številke ne gre enačiti s celotnim zamikom med pritiskom tipke in odzivom igre. Podpora prilagodljivemu osveževanju medtem pomaga pri spreminjajočem se številu sličic. Visoka frekvenca in hiter odziv sama po sebi še ne odpravita trganja slike. Pomembno je, da usklajevanje monitorja in grafične kartice tudi pravilno vključimo.

Pri priključkih se skriva podrobnost, ki jo je pred nakupom dobro poznati. Na voljo sta dva HDMI in en DisplayPort, vendar oznaka HDMI 2.1 v tem primeru ne pomeni, da preko njega dobimo vse zmogljivosti zaslona. Lenovo pri povezavi HDMI navaja največ 144 Hz ob ločljivosti 1440p. Za polnih 240 Hz je zato prava izbira DisplayPort. Za priklop konzole je HDMI še vedno uporaben, uporabnik računalnika pa naj bo pozoren, kam vtakne kabel, preden začne ugotavljati, zakaj Windows ne ponuja oglaševane frekvence.

Pri vsakdanji uporabi je dobrodošlo nastavljivo stojalo. Zaslon lahko dvignemo, nagnemo, zasukamo in celo obrnemo pokončno, kar je precej bolj uporabno od kakšnega okrasnega dodatka na zadnji strani. Če za isto mizo delamo in igramo, je možnost primerne postavitve zaslona hitro vredna več kot agresiven igričarski videz. Ozki robovi obenem usmerijo pozornost na sliko. Na manjši mizi je vseeno pametno preveriti prostor za podstavek, predvsem če potrebujete veliko površine za premikanje miške.

Manj navdušenja vzbudi povezovanje dodatne opreme. USB-priključkov ni, prav tako manjka USB-C, preko katerega bi lahko priklopili in napajali prenosnik. To pomeni več kablov in manj možnosti, da bi monitor postal osrednja povezovalna točka delovne mize. Tistemu, ki nanj priklopi samo namizni računalnik, bo verjetno vseeno. Če pa pogosto menjavate naprave in želite miško ter tipkovnico priključiti neposredno na zaslon, boste takšno omejitev precej hitreje opazili. Lenovo je očitno dal prednost panelu pred udobjem povezovanja.

Tudi pri HDR-ju velja ostati z nogami na tleh. Globoka črna je odlična osnova, vendar je svetilnost omejitev, ki je kakovosten kontrast ne more povsem nadomestiti. V zatemnjeni sobi bo takšen zaslon lažje pokazal svoje prednosti kot ob močnem dnevnem svetlobnem viru. Če želite predvsem izjemno svetle poudarke in zelo svetlo sliko na večji površini, je smiselno pogledati tudi alternative Mini LED. Oznaka HDR10 namreč pove, da monitor podpira format, ne pa, da vsi zasloni s to oznako ponudijo enako izkušnjo.

OLED zahteva tudi nekaj premisleka pri delu. Igranje različnih naslovov in gledanje filmov sta drugačna obremenitev od vsakodnevnega prikazovanja iste preglednice ali orodne vrstice. Dolgotrajni statični elementi lahko sčasoma pustijo trajne sledi, zato so smiselni ugašanje zaslona med odsotnostjo, razumna svetilnost in uporaba razpoložljivih zaščitnih funkcij. Zaradi tega monitorja ni treba obravnavati kot porcelanaste vaze, vendar tudi ni pametno povsem prezreti posebnosti tehnologije.

Precej močan argument za nakup je tudi cena, saj Legion 27Q-10 OLED na Mimovrste stane samo 400 €. Seveda to ni drobiž, a za monitor s panelom QD-OLED, ločljivostjo 1440p in osveževanjem pri 240 Hz je to zelo privlačna ponudba. Pri takšni ceni tudi manjkajoče USB-priključke malce lažje odpustim, saj denar namenimo predvsem kakovosti slike, ki jo bomo občudovali ob vsakem zagonu igre. Če ste že nekaj časa razmišljali o preskoku na OLED, pa vas je ob pogledu na cene vedno minilo navdušenje, je tale Lenovo vsekakor vreden pozornosti.

Objava Lenovo Legion 27Q-10 OLED – dobra slika šteje več kot kup dodatkov se je najprej pojavila na HOPsi.

Naprava je nastala v sodelovanju s kitajskim velikanom Tencent, zato je v ospredju podpora storitvi START Cloud Gaming. Ta uporabnikom omogoča, da igre poganjajo na oddaljenih strežnikih, zaradi česar jih ni treba nameščati na samo napravo. Za igranje zadostuje internetna povezava, dostop pa je omogočen do velike knjižnice naslovov.

Čeprav Lenovo še skriva večino tehničnih podrobnosti, je razkril nekaj zanimivosti. Legion C700 bo opremljen s 7,82-palčnim IPS-zaslonom s 120-herčno frekvenco osveževanja, za natančnejše upravljanje pa bodo skrbeli TMR analogni palčki in Hall Effect sprožilci, ki naj bi bili odporni proti obrabi. Poleg običajnih gumbov bo naprava ponudila še štiri dodatne programabilne tipke, namenjene predvsem zahtevnejšim igralcem.

Podatki o procesorju, količini pomnilnika, bateriji in prostoru za shranjevanje za zdaj ostajajo skrivnost. Lenovo je za zdaj pokazal le belo različico naprave, več informacij pa bo predvidoma razkril ob uradni predstavitvi.

Zaradi navezanosti na Tencentovo storitev START Cloud Gaming vse kaže, da bo Legion C700 sprva namenjen izključno kitajskemu trgu. Kljub temu bi lahko bila naprava zanimiva tudi za uvoz, če bo uporabljala operacijski sistem Android, saj bi bilo na njej mogoče poganjati tudi nekatere računalniške igre s pomočjo aplikacij, kot sta Winlator ali GameHub.

Objava Lenovo pripravlja novo napravo, ki bo namenjena oblačnemu igranju iger se je najprej pojavila na HOPsi.

Novi 15,3-palčni prenosnik poganja Qualcommov procesor Snapdragon X2 Plus X2P-42-100, ki obljublja dobro razmerje med zmogljivostjo in energijsko učinkovitostjo. Lenovo ga kombinira z hitrim pomnilnikom LPDDR5X, kupcem pa omogoča tudi izbiro zmogljivejše baterije s kapaciteto 70 Wh. Kar zadeva zaslon, sta na voljo dve možnosti: osnovni IPS z ločljivostjo 1200p in frekvenco osveževanja 120 Hz ter naprednejši OLED z ločljivostjo 1600p, ki ponuja še bolj tekočo sliko s 165 Hz.

Cenovna politika se med regijami nekoliko razlikuje. V Združenem kraljestvu je konfiguracija z 32 GB delovnega pomnilnika in 1 TB prostora za shranjevanje ocenjena na 1.440 funtov. Nadgradnja na OLED-zaslon zahteva razmeroma majhno doplačilo, medtem ko je večja baterija vključena brez dodatnih stroškov. V državah Evrope se začetne cene gibljejo med 1.199 in 1.259 evri, medtem ko morajo kupci v Avstraliji za osnovni model odšteti najmanj 2.449 avstralskih dolarjev. Zanimivo je, da je tam prenosnik na voljo izključno z OLED-zaslonom.

Z razširitvijo dostopnosti modela IdeaPad Slim 5x 15Q8Y11 Lenovo jasno kaže, da resno računa na prihodnost ARM-prenosnikov. Ti postajajo vse bolj privlačna alternativa klasičnim rešitvam, saj združujejo dolgo avtonomijo baterije, tiho delovanje in zadostno zmogljivost za vsakodnevna opravila. Na žalost dotični prenosnik v slovenskih trgovinah še ni na voljo, saj lahko trenutno pri nas najdemo samo samo IdeaPad Slim 5x prejšnje generacije v 14-palčni izvedbi.

Objava Lenovo v prodajo poslal nov 15-palčni prenosnik z 165 Hz osveževanjem se je najprej pojavila na HOPsi.

Originalni članek:

Kdo pravi, da Slovenci ne moremo držati koraka z Američani? Kendrick Lamar je v svojem javnem sporu z raperjem Drakom teden nazaj izdal videospot za pesem Not Like Us in ta v sebi skriva toliko referenc in skritih pomenov, da si ga je treba ogledati večkrat, stvar pa je zaradi tega nabrala skoraj 48 milijonov ogledov. Ob nekje istem času se je začela drama odvijati tudi na naših domačih tleh, saj se je vnel spor med domačima raperjama Challe Salle in Zlatkom, ki pa je očitno še daleč od tega, da bo dobil kak epilog.

Dva tedna nazaj je Zlatko izdal komad Klepc laže, ob našem zadnjem štetju na dan izida pa je pesem dosegla 5k ogledov. Stvari so se od takrat drastično spremenile, saj ima zdaj ta 7 minut trajajoča pesem že več kot 900k ogledov in se počasi približuje milijonu, Challe Salle pa je včeraj spočel dolgo napovedani odgovor in to v obliki pesmi TATA.

Koliko je ta pesem dobra in rime kvalitetne naj vsak sodi sam, a glede na komentarje so ljudje dokaj razdeljeni. Nekateri pravijo, da stvar ne dosega raperskih standardov pesmi Klepc laže in da v bistvu celotna pesem deluje preveč defenzivno, saj je Zlatko premalokrat omenjen in je večina verzov o Challetu samem. Challe, čigar pravo ime je Saša Petrović, v svoji pesmi sicer namigne, da je Zlato popularen samo takrat ko napada njega in da je v preteklosti tudi sam počel grde stvari, kot je nespoštljiv odnos do slovenske zastave.

Ostali komentarji stvar hvalijo, kot vedno pa se pojavijo tisti čudaki, ki enemu in drugemu svetujejo, da “naj se spravita delat” in da imajo že dovolj te drame. Kar je smešno, saj tem ljudem nihče ne preprečuje, da pesem preskočijo in novice o tej temi ne kliknejo, a namesto tega si je nekdo vzel čas in se spravil v tipkanje komentarja, kar je ravno nasprotno vedenje od nekoga, ki bi mu bilo za to dramo malo mar.

View this post on Instagram

A post shared by Zlatan Čordić (@zlatko585)

In kakor se Saša želi izogniti nadaljnjemu spodbujanju drame, odgovor bo še vedno prispel iz strani Zlatka, ki je pesem označil za “jamranje” in je Challetu svetoval, da stvar izbriše iz kanala, drugače bo 24 urah sledil odgovor. In ta drama bo zdaj očitno dobila dodatne akterje, saj se je v njo pridružil Aleksandar Repić, slovenski javnosti bolj znan pod vzdevkom Pici – na Instagramu si lasti profil “nepridiprav”.

View this post on Instagram

A post shared by Zlatan Čordić (@zlatko585)

Ta je namreč sodeloval že pri snemanju prvega spota, zdaj pa se je pridružil tudi pri snemanju odgovora, ki ima pred sabo težko nalogo: v enem dnevu spisati besedilo, posneti spot, vse skupaj urediti v Premier Pro-ju in nato še naložiti na YouTube, premiero pa naj bi doživeli danes ob 16.00 15.00.

Kakor pravi Pici je materiala za odgovor ogromno, saj so se pojavila namigovanja, da Challe Salle manipulira z ogledi na YouTubu in že dolgo na svojih posnetkih briše neprimerne komentarje. Da grdi komentarji niso zaželeni je jasno tudi v spotu TATA, saj je pod video pripet komentar Challeta, ki pravi, da bodo neprimerne komentarje brisali, obenem pa najbolj pridnim komentatorjem, ki so tudi všečkali posnetek, obljublja brezplačne slušalke JBL Wave 200TWS.

*Posodobitev: na Instagramu se je oglasil JBL, ki je podal uradno izjavo, da je Challe Salle nagradno igro slušalk zagnal brez njihove vednosti.

Zanimiva je primerjava obeh pesmi na spletni strani Livecounts, ki pridno spremlja oglede in všečke. Klepc laže je v dveh tednih nabral 908k ogledov ter 23.403 všečkov in 1.437 palcev navzdol. TATA po drugi strani ravno tako pridno nabira oglede, saj se je v manj kot 24 urah nabralo 229k ogledov, a razmerje palcev navzgor in navzdol je bizarno: 10.006 všečkov in kar 12.835 tistih, ki so komadu podelili negativni odziv.

Drama tako še ni končana, a glede nato, da je Challe že večkrat zatrdil, da je preko pesmi TATA opral roke od vsega skupaj, dvomimo, da bo današnji Zlatkovi premieri sledil še kakšen odgovor.

Objava Challe Salle preko svojega komada odgovoril na obtožbe – za komentiranje podeljuje brezplačne slušalke se je najprej pojavila na HOPsi.

View this post on Instagram

A post shared by Challe Salle (@challe_salle)

Originalna zgodba: Raperske bitke so med nami že dolgo, a smo jih v Sloveniji navadno navajeni spremljati na ameriških tleh. Zagotovo je najbolj prepoznavna bitka med raperjem Tupacom in Biggijem, ki je bila tako silovita, da je ameriška tla razdelila na dva kontinenta, vrelišče bitke pa je dosegel Tupacov komad Hit ‘Em Up, ki ga mnogi še danes označujejo za najboljši battle komad vseh časov. Napetosti raperskih bitk so se po smrti dveh glavnih akterjev te vojne malce umirile, a vsake toliko smo bili priča novim kratkotrajnim vojnam: Eminem se je denimo spopadel z Machine Gun Kellyjem, bolj sveža pa je bitka med Kendrickom Lamarjem in Drakom, kjer je bil slednji preko komada Not Like Us obtožen pedofilije.

Te dni so novice polne šokantnih dogajanj glede slavnežev, ki so se neprimerno vedli do mladoletnic. V streamerskih vodah se še ni dobro pomirilo stanje glede YouTube zvezdnika Dr Disrespecta in zdaj je počilo veliko bližje, saj se je nova drama začela tudi na slovenskih tleh.

Vse se je začelo, ko je raper Challe Salle oziroma Saša Petrović v intervjuju pri Peru Martiću izjavil, da je Zlatko zanj zahrbten in dvoličen človek, s katerim se on ne namerava družiti, še manj pa ustvarjati skupne glasbe. To je nato prišlo na uho Zlatka, ki je brž začel napovedovati vojno, a se ta ne bi zgodila, če bi se mu Saša javno upravičil v roku 24 ur. Odgovora na to ni bilo, zato je Zlatko uresničil grožnjo in na YouTube pred kratkim naložil nov komad z naslovom “Klepc laže”, ki je začel hitro pridobivati na ogledih. Eno uro po izidu ima pesem skoraj 5k ogledov, a hkrati tudi 377 komentarjev.

In sedem minut dolg komad ne špara na jeziku, saj Zlatko svojega nasprotnika ni označil samo slabega raperja, ampak je proti njemu sprožil tudi bolj hude obtožbe kot je dopisovanje in flirtanje z mladoletnicami na Snapchatu.

Посмотреть эту публикацию в Instagram

Публикация от Ana Vida Resnik (@nisemresna)

In stvari se niso ustavile samo na YouTubu. Komad med drugim vsebuje besedilo, ki pravi, da je lahko vse skupaj podkrepljeno še z video dokazi. Nato se je na Instagramu oglasila Ana Vida Resnik, ki je zapisala daljšo zgodbo glede njenega srečanja s slavnim glasbenikom, ki naj bi jo, staro samo 15 let, spodbujal pri pitju alkohola, Challe Salle pa naj bi jo med vožnjo domov spraševal o njeni intimi in jo “nagovarjal k pogovorom o seksu”, prišlo pa je celo do poljubljanja po licu in vratu.

Posodobitev: na tem mestu smo včasih imeli posnetek druženja med Sašo in Ano, a je YouTube kanal Nekineki ta posnetek zdaj pobrisal.

Ana je s Sašo sodelovala na račun njene zmage na natečaju, kar ji je prineslo možnost dela kot spremljevalna vokalistka, njeno sodelovanje z raperjem pa se je zaključilo, ko je bila stara 17 let, saj ji je ta takrat rekel, da je dovolj stara, da lahko začne gledati druge moške.

View this post on Instagram

A post shared by Inštitut 8. marec (@institut8.marec)

Vse to so tako hude obtožbe, da se bo slavni glasbenik na njih preprosto moral odzvati in v bistvu je izpoved Ane veliko bolj šokantna kot pa pesem, ki jo skupaj spravil Zlatko. Ta je v svoji pesmi govoril v množini, s čimer je napeljeval, da Ana morda ni edina, tudi sama pa je na Instagramu spodbudila tudi druge ženske, da spregovorijo o svojih travmah in dolgo hranjenih skrivnostih.

Posodobitev: oglasil se je tudi Inštitut 8. marec ter še ena domnevna žrtev.

Objava Drama Challe Salle vs Zlatko pravkar postala veliko hujša se je najprej pojavila na HOPsi.

V Računalniškem muzeju so pripravili zanimivo sodelovanje s slovenskim uvoznikom vozil Porsche. Iščejo namreč vse igre, v katerih lahko najdemo avtomobile te znamke.

Torej v kolikor tako igro imate, jo lahko donirate Računalniškemu muzeju in v zameno prejmete lepe Porsche nagrade, ki jih podarja Porsche Center Ljubljana.

Nostalgijo lahko osvežite s spodnjim igralnim posnetkom Need for speed: Porsche Unleashed iz leta 2000.

Preden skočite na podstrešje ali v klet in očistite svoje zaprašene zabojčke vintage igric, si preberite še osnovne kriterije:

• Igre za vse računalnike in konzole iz vseh svetovnih regij
• Vsa obdobja – čim starejše, tem boljše
• V igri mora biti možnost voziti avtomobil(e) znamke Porsche
• Igra mora biti na originalnem, brezhibno delujočem podatkovnem mediju
• Najbolj bodo veseli iger v dobro ohranjenih originalnih škatlah
• Primer iger: Test Drive (MS-DOS), Stunts (MS-DOS), Out Run Europa (Sega), Top Gear Overdrive (Nintendo 64), Porsche Challenge (PlayStation), Need for Speed: Porsche Unleashed (Windows), Forza Motorsport (Xbox)

Ste našli kaj primernega? Potem kar pogumno napišite elektronsko sporočilo in ga pošljite na ta naslov: info@racunalniski-muzej.si

Vašo donacijo bodo preverili in vam sporočili, če je ustrezna. V zameno za igro prejmete atraktivne Porsche darilne vrečke. Zaloge so omejene!

Za več informacij pa skočite kar na njihovo spletno stran.

Objava Računalniški muzej v lovu na Porsche-je potrebuje vašo pomoč se je najprej pojavila na HOPsi.

Ko smo prvič zasledili projekt, smo bili navdušeni. Njihov cilj je namreč pomagati mladim in vzpenjajočim zvezdam, kar je v tujini že standard, ampak žal lahko v Sloveniji partnerje/sponzorje, ki imajo namen vlagati v gaming in ešport, lahko naštejemo na prste desne mizarjeve roke. Vsa velika podjetja tipa Telekom, A1 in denimo banke pa že imajo svoje agencije in že sodelujejo z influencerji, kajti tako za kamnom pa spet nismo. Prav tako vsi večji influencerji že sodelujejo z raznimi podjetji oziroma jih podjetja najdejo in kontaktirajo dokaj enostavno.

Vendar pa se je od samega začetka v naših glavah začel pojavljati dvom: kako se agencija z zelo nišno usmeritvijo in štirimi strokovnjaki financira? Ravno pri denarju se zatakne, saj je odgovor zelo sporna pogodba.

Ker gre nedvoumno za strokovnjake naše majhne scene spomnimo prvega naštetega strokovnjaka in hkrati ustanovitelja SPIKE agencije Samota Zavašnika. Tega možakarja smo na naši strani že večkrat popisali, saj gre za predsednika SPID agencije, ki je z nami nenehno v laseh. A spor se ni dogajal samo pri nas, saj se zdi da Zavašnik ne more mimo tega, da se ne bi skregal z vsakim, ki ga sreča ob kavi. Tako je ustanavljal svojo e-športno zvezo in čeprav je v Sloveniji priznana samo E-športna zveza Slovenije, on še vedno lajna svoje in na Facebooku drži Slovensko e-športno zvezo, da bi ja poskrbel za dodatno zmedo. Potem so tu bizarne stvari, kot pisanje svojega članka na Računalniških novicah, kjer je jasno zapisano, da je avtor članka SPID-si, čeprav daje članek vtis, kot da je bil spisan iz tretje strani. Potem so tu razni projekti tipa virtualna košarkaška ekipa košarke, ki je bila tako pozabljiva in slabo oglaševana, da smo že pozabili, da smo o njej spisali članek.

Dotaknimo se še drugega ustanovitelja SPIKE esports Agencije, ki sliši na ime Peter Merc in se predstavlja kot odvetniški strokovnjak, ki je sodeloval na številnih projektih, za katere pa ne moremo izbrskati, da bi bili uspešni oziroma po pregledu spletnih strani projektov so zapuščeni ali pa spletne strani niso več dostopne. Peter Merc ima za sabo definitivno zanimivo zgodovino glede na njegov LinkedIn profil in dobili smo informacije, da naj bi imel zelo dobre povezave v bankah in baje je celo sodeloval pri razvoju FLIK aplikacije, ampak žal ne uspemo izbrskati, kaj točno je bila njegova vloga. Sicer na Lemur.legal, kjer je tudi zaposlen, navajajo da so pomagali že preko 100 startup podjetjem, ampak žal nikjer ni referenc, kjer bi lahko to preverili. Peter Merc se predstavlja kot veliki strokovnjak za kriptovalute, kot ešportni in fintech svetovalec, čeprav ponovno ne najdemo neke reference, ki bi to res dokazovale. Seveda moramo današnje LinkedIn profile vzeti z veliko mero soli, kajti praktično vsak si lahko nadane status guruja. Hudiča, ste vedeli, da se lahko pridružite Applu kot svetovalec in bo postopek trajal 14 dni, da vašo lažno referenco odstranijo (če jo sploh ugotovijo), vam pa bo v profilu ostalo, da ste delali za Apple. Merc in Zavašnik sta se zato ujela, kajti očitno si delita podobne cilje in želita delovati v čimveč projektih, seveda sta oba definitivno e-športna strokovnjaka, pa čeprav smo od skupnosti dobili kar nekaj informacij, da Merc komaj spoznava sceno, vendar pa mu to ni preprečilo, da se okliče za strokovnjaka ešporta.

Zdaj, ko imamo podlago in ozadje ustanoviteljev, boste lažje razumeli, zakaj smo vam utrujali z zgornjem besedičenjem. Pogodba, ki jo SPIKE ponudi vsem influencerjem je seveda odlično spisana in moramo na tej točki Merca pohvaliti, kajti svoje delo je opravil z odliko. Pogodba je direktno usmerjena v dobro agencije SPIKE in niti malo v dobro influencerja, ki jo dejansko podpisuje. Influencer je seveda plačan, ampak le v kolikor se agenciji SPIKE uspe dogovoriti za posel, v nasprotnem primeru pa jih je primoran promovirati za 0 €. Prav tako ne omenja pogodba nobenega fiksnega plačila, omeni pa kazen v višini 1000 €, v kolikor agencija meni, da influencer ne dela vse po njihovih željah. Celotno pogodbo si lahko prenesete tukaj.

Kot smo v zadnjih mesecih opazili sta pogodbo med vidnejšimi imeni podpisala zgolj Jure Tršan Blond in SCORPLZ – slednji je naš bivši zmagovalec tekmovanja Top YouTuber Slovenija, ki je močno nagovarjal vse ostale vplivneže v podpis pogodbe. Trdil je, da specifik pogodbe nikakor ne smejo deliti z ostalimi, kajti vsebina pogodbe naj bi bila skrivnost. Seveda tako nagovarjanje razumemo, kajti pogodba je za podpisnika izjemno slaba in prepričevanje v podpis je nujno. Kdo hudiča pri zdravi pameti bi podpisal to zadevo? Odgovor: naivni in mladi influencerji, brez sponzorjev/partnerjev, ki želijo slavo in denar, ki tega papirja niti ne razumejo, niti ne vedo kaj podpisujejo. Na koncu so nekateri zaradi pritiskov ostalih influencerjev pogodbe tudi podpisali brez da bi jo dali v pregled pravniku ali vsaj družini, ki bi jim pomagali pri razumevanju njene vsebine. Na tej točki je bilo očitno, da je šlo za nepošteno prakso in pritiske iz strani tistih, ki so že podpisali pogodbo, saj niso želeli biti edini v poslu z agencijo SPIKE. Vedno bodite previdni in pred podpisovanjem dobro prečitajte kaj podpisujete in se posvetuje s pravnikom, saj to niso heci in ko so enkrat črke na papirju, jih ne mroete vzeti več nazaj. Osnutek pogodbe lahko vedno delite in pridobite pravno mnenje, v kolikor pa vam to ne dovolijo, naj vam bo takoj jasno, da je pogodba izjemno sporna oziroma je narejena v korist tistega s katerim jo podpisujete. Zdrava praksa razmišljanja – ne samo za SPIKE, ampak za kakršnokoli podpisovanje.

Da ne bo zdaj vse skupaj spet pri skupnosti pristalo pri: “Hopsi si spet nekaj izmišljuje in brez potrebe napada druge”, smo šli v zadevo malce globlje in spočeli intervju z nekom, ki ima s SPIKE agencijo dejanske izkušnje. Opravili smo namreč kratek pogovor z Ritterjem Čančarjem, ki je pogodbo zavrnil in nam razložil postopek ter izkušnjo z SPIKE agencijo.

Kako se je Spike agencija predstavila tebi?

Ritter Čančar: Kot edina ešportna organizacija v Sloveniji, ki zagotavlja rast YouTube kanala in promocije na raznih straneh. Zagotovili so, da mi zgradijo profesionalno kariero v smeri gaminga, pomoč pri razvoju blagovne znamke, prodajo mojega mercha, pravno podporo… Zagotovili so tudi to, da imajo že kar nekaj sponzorjev. Seveda je vse našteto slišati super in sem se odzval na mail.

Kako je potekal dogovor o podpisu pogodbe?

Potek podpisa pogodbe je potekal nesmiselno. Prvi sestanek, pogodba že na mizi, brez da jo lahko pregledam, zagotovljeno je bilo da pogodbo dobim na mail ampak sem jo čakal kar 2 tedna. Medtem se je agencija promovirala kot da sem že podpisal pogodbo, kar je smešno, saj sem prejemal klice in številna vprašanja, kajti vse to je vplivalo na moje že aktivne sponzorje! Pogodbo sem dal pregledati ljudem, ki se spoznajo na tovrstne zadeve (odvetniku). In od obeh odgovor je bil, da naj ne podpisujem pogodbe, ker je nesmiselna in svoj trud delo in uspeh lahko kar njim podarim, zato se za podpis pogodbe nisem odločil… Ampak ker nisem podpisal, se je začela napetost in kar nekaj krepkih besed iz strani “ugledne agencije”.

Ali ste zaznali v pogovoru da želijo da pogodba striktno ostane med vami? Kakšen NDA omenjen?

Seveda je bil pogodbi člen, kjer piše, da se pogodba ne sme razkriti tretji osebi… In ker sem seveda jaz dal vse v predogled ljudem, ki se na to spoznajo, sem takoj vprašal ali kršim ta člen pogodbe, na kar nisem nikoli dobil konkretnega odgovora.

Je agencija SPIKE kdaj vam ali o vas širina kakšne laži? V smislu: “Smo že podpisali s tem sponzorjem.”, “V planu je projekt s tem pa tem” oziroma “Čančar je že podpisan pri nas.”?

Kot že omenjeno še vedno prejemam klice o podpisu za agencijo SPIKE. Jaz se temu smejim, ker se mi zdi to nesmiselno, saj širijo laži potencialnim sponzorjem, ki bi jih morda zanimalo sodelovanje z mano ampak se agencija predstavlja kot moj zastopnik, čeprav jim tega dovoljenja nisem dal.

Ali ste podpisali pogodbo in v kolikor ne zakaj niste? Kaj je bilo problematičnega v pogodbi?

Mislim, da če rečem da je v pogodbi vse narobe, se ne motim! Haha.. No ja, začnimo z lastitvijo mojega kanala in vsega kar delam jaz. Po domače so me želeli zaščititi kot je McDonald’s zaščitil Big Mac! Potem do odpovednega roka izplačila. Zahtevanje s.p-ja in mislim da lahko še naštevam, ampak je nesmiselno. Na kratko pogodba je bila ZELO SLABA!

Ali je agencija SPIKE zastavila kakšne neprimerne pogoje? (pogovori s trenutnimi partnerji prepovedani, razkritje dogovorov, izstop iz ešportne zveze itd).

Seveda, prepoved komunikacije z katerimkoli sponzorjem (tudi tistimi ki sem jih dobil sam) Prepovedano povpraševanje o pogodbah z agencijo! Se pravi, tukaj lahko podpišejo pogodbo z sponzorjem, vredno 10.000 €, od tega je meni ponujeno 1000 € in se vzamejo 25 % svojega deleža! Pač, kakorkoli, mislim da je trenutno stanje agencij v Sloveniji popoln nateg! Ker to kar obljubljajo oni, lahko dosežem tudi sam!

Podobno odgovore je imel tudi aktualni zmagovalec Top YouTuber – Wortex. Prav tako pa se je v našem poštnem nabiralniku znašel predlog, katerega pošiljajo potencialnim partnerjem (prenos predloga lahko opravite tukaj). Po pregledu predloga lahko vidimo, da agencija SPIKE res uporablja avtorsko gradivo tretjih oseb (Wortexa in Ritter Čančarja), brez njune privolitve in vednosti za njihovo osebno korist. Očitno prakso zavajanja ne uporabljajo zgolj pri YouTuberjih, temveč se jo poslužujejo tudi pri pridobivanju novih potencialnih strank ter partnerjev.

Največji zagovornik in eden prvih influcenerjev ScorpLZ je proti koncu leta 2020 odstopil od pogodbe z agencijo SPIKE in s tem so zgubili svojega največjega klienta, kar mora biti še dodaten alarm, da nekaj tule ni v redu. ScorpLZ žal ni hotel podati komentarja, kajti je še vedno v času odpovednega roka in se boji pogodbenih obveznosti in kazni ter tega, da morda potem SPIKE agencija nebi poravnala obveznosti katere ima pri njemu še vedno odprte. Po neuradnih informacijah je odstopil od sodelovanja zato, ker potencialni sponzorji niso želeli sodelovanja preko SPIKE agencije ali pa SPIKE ni želel sklepati pogodb v obliki materialnih dobrin, ki so dosegali vrednosti tudi do 1000 €, saj pač agencija od fizičnih izdelkov ne dobi provizije. Tu se zagotovo skriva še dodatna zanimiva zgodba, a bo treba počakati, da se pogodba izteče in da bodo obveznosti poravnane.

Prav tako smo za komentar povprašali vodstvo ekipe Spectralis (člane katere je tudi ScorpLz), ki so bili velik zagovornik SPIKE agencije in so v pričetku močno prepričevali svoje varovance, da podpišejo ekskluzivne pogodbe in jim obljubljali velike denarce. Svojim varovancem so zatrjevali, da Jure Tršan dobiva mesečno tudi po več tisoče evrov po podpisu pogodbe, čeprav po pogovoru z Juretom do tistega dne pogodbe še ni podpisal. Zakaj so tako močno pritiskali k podpisu pogodbe žal ni znano, kajti od njih smo na zastavljena vprašanja prejeli le spodnji odgovor ustanovitelja:

Hvala za zanimanje, a za ugled posameznih strani na ta vprašanja ne moremo odgovoriti direktno. V kratkem lahko povemo samo, da do zdaj nismo nadaljevali s postopkom včlanitve, zaradi drugačnih interesov tako nas, kot Spike agencije.

Med drugimi smo tudi sami imeli možnost sestanka s SPIKE agencijo, tam pa smo postavili preprosto vprašanje, ki s svojim odgovorom pokaže realno stanje samega delovanja SPIKE agencije in lastnikov (v vednost, g. Merc je odvetnik in česa takšnega resno nismo pričakovali od njega).

Vprašanje: Kako pa bodo vaši varovanci plačani, glede na to da nimajo S.P.-ja?
Odgovor Petra Merca: Eni preko tete, drugi preko fotra, medtem ko Scorpu bom pa jaz dal preko mojega SP-ja.

Na sestanku je tema tekla tudi o zanimivem Slovenskem YouTuberju, ki sliši na ime SlovenskoBudalo. V preteklosti je izjavil, da ni naklonjen enako usmerjenim parom (video je bil kasneje odstranjen) in odziv Petra Merca je bil jasen, da oni s tovrstnimi osebami ne sodelujejo.

Vendar so bile to samo besede v vetru, saj je SlovenskoBudalo je pred dnevi objavil sodelovanje s SPIKE Agencijo in več kot očitno SPIKE agencijo in njihove partnerje ne motijo v tem času nedopustne izjave tega influencerja.

Poleg tega sta nam tako Peter Merc kot tudi Vanja Čas zatrjevala, da je pogodba z Ritter Čančerjem in Jure Tršanom dokončno podpisana, medtem ko sta na vprašanje glede sodelovanja z Wortexom svoj odgovor večkrat spremenila. Prvič sta zatrdila, da je Wortex pogodbo že podpisal, a na koncu svojo zgodbo spremenila v to, da naj bi bil dogovor o pogodbi že končan in da se bo podpisalo partnerstvo v naslednjih nekaj dneh. Seveda nič od tega ni bilo res in Wortex do dneva našega sestanka pogodbe s strani agencije SPIKE sploh še ni dobil.

Naš cilj je vedno bil in bo ostal, da delamo v dobro skupnosti, sem pa spada tudi opozarjanje na nečedne in sporne posle. Slovenska streamerska scena je v gamingu komaj začela dobivati veljavo in popularnost, s tem pa pridejo na plan tudi ljudje, ki bi jih radi izkoristili. Vsem prihajajočim in obstoječim influencerjem toplo priporočamo, da vse pogodbe dajo v vpogled in da pridobijo strokovno mnenje pri pravniku, starših, skrbniku oziroma nekomu, ki razume osnove pogodb.

Objava Sporne prakse slovenske e-športne agencije SPIKE se je najprej pojavila na HOPsi.

Osebno sem sicer mnenja, da bi morala košarkaška zveza Slovenije najprej poskrbeti za ligo v resničnem življenju, ki je te dni dokaj uboga, da sploh ne govorimo o mednarodnih tekmovanjih, kjer smo samo bleda senca tiste šampionske ekipe izpred treh let (čeprav nedavni uspehi v kvalifikacijah kažejo na izboljšavo). A nekako so morali obeležiti zmago na Evropskem prvenstvu in delanje e-športne reprezentance je bil očitno najbolj budgetni način proslavljanja, saj je bilo vodstvo mnenja, da je dovolj samo najava projekta in horde ljudi te bodo prišle gledat. Spomnim se tiste scene iz Pisarne, ko Michael najavi bankrot preprosto tako, da se zadere: “I declare bankruptcy!”, nakar nekdo pristopi do njega in mu pove, da ne more samo nekaj reči in pričakovati čudeže.

Koliko je smiselno zaganjati takšen projekt sredi koronavirus krize je vprašanje za zgodovinarje, a dejstvo ostaja, da je bila spočeta novinarska konferenca, kjer so realizatorji programa sedeli v sobi brez mask in napovedali uresničitev prve slovenske košarkaške e-športne reprezentance.

Posnetek predstavitve si lahko ogledate zgoraj, a več kot očitno je, da KZS ni nameraval v takšen pomemben dogodek na slovenski e-športni sceni vložiti kaj preveč denarja, ampak so se že od začetka obnašali v stilu “samo da prođe”, kar je podalo tudi takšno medlo novinarsko konferenco. Nisem marketingar, a takšne zadeve bi se lotil povsem drugače. Kje so maske, ki bi nosile kakšen zanimivo oblikovan logotip slovenske zastave in igre NBA 2k21? Zakaj ni pravzaprav nikjer bilo moč videti kakšnega logotipa, da bi človek sploh videl, kaj se na konferenci dogaja? Vse kar je bilo na mizi je bil en žalosten PlayStation 4, televizija, kjer se vrti posnetek igre in dva zdolgočasena predstavnika KZS-ja ter vsaj malo zagret predstavnik organizacije SPID, ki je tudi izpeljala organiziacijo turnirja. Bi bilo tako težko ugasniti luč, da vsaj televizor ne odseva svetlobe?

Potem smo gledali neko tekmo, ki sta jo igrala Challe Salle in Klemen Slakonja. Kaj slednji počne na predstavitvi e-športne zveze nimam pojma, a baje je tip včasih igral košarko in ga to kvalificira za nekakšnega ambasadorja e-športne reprezentance. Oba vplivneža sta nato odigrala eno igro, brez da bi se kdo spomnil pred njiju poriniti kakšen mikrofon za popestritev dogajanja in gledali smo tekmo, ki jo je bilo vse prehitro konec. Sledilo je rokovanje igralcev, spet brez kakšnega intervjuja in to je to. Dobrodošli v zagon slovenske košarkaške reprezentance.

Vsemu temu je sledil turnir, sestavljen iz kvalifikacij in finala in tako smo dobili osmerico izbrancev, ki bodo Slovenijo zastopali na vseh spletnih turnirjih. Med zmagovalce so se uvrstili Gašper “Gaps” Kemperle, Nino “GreatFusilli” Rakitas, Žiga “Shejvi” Gaber, Nik “Urbi” Urbas, Bor “Basket914” Šteblaj, David “Babo23” Babič, Jani “Dzani55” Žibert ter Andraž “Andi” Kores. Vsem tekmovalcem lahko iskreno čestitamo, vendar pa je žalostno, da za njihove dosege ne ve veliko ljudi, saj je bil marketing na splošno neobstoječ.

Na spletni strani 24ur je zapisano, da si je turnir ogledalo okoli 20.000 ljudi, kar je močno prenapihnjena številka. Priznam, tekmovanj nisem vseskozi spremljal, a če si se vključil v kakšen prenos, se je spodaj lepo videlo, da je tekme spremljalo okoli 20 ljudi na Twitchu in YouTubu, tako da so organizatorji dodali dejanski številki kar nekaj ničel. Samo komentiranje ni bilo slabo, a zakaj ni prišel v eter kakšen od bolj vidnih predstavnikov slovenske košarke? Zakaj prenosi v ozadju niso imeli zvoka publike, kar bi vsaj malo pridodalo vzdušju? Zakaj se je delalo ligo zdaj in se ni počakalo dva meseca na izid igre NBA 2K21 za naslednjo generacijo konzol, ki vsebuje izboljšano podobo, kar bi pred ekran privabilo kakšnega novega gledalca? Preprosto: zato ker se je vse delalo na vrat na nos, brez neke prave vizije.

Vse skupaj smrdi po amaterski izvedbi, ki pa si jo ta projekt ne bi smel privoščiti. Navsezadnje govorimo o slovenski košarkaški zvezi, ki ima pod palcem nekaj denarja in ne o turnirju, ki ga je organizirala neka osnovna šola iz Gaberja.

Koliko točno je KZS plačala organizatorju ni znano, a zagotovo tu govorimo o številki par tisoč evrov. Vendar pa količina denarja očitno ni bila zadostna, saj je bilo promoviranje spočeto skoraj samo preko Facebook objav, to pa je daleč od marketinške kampanje, ki bi si jo takšen projekt upravičeno zaslužil.

Govorimo o vložku par deset tisoč evrov in čeprav se morda to zdi nora številka, a veliko ljudi se preprosto ne zaveda, da takšni projekti preprosto stanejo, saj je treba v marketing vložiti pošteno evrsko številko. Promoviranje Facebook objav je eno, a končni rezultat bo to, da za tvoj projekt nihče ne bo vedel ali pa bo ljudem povsem vseeno.

Se spomnite, ko se je v Sloveniji pojavila trgovina About You in nisi mogel odpreti internetne strani, ne da bi videl oglasa za to štacuno? To je prava marketinška kampanja in čeprav zagon košarkaške e-reprezentance nikoli ne bi dosegel takšne slave, bi se bilo treba takšnemu trženjskemu nastopu vsaj približati. Povabiti influencerje k oglaševanju. Google kampanja. Napovedniki, kjer košarko igrata Nika Zorjan in Cool Fotr. Vsaj Challe Salleta bi lahko izrabili za pisanje kratke rime. Če človek lahko rapa o zvezkih in se redno slika s škatlami Pringelsov, potem ni vrag, da ne bi mogel nečesa spisati za košarko. Skratka, narediti nekaj in ta nekaj oglaševati nekaj mesecev pred novinarsko konferenco, da bi presneto zadevo sploh kdo pogledal. Ampak, saj veste, “samo da prođe”.

Na koncu je situacija taka, da ob obisku uradne strani ne najdem končnih rezultatov turnirja in da mi KZS prodaja vstopnice za tekmo med Latvijo in Slovenijo za leto 2018. Eh.

Objava Košarkaška zveza Slovenije dobila e-reprezentanco, a očitno to nikogar ne briga se je najprej pojavila na HOPsi.

Tipkovniški navdušenci, bodite brez strahu, saj smo tu, da odgovorimo na vsa vaša žgoča vprašanja med tipkovnicami UVI Pride in Pride Mini ter Redragon Kumara in Kala!

Stikala

Prva stvar, ki nas vedno zanima pri mehaničnih tipkovnicah so stikala, ki jih ta uporablja.

UVI Pride in Pride Mini uporabljata posebne optična+mehanična stikala, ki so podobna tistim v Razerjevih visoko-cenovnih tipkovnicah serije Huntsman. To je njihova največja prednost in je nekaj, s čimer v bistvu prevladajo na trgu srednje-cenovnih tipkovnic.

Za razliko od njih Redragon tipkovnice uporabljajo kopijo Cherry MX Blue stikal, kar ni slabo, a spet ni nič preveč navdušujočega. Pri obeh znamkah stikala ponudijo zadovoljiv glasovni klik, s tem, da je pritisk pri UVI tipkovnicah malenkost bolj mehak in zagotovi hitrejši odziv zaradi optično+mehanskih stikal, ki za zaznavanje pritiska uporabljajo prekinitev optičnega žarka namesto kovinskega kontakta med dvema deloma tipke. To vam na koncu ponudi boljši občutek med tipkanjem za delo ali pa pri igranju.

Kakovost materiala

Osebno pri vseh svojih izdelkih preferiram težo, saj to nakazuje na kvaliteto materiala, ki je bil uporabljen pri proizvodnji in ob prijemu obeh tipkovnic boste takoj opazili razliko v kakovosti.

UVI tipkovnice so zgrajene bistveno bolj trdno, kar dodatno potrjuje večja teža tipkovnice. Poleg trše zgradbe opazimo belo prevleko pod tipkami, ki omogoči bolj vidno in močnejšo RGB osvetlitev. Obe tipkovnici omogočajo nastavljanje osvetlitve z uporabo kombinacij tipk kot tudi preko programske opreme. Dodaten plus pri UVI programski opremi je možnost slovenskega jezika pri celotnemu proces namestitve in med samo uporabo programa.

Dve največji pomanjkljivosti pri Redragon tipkovnicah, ki ponavadi veljajo za vse nizko in srednje cenovne kitajske mehanične tipkovnice, sta definitivno manjkajoča slovenska gravura in US postavitev tipk.

Menimo, da je za naše tržišče poleg gravure zelo pomemben tudi dvovrstični Enter, na katerega nas je večina močno navezana. Seveda so tu izjeme in obstajajo ljudje , ki zahtevajo US razporeditev, toda običajen kupec v trgovini ob odprtju škatle doma doživi negativno presenečenje, če zadeve prej ne preveri in računa, da bodo tipkovnice v slovenski trgovini prilagojene na slovenski trg.

Tipkovnice UVI se lahko tukaj pohvalijo z popolno slovensko tovarniško postavitvijo, kar pomeni, da znaki niso dodatno gravirani na tipkovnico in tako lahko brezskrbno vidimo osvetlitev naših predragih šumnikov.

Dodatki

Ob nakupu določenih modelov mehaničnih tipkovnic Redragon prejmete tudi naslonjalo za roke a na žalost je le ta plastičen in v preveliko primerih povsem neudoben. Pri podjetju UVI so se tega problema lotili drugače in zato njihovi izdelki vsebujejo mehko podporo za zapestje, ki je izdelano povsem iz gume. Zgornji del naslonjala je obdan z mehko tkanino, ki je zelo prijetna na dotik, spodnji pa je prevlečen s proti-drsnim materialom. Tako lahko delate dolge ure, brez da bi čutili neudobje ob podpori, kar je navsezadnje tudi namen teh dodatkov.

Ob zaključku pa bi radi izpostavili še manjše finese UVI tipkovnic, ki niso nujnega pomena za vsakega uporabnika, a so večkrat naše življenje naredile lažje. Kot večina mehaničnih tipkovnic višjega ranga tudi UVI Pride tipkovnica ponuja USB vhod direktno na tipkovnici – a na naše presenečenje ponuja kar 2 vhoda, kar je precej velika redkost. Na žalost Redragon Kala nima dodatnega USB vhoda, kar pomeni, da smo se morali za vklop USB ključa ali pa slušalk vedno znova plaziti pod mizo. Omeniti moramo še kolešček za uravnavanje glasnosti in tipko za utišanje mikrofona. Ti dve stvari definitivno nista nujnost, a ti večkrat res pridejo prav in jih lahko štejemo kot bonus UVI izdelkov.

Cena

Na hitro bi se še dotaknili cenovne dostopnosti vseh izdelkov. Posebnost Redragon tipkovnic ob vstopu na slovenski trg so definitivno bile njihove nizke cene, saj lahko Kumaro dobimo že za 40 € medtem ko bomo morali za Kalo odšteti 50 €. Cene UVI tipkovnic so malenkost višje in tako boste morali za Pride Mini odšteti 65 € ter okoli 73 € za model Pride.

Razlika v ceni definitivno je, a ni pretirana. Treba se je zavedati, da danes kupujemo tipkovnice za več let, zato se tudi splača v naložbo vložiti nekaj več denarja, ki se vam bo na koncu samo obrestoval. Pride tipkovnica ponuja številne prednosti: od popolne slovenske gravure, bolj naprednih stikal, slovensko gravuro ter programsko opremo v našemu jeziku. Poleg tega za firmo stojijo Slovenci z velikimi ambicijami, ki se jih splača podpreti.

Poglejmo si kratki povzetek obeh izdelkov:

Zaključek

Hitra primerjava prikaže, da se za nakup priporoča UVI periferija. Malce višja cena je upravičena, saj za to dobite cel kupček bonusov, ki zlahka odtehtajo tistih 20 € razlike. Optično+mehanske tipke so nekaj, česar v bistvu ne pričakuješ pri takšni ceni, dodatna podpora v obliki 2-letne garancije pa je samo še dodatni bonus.

Vse štiri tipkovnice lahko odkrijete v spletni trgovini EIGRE.si.

Objava UVI Gear Pride/Pride Mini vs Redragon Kumara/Kala mehanične tipkovnice se je najprej pojavila na HOPsi.

Dogodek je organiziralo društvo SPID.si, ki je priredilo tekmovanja iz različnih popularnih iger kot so Fortnite, PUBG, CSGO in FIFA 19. Očitno pa je tam potekal tudi (neuradni?) turnir v popivanju.

Več bralcev nas je namreč opozorilo, da se je v prostorih dogodka odvijalo še nekaj temačnejšega od samega igranja iger in sicer tekmovanje v močnem popivanju.

Iz virov smo izvedeli, da je bilo na prizorišču kar nekaj vidno opitih ljudi, ki se v prostore fakultete niso opotekli iz bližnje lokalne gostilne, ampak so se z alkoholom opijali na sami lokaciji Lan Partya. Eden od teh pogumnežev naj bi celo spil celo steklenico vodke ter se nato jadrno odpravil ven, kjer je ob tla večkrat vrgel monitor in ga razbil na prafaktorje, kot lahko vidimo na posnetku spodaj.

Še več, popivanje so podpirali celo sami administratorji!

Žgana pijača je namreč tekla v potokih tudi pri tistih, ki bi morali zagotoviti red ter omogočiti brezhibno izvedbo dogodka, kar pa se ni zgodilo. Več je razvidno iz spodnjih posnetkov. Na njih lahko vidimo, kako eden od administratorjev oz. “casterjev” vase ponosno zliva vodko, ob tem pa pijačo ponuja še vsem mimoidočim. Za pomoč pri odpravi žeje, ponudi Malibu žganico mladenki, za katero pa zaenkrat ne moremo potrditi ali gre za administratorko ali naključno mladoletno obiskovalko. Poleg tega v prenosu poziva gledalce, naj se mu pridružijo na pijači. Eden od administratorjev nato stopi izza kamere in si natoči kozarec, malce kasneje pa tudi njega vidimo kako počasi srka svoj alkoholni nektar (no, vsaj predvidevamo da je tudi to alkohol).

Bodimo pošteni, vsak od nas občasno rad poseže po pivu, še posebej če se nahajamo v družbi dobrih kolegov. A to se dogaja na neuradnih zadevah, kjer četa kolegov nažiga dobre igre in seveda tudi občasno kaj spije.

Ampak EPICENTER LAN preprosto ni neformalno druženje ampak naj bi šlo za organiziran dogodek.

Kot prvo, se na lokaciji zadržujejo mladoletniki. S tem ne ciljamo zgolj na 17-letnike ampak igralce, ki so komajda presegli dvomestno starost, saj denimo Fortnite, trenutno najbolj popularna igra, poseduje mlado igričarsko bazo. Popivanje in razbijanje pred takšno starostno skupino je vredno obsojanja, saj bi morali v SPID.si ekipi takšno početje že v kali zatreti. Presneto, nismo prepričani, da niso pili tudi mladoletniki, saj nad početjem udeležencev očitno ni bilo nobenega nadzora.

Kot drugo, za takšnim dogodkom stojijo velika imena in partnerji. Telemach, Pringles, Lenovo in še več partnerjev je na dogodku ponosno razprostrlo svoje zastave, medtem ko se je pod njimi dogajal pravi alkoholni cirkus. Očitno se tudi njim ni zdelo vredno preveriti, kako se dogodek odvija.

In kot tretje, zadeva se ni odvijala v nekem zakotnem lokalu ampak v prostorih Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, torej državnih prostorih. Tudi odgovorni na fakulteti so oddajo svojih prostorov postavili pred vse ostalo in dopustili, da se dogodek odvija v katerikoli smeri.

Kdo bo potem prevzel odgovornost za ta debakel oz. na komu konec koncev leži odgovornost? Je to organizator SPID.si? Ali morda glavni pokrovitelj Telemach, ki je dogodek ponosno oglaševal tudi na večjih kanalih kot je Radio Center? Morda bi se malce bolj morala pobrigati tudi FERI in sicer malce bolje pogledati kaj vse se dogaja v njihovi dnevni sobi.

Številni udeleženci so nas opozorili tudi na skopo organizacijo dogodka, internet ponovno ni deloval po pričakovanjih, za kar je mogoče imel prste vmes tudi njihov glavni sponzor Telemach, ki je ponudnik tovrstnih storitev. Morda ima prste vmes neizkušenost ekipe, čeprav nam ni jasno, kako po 16-ih dogodkih še vedno ne uspe rešiti problema z internetom.

Prav tako so nas opozorili na izpade elektrike, kar zna biti ekstremno nevarno. Za izpade je namreč kriva preobremenitev in pri vsemu temu kablovju lahko hitro preskoči iskra, kar ima lahko za posledico požar. Posledice si lahko predstavljate sami: Več kot 400 ljudi, panika ter opitost bi lahko hitro rezultiralo v katastrofo, ki je na slovenskem prostoru še nismo videli.

Na dogodek nas je opozoril tudi uporabnik, ki je ustvaril spletno stran Lanparty.si. Na strani je zaenkrat samo posnetek razbijanja monitorja a če sprožite desni klik in si ogledate vir strani, lahko odkrijete pravo bogastvo informacij.

Zgornji zapis razkrije sledeče:

• Na vsej opremi ste imeli SFP/SFP+ porte, vi ste pa povezali switche direktno z RJ45, kar je bilo veliko lažje, ker ste uporabili napeljavo od FERI, seveda pri tem je bilo par problemov, glede na to, da 16 ur (po besedah udeležencev) ni delal internet.
• Problem glede vtičnic (vsaj v auli) je, da so na tleh.
  Točno tam, kjer so ljudje lahko nanje brez problema stopili, ker se je nekdo odločil, da ne bo namestil pokrovov.
• Ko sem si osebno prišel pogledat prireditev nisem v 1 uri videl enega izmed “starejših” odgovornih.
• Razbijanje ekrana (posnetek zgoraj) naj bi posneli kar pri društvu SPIDsi in delili na Instagramu

Po kratkem pregledu informacij o dogodku, smo precej hitro izbrskali, da društvo SPIDsi tudi precej zavaja širšo publiko. Po vseh kanalih omenjajo 500+ tekmovalcev, medtem ko po hitrem štetju udeležencev turnirjev in pregled uradnega zapisa, spoznamo, da je “casual” igralcev bilo približno 60 in skupno pridemo na precej manjšo številko: 400. Če sploh zapisi držijo, kajti društvo je zelo skopo pri deljenju poročil o izvedenih turnirjih, kjer so omenjene zelo visoke denarne nagrade.

Upamo, da bodo partnerji postali bolj odgovorni pri podpiranju tovrstnih dogodkov, društvo SPIDsi pa pri organizaciji. Tale zapis ni nastal kot napad na SPIDsi, niti jih ne želimo pokazati kot nekakšnega zlobnega “overlorda” slovenske scene, saj so nas kontaktirali zaskrbljeni starši, ki so želeli izvedeti, kaj za vraga se je tam dogajalo.

Zavedajte se da smo mlajši populaciji v vzgled in razbijanje ter popivanje vse povprek zagotovo ni pravi pristop in direktno krivdo, po našem mnenju, lahko tokrat naslovimo samo na društvo SPIDsi, ki bi morali alkohol popolnoma prepovedati, tako kot se to dogaja na ostalih dogodkih.

Vsem staršem smo v primeru dodatnih vprašanj na voljo, tako glede tega kot tudi bodočih dogodkov.

Za pojasnitev dogodkov smo povprašali tudi društvo SPIDsi in v kolikor dobimo odgovor, bomo članek tudi dopolnili.

Pred letom dni smo opravili intervju s predsednikom društva SPID.si Samo Zavašnikom, vendar ga nikoli nismo javno objavili. Zdel se nam je neprimeren, a po drugi strani smo verjeli, da se lahko v Spid.SI izboljšajo. Glede na vse nedavne dogodke pa smo se odločili posnetek deliti z vami. Tako si boste lažje ustvarili sliko o predsedniku društva in njegovem vedenju. Verjetno vam bo prvih 10 sekund videa povedalo vse.

Posodobitev članka #1:
Prejeli smo zahtevek za umik intervjuja s predsednikom društva SPID.si, kjer je izrazil svoje mnenje. Umik intervjuja se ne bo zgodil kajti odraža njegovo osebno mnenje do drugih.

Posodobite članka #2: FERI je prostore oddal brezplačno in ni zaračunal najemnine (članek je bil ustrezno popravljen).

Objava Pijančevanje in razbijanje na Epicenter Lan Partyu v Mariboru! se je najprej pojavila na HOPsi.

Ostale države so se postopoma dodajale, prav tako pa bodo, poleg teh telefonov, deležni posodobitve še Note 9, Note 8, S8 in S8+. Pričakujete lahko tudi posodobitev na Android 9 Pie.

One UI (oz. prenovljen Samsung Experience 10.0) je predvsem prilagojen za uporabo na spodnji polovici zaslona, saj naj bi tako z eno roko telefon lažje upravljali. Prenovljena bo bila tudi Bixby Home stran, ikone, dodana pa bi bila tudi “temna” tema in ostale funkcije.

Posodobitev bo na voljo za prenos postopoma, glede na vrsto mobilnega telefona in to mesec prej, kakor je bilo načrtovano.

Sedaj si jo že lahko prenesejo uporabniki serije S9 (V Nemčiji je na voljo že tudi za Note 9). Android 9 Pie bo prav tako na voljo za naprave Galaxy J4, J6+, J7 Duo, A8 Star, in Tab S3 9.7.

Ko bo na vaši napravi na voljo posodobitev, vas bo naprava obvestila samodejno ali pa boste lahko preverili sami.

Objava Samsungovci lahko kmalu pričakujete Android Pie in One UI posodobitev se je najprej pojavila na HOPsi.