Lenovo Legion Go Fold je primarno igričarska naprava, ki jo lahko privzeto uporabljate podobno kot njihovi prej izdani prenosni napravi Lenovo Legion Go Fold in Lenovo Legion Go 2. Pred sabo imate napravo z večjim zaslonom, ki ima na vsaki strani pripet en kontroler, vidna površina dogajanja pa je tu precej večja, saj gledamo v tablico z diagonalo 11,6 palca.

To je za nekatere morda celo preveč zaslona, a brez skrbi, saj je ta OLED-upogljiv. Če ga zložite, se pred vami znajde precej bolj obvladljiva velikost, ki znaša 7,7 palca. Oba kontrolerja lahko odpnemo od naprave, to pa lahko nato zasukamo tudi v vertikalni položaj ali pa kontrolerja pripnemo na ločeno držalo v slogu Nintendovih Joy-Conov ter zaslon postavimo na mizo, sami pa se udobno zleknemo na kavč. Desni kontroler je zdaj dobil tudi poseben mini prikazovalnik, ki lahko prikazuje različne informacije, denimo trenutno uro, uporabimo pa ga lahko tudi kot sledilno ploščico, kar pride prav pri igrah, ki nimajo vdelane podpore za kontrolerje.

Morda vam trenutno ni do igranja in bi raje opravili nekaj dela za službo ali šolo. Tablica ima na spodnjem delu magnetni priklop za brezžično tipkovnico in skupaj s stojalom se lahko zadeva v trenutku spremeni v prenosnik, ki celo vključuje sledilno ploščico.

Gre za zares unikaten izdelek, ki dejansko dobro izrabi svoj upogljivi zaslon za vrsto različnih nalog. Vprašanje zdaj ostaja le še, ali namerava Lenovo ta izdelek spraviti v množično proizvodnjo in koliko bo zanj treba odšteti. Prav cena bi pri tej odločitvi znala biti odločilni dejavnik, saj je trenutno stanje v svetu strojne komponente takšnih izdelkov naredilo izjemno drage in podjetja morajo danes dvakrat premisliti, preden na trg pošljejo takšen prototipni izdelek.

Objava Lenovo Legion Go Fold na res unikaten način izrabi svoj upogljivi zaslon se je najprej pojavila na HOPsi.

Vendar pa imajo tablice še vedno svojo zvesto publiko in jih imajo radi predvsem kitajski igričarji. Ti imajo namreč malce drugačne navade kot zahodni igralci, saj so jim izjemno zanimivi mobilni telefoni. Stanovanja tam so ponavadi premajhna, da bi dragoceni prostor lahko žrtvovali za konzolni kotiček ali pa celo PC-postajo, zato so tablice za njih kot naročene in morda je tudi zato podjetje Lenovo svoj izdelek Lenovo Legion Y700 splavilo samo na kitajskem trgu.

Prodaja je bila očitno dovolj dobra, da so nedavno najavili tudi naslednika tega modela, in sicer bo to Lenovo Legion Y700 Gen 5, ki bo na voljo v črni ali beli barvi in bo na zadnji strani vseboval estetski RGB-krogec, ki vam bo dal vedeti, da je tole igričarska naprava.

Kakšnih drugih uradnih specifikacij Lenovo ni neposredno potrdil, a nič ne de, saj je dobro podprti vir Digital Chat Station predčasno razkril impresivne karakteristike te naprave. Po njegovih besedah naj bi bila to prva tablica z najnovejšim čipovjem Snapdragon 8 Elite Gen 5, zaslon pa bo isti kot v prejšnji inačici – to je zaslon tipa LCD, ki v premer meri 8,8 palca in lahko dostavi ločljivost 3K pri 165 Hz osveževanju zaslona. Na zadnji strani nas bo pričakala 50-MP kamera, baterija pa bo zmogla 9.000 mAh.

Lenovo je dodatno razkril, da bo tablica vsebovala dve pomembni novosti, ki ju bo napajala umetna inteligenca. Te novosti so sestavni del njihove AI-platforme Tianxi in ena od teh bo bolj učinkovito razporejanje strojnih sredstev, kar pomeni, da bo umetna inteligenca zaznala, kdaj igrate kakšno bolj obremenjujočo igro, in bo takrat več sredstev namenila tej aplikaciji, zaradi česar naj bi se sličice na sekundo povišale za dobrih 25 %. Druga novost se tiče zvoka preko funkcije Voiceprint Hunter 2.0, ki naj bi izboljšala podrobnosti zvoka, kot je denimo odmev korakov nasprotujočega igralca v večigralskih naslovih.

Lenovo se ni izjasnil, ali bo prenovljeni Legion Y700 izšel tudi izven Kitajske, uradno razkritje pa naj bi se zgodilo že enkrat v marcu.

Objava Lenovo najavil novo igričarsko tablico Legion Y700 Gen 5 se je najprej pojavila na HOPsi.

Te cenejše ure imajo navadno za sabo nikoli prej slišane znamke podjetij, zato je zdaj presenetljivo videti tak cenejši izdelek, ki ima za sabo tudi prestižen logotip. V tem primeru se pogovarjamo o podjetju Lenovo, ki je nedavno predstavilo svojo novo uro Lenovo F101, ki jo lahko že zdaj prednaročite po smešno nizki ceni 27 €.

F101 se po obliki močno zgleduje po Applovih zapestnih izdelkih, saj je postavitev gumbov praktično identična. A seveda bo ob taki ceni treba sprejeti nekaj kompromisov: ura ne podpira tehnologije za povezovanje z GPS, tako da premikanje po zemljevidih in štetje korakov ne bo tako natančno kot pri dražjih konkurenčnih izdelkih. A njeni strojni deli niso za odmet: gledali boste v živobarvni AMOLED zaslon ločljivosti 410 x 502, podprt je tudi standard IP68, kar pomeni, da ura ponuja določeno odpornost proti vodi. Prav tako se lahko na uro povežete prek aplikacije in tako upravljate klice ter predvajanje glasbe, baterija pa naj bi zdržala tudi en teden brez polnjenja.

Lenovo F101 je videti kot soliden izdelek in svojo kopijo lahko prednaročite prek kitajske trgovine Banggood, za dostavo v Slovenijo pa boste počakali en mesec in odšteli dodatnih 2,63 €.

Objava Lenovo predstavil pametno uro, ki stane slabih 30 € se je najprej pojavila na HOPsi.

Zato sem popihal prah iz svojih nekaj let starih slušalk, a sem ob tem ugotovil, da je tem na žalost vmes odpovedala desna slušalka. S tem se je začel lov za mojim novim parom naušnikov in dandanes je izbira na trgu res pestra, a se še vedno deli na tri stopnje: budgetne opcije, ki stanejo nekje do 60 evrov, a še vedno dostojno opravijo osnovne naloge; srednji rang, kjer dobimo kvalitetne izdelke za nekje do 200 €, in najvišjo stopnjo, v kateri se nahajajo slušalke, vredne tudi do 500 €, in te naj bi ponujale največ za svoj denar.

Odločil sem se za srednji rang, saj so se v tem nahajale tudi moje prejšnje slušalke SteelSeries Arctis 7 in tu mi je na pomoč priskočilo podjetje Logitech, ki mi je na test poslalo svoje lanskoletne slušalke Astro A20 X. In čeprav moje prejšnje slušalke niso nek antični izdelek, sem bil vseeno presenečen, koliko je industrija na tem področju v teh zadnjih nekaj letih napredovala in da se na takšnih novih naušnikih dejansko pozna razlika, in to ne samo v kvaliteti zvoka, ampak tudi v vsestranskosti takšnega izdelka.

NAPOVEDNIK

View this post on Instagram

A post shared by HOPsi (@hop.si)

Specifikacije

• Barve: črna, bela
• Gonilnik: 40 mm
• Aktivni preklic zvoka: Ne
• Povezljivost: brezžična Lightspeed, Bluetooth, kabel
• Odpornost na vodo: Ne
• RGB: Da
• Mikrofon: odstranljiv
• Teža: 290 g
• Nakup: uradna stran

Slušalke Astro A20 X pridejo v lično zapakirani škatli in ko to odpreš, naletiš na lepo popakiran izdelek. V glavni posteljici so seveda same slušalke, nakar se dokoplješ še do majhne škatlice, ki vsebuje mikrofon, majhno bazno postajico in navodila za uporabo. Malce tečno mi je bilo dejstvo, da navodila ne vsebujejo nobenega teksta, ampak je vse razloženo samo skozi sličice. To sicer ne bi bilo problematično za kakšen bolj preprost izdelek, ampak tu imamo slušalke z bazno postajico in stvari pri namestitvi gredo lahko hitro narobe, če je priklop napačen ali pa ti morda ni čisto jasno, kako bi preklapljal med napravami, in pri teh stvareh ti sličice ne bodo ravno pomagale.

Slušalke so mi bile vizualno privlačne, a so več kot očitno namenjene igričarjem, saj že ob prvem vklopu zableščijo v RGB barvnem odtenku, zgornji trak pa nosi rdečo barvo, ki ti hitro skoči v oko. V bistvu je celotni dizajn v teh rdeče-črnih odtenkih in sem notri spadajo tudi gumbi. Ti so, kar je sicer že stalnica pri brezžičnih slušalkah, nameščeni na stranicah naušnikov. Na levi strani se nahaja gumb za vklop, gumb za povezovanje preko protokola Bluetooth, kolesce za nadzor glasnosti in gumb, ki instantno utiša mikrofon. Druga stran je precej bolj čista, saj se tam nahaja samo gumb za preklapljanje med različnimi napravami.

Kljub vsem tem gumbom in gaming obliki so Astro A20 X še vedno presenetljivo lahak izdelek, ki tehta vsega 290 gramov. Vsebujejo 40 mm PRO-G gonilnike ter odstranljiv mikrofon, slušalke pa so malce toge in jih ne morete ravno vrteti v vse smeri. Kljub temu se naušniki, ki so obdani z udobno sivo peno, lepo prilagodijo vaši glavi in tudi ob glasnem nažiganju glasbe ne prepuščajo preveč zvoka v okolico.

Slušalke dobro zajamejo visoke in nizke tone in tudi basi so konkretni. A sama slušalka izkušnja ni bila tista, ki me je pri teh slušalkah najbolj navdušila, saj se resnični šarm skriva v njihovi večopravilnosti, ki jo Logitech imenuje PlaySync.

PlaySync deluje tako, da lahko na enih slušalkah upravljate z več napravami in to na res preprost način. V mojem primeru sem zadevo izkoristil tako, da sem bazno postajico namestil pod televizor in s priloženim USB kablom nanjo povezal PC in konzolo PlayStation 5. Nakar sem prižgal slušalke in prijazni ženski glas mi je zapovedal, da sem trenutno povezan na PC, če pa sem stisnil gumb za preklop, sem bil nato instantno povezan na PlayStation 5. To je za takšnega uporabnika, kakor sem jaz, mana iz neba, saj sem bil prej primoran fizično seliti sprejemnik med dvema napravama, zdaj pa mi ni treba sploh vstati s kavča. To je samo en primer takšne uporabe, ki pa ni omejen samo na te naprave, saj sta podprta še Xbox Series X in tudi Nintendo Switch – pazite le na Nintendo Switch 2, ki ima nekaj težav, če ga nameravate uporabljati skupaj s PlayStation 5.

Skratka, to preklapljanje med napravami me je navdušilo, ampak Astro A20 X se izkaže tudi na drugih področjih. Te slušalke namreč vsebujejo enega najboljših mikrofonov, kar sem jih do sedaj med mojimi testiranji izkusil, saj sem bil do sedaj navajen, da so proizvajalci zadovoljni že s tem, da zadeva deluje, kakšen zvok pa morajo trpeti vaši kompanjoni v spletnih pogovorih, pa jim ni bilo pomembno. Tule so stvari drugačne, saj ven dobimo zvok, ki se že malce približa tistemu iz studijskih mikrofonov, in ko v nadzorni plošči še vklopite kake napredne trike tipa RTX Voice, dobite res dobro pogovorno izkušnjo, za katero vam bo hvaležen vsak, ki je prej moral z vaše strani poslušati hreščeči zvok.

Odlična je tudi baterija, saj sem tudi ob vklopljenih RGB efektih iz enega samega polnjenja iztisnil 38 ur uporabe, in če lučke izklopite, lahko to obdobje podaljšate za še enkrat toliko.

Slabih kritik praktično nimam. Omenil sem sicer pomanjkljiva navodila in da slušalke niso ravno preveč raztegljive, k temu pa bi dodal tudi lučke, ki utripajo na bazni postajici. Te namreč utripajo, če nanjo ni povezana nobena naprava, kar zna sčasoma postati tečno. Bojda se jih da ugasniti preko programske opreme G-Hub a sam te opcije nisem našel nikjer.

Logitech Astro A20 X so skupno gledano odličen izbor za vsakega, ki trenutno na trgu išče nov par slušalk in bi rad poleg dobrega zvoka in mikrofona dobil še vsestransko napravo. Na voljo so v črni in beli barvi in zaradi nekega razloga jih v slovenskih trgovinah še ni na voljo – k sreči jih lahko kupite kar preko uradne strani in to po ceni 199 €.

Objava Logitech Astro A20 X – pravi multipraktik med slušalkami se je najprej pojavila na HOPsi.

A realnost je malce drugačna, saj lahko med vrsticami razberemo tisto, kar je najbolj pomembno: v tem novem partnerstvu bo TCL držal 51-odstotni delež, medtem ko bo Sony obdržal 49-odstotnega. TCL ima tako večinski delež, kar pomeni tudi to, da bo sam sprejemal vse pomembne odločitve.

TCL bo poleg televizorjev prevzel tudi Sonyjeve izdelke na področju zvočne opreme, kar zajema soundbare in zvočnike. Novo partnerstvo bi moralo biti zaključeno konec marca, nakar bi se dejanske skupne operacije začele aprila 2027.

TCL je že izjavil, da bo ohranil znamko televizorjev Bravia, ki nosi globalno prepoznavnost. Koliko je ta kupčija vredna, zaenkrat ostaja skrivnost.

Objava TCL bo prevzel Sonyjevo divizijo televizorjev Bravia se je najprej pojavila na HOPsi.

Ta zadeva na enem mestu združuje strojno drobovje konzol PlayStation 5, Xbox Series S in Nintendo Switch 2, in to samo zato, ker se je dekletu zdelo preklapljanje med različnimi igralnimi napravami preveč zamudno, hkrati pa vse tri konzole pod televizorjem zavzamejo res veliko prostora.

Iz vsake izmed naštetih konzol je vzela matično ploščo, nakar je na vse tri priklopila eno 250-vatno napajanje, hlajenje vseh teh komponent pa je zahtevalo nekaj iznajdljivosti in uporabo 3D-tiskalnika. Končni rezultat je trikotno ohišje, ki ima tudi dobro razporejeno hlajenje, Xiao pa pravi, da se lahko pojavijo težave samo v primeru, ko bi denimo na Xbox Series S in PlayStation 5 istočasno poganjala dve zahtevni igri.

Xiao je bila na koncu tudi sama presenečena, kako eleganten je PXbox 5. Na vrhu se nahaja ogromen gumb za preklapljanje med napravami in po pritisku se na zaslonu konzola zamenja po nekje treh sekundah. Za igranje je seveda še vedno treba preklapljati med tremi igralnimi ploščki, a Kitajka je v napravo dejansko spravila tudi priročno postajico za Nintendo Switch 2, tako da lahko to konzolo prek stiska gumba še vedno odstranite iz naprave in jo vzamete s sabo na pot.

Objava YouTuberki uspelo konzole PlayStation 5, Xbox Series S in Nintendo Switch 2 združiti v eno napravo se je najprej pojavila na HOPsi.

Na letošnjem sejmu CES je bil znova ravno Lenovo tisti, ki je pritegnil veliko pozornosti s svojim prenosnikom. Legion Pro Rollable je namreč pokazal raztegljiv zaslon, a namesto da bi se ta razpotegnil v višino, se razširi v obe smeri, s tem pa je zadeva postala zanimiva za vse tiste, ki pri delu uporabljajo dva monitorja, pa tudi za igričarje.

Da Lenovo nekaj načrtuje v tej smeri, smo sicer že pisali, zdaj pa je stvar postala realnost. Zaslon privzeto meri 16 palcev, s pritiskom na tipko pa se nato razširi na 21,5 ali pa 23,8 palca. Gledamo v OLED zaslon, prenosnik pa je na sejmu vseboval res impresivne strojne karakteristike: procesor Intel Core Ultra 9 in grafično kartico Nvidia RTX 5090.

Na žalost Lenovo še ni potrdil, ali bo ta stvar prišla na trg ali pa bo ostala v fazi prototipa. Tole je igričarski prenosnik, tako da bi ob njegovem izidu poleg razširljivega zaslona zraven dobili vrhunske komponente, a s tem bo zagotovo tudi cena narasla na astronomsko vrednost.

Objava Ta Lenovo prenosnik lahko dodatno razširi svoj zaslon se je najprej pojavila na HOPsi.

Tokrat je to uspelo podjetju GameSir, ki se je odločilo skupaj spraviti unikaten kontroler Swift Drive, ta pa bi znal postati zanimiv vsem navdušencem nad virtualnim dirkanjem.

Igre tipa Forza Horizon 5 lahko povsem udobno že zdaj igramo na običajnih kontrolerjih, a GameSir je mnenja, da bi se lahko iz te igralne izkušnje dalo potegniti še nekaj več. Zato so na Swift Drive na sredini privili mali volanček, ki ga nadzorujemo s palcema in je celo tako napreden, da je zmožen občutnih vibracij.

Ne morem se odločiti, ali je ta zadeva popolna polomija ali pa briljantna ideja in verjetno se bom o tem lahko prepričal samo takrat, ko bom zadevo fizično prijel v roko in z njo odpeljal nekaj krogov. Tole je vsekakor unikaten izdelek, a sprašujem se, ali se mi ne bi po določenem času utrudili prsti in tudi, kako natančno sploh je takšno sukanje volana.

Je pa jasno, da je tole izdelek, ki je namenjen izključno dirkaškim igram, in to zna biti njegov problem pri prodaji. Zaradi volana je namreč GameSir moral žrtvovati desno paličico, kar pomeni, da kontroler ni namenjen igranju kakšnih drugih zadev, kot so kakšni tretjeosebni RPG-ji. To zna biti dovolj velik minus, da bi znale potencialne stranke pogledati v kakšno drugo smer kot so denimo zložljivi dirkalni simulatorji, ki jih lahko po zaključni igralni seansi pospravimo v omaro ali pod posteljo.

Swift Drive ni samo prototip, saj GameSir zanj načrtuje proizvodnjo in ta bo prve izdelke na trg poslala v drugi polovici tega leta, cena pa bo znašala nekje 150 dolarjev.

Objava Ta posebni kontroler ima vase vgrajen mini volan se je najprej pojavila na HOPsi.

Vodje obeh podjetij sta zdaj očitno našli nek sprejemljiv kompromis, tako da je svet Pokémonov uradno zaživel tudi v fizičnem svetu plastičnih opek. Najavljeni so bili trije sklopi LEGO setov in vsi ti se pošteno razlikujejo v cenah.

Najcenejši Pokémon je Eevee, ki vsebuje 587 delov in v višino meri 19 cm ter v širino 15 cm, njena globina pa znaša dobrih 21 cm. Tako sestavljena bo zmožna premikati rep, glavo in noge, njena cena pa znaša 62,99 €.

Naslednji na vrsti je Pikachu, ki je sicer videti malce robotski, in ta dizajn je požel kar nekaj kritik s strani oboževalcev. Vsebuje 2050 kosov in v višino meri 34 cm, v širino 26 cm in v globino 39 cm, poleg samega rumenega navihanca pa v paketu dobimo tudi znamenito žogico Poké Ball. Pikachu zase zahteva 199,99 €.

Najdražji paket vsebuje trojico Pokémonov, in sicer Venusaura, Charizarda in Blastoisa. Ta paket vsebuje kar 6838 opekic in vse tri zverine lahko postavite na manjši otok, ki vsebuje tudi priročen nastavek za Charizarda, tako da je ta videti, kot da je sredi leta. Ta set bo med oboževalci zagotovo najbolj zaželen, a hkrati nosi tudi pošteno drago cenovno nalepko, ki znaša kar 649,99 €.

Vse tri sete lahko zdaj že prednaročite prek uradne LEGO strani – izjema je le najdražji paket, ki ga trenutno ni mogoče dodati v košarico. Datum izida je načrtovan za 27. februar 2026.

Objava LEGO in Pokémon končno stopila v partnerstvo – prednaročila so že odprta se je najprej pojavila na HOPsi.

Podjetje NVIDIA se sicer glede pomanjkanja pomnilnika ne sekira preveč, saj je ravno njihova divizija za umetno inteligenco dosegla rekordno rast in lep delež zaloge pomnilnika preusmerjajo vanjo, medtem ko jim trg grafičnih kartic ni več tako pomemben. Kljub temu pa bi iz njega radi potegnili nekaj dodatnega prihodka in tega bodo zdaj poskušali pridobiti na unikaten način.

01.05update
rtx3060 Q1 come back…

— hongxing2020 (@hongxing2020) January 5, 2026

NVIDIA namreč letos sploh ni napovedala nove serije grafičnih kartic RTX in tudi obstoječa 5. serija ne bo dobila osvežitve s podnaslovom Super, in za to naj bi obstajal tehten razlog. Dobro znani leaker hongxing2020 je namreč teden nazaj najavil, da naj bi podjetje partnerjem pred kratkim sporočilo, da se vrača nazaj v preteklost in da naj bi bila v fabrikah ponovno zagnana proizvodna linija grafičnih kartic RTX 3060, ki je na trg prišla leta 2021 in je v današnjem svetu grafičnih kartic že kar malce zastarana.

Kakor se morda ta poteza sliši smešna, je v bistvu tudi logična. RTX 3060 je namreč kljub svojim letom še danes močno popularna grafična kartica in zadnja Steam raziskava je sicer pokazala, da ji je za malenkost padel tržni delež, a je to kljub temu trenutno najbolj popularna grafika, ki jo PC-jaši držijo v svojih strojih – predstavnik zadnje generacije RTX 5070 je šele na 8. mestu. Ta grafična kartica je še danes dovolj zmogljiva za poganjanje raznoraznih večigralskih naslovov, hkrati pa zna z določenimi kompromisi pognati tudi kakšen novejši naslov.

https://t.co/NCaaRs5wOA

Samsung delays DDR4 shutdown amid price surge!

Strategy update:

Production: Old lines remain active to capture profit.
Contracts: Clients signing NCNR deals (fixed price/volume, no returns).
Safety Net: Protects Samsung from future… pic.twitter.com/vFX4XtJodq

— GameGPU (@GameGPU_com) December 24, 2025

Vir sicer ni navedel, ali bo v ponovno proizvodnjo stopila različica z 12 ali z 8 GB pomnilnika – glede na splošno pomanjkanje sumimo, da bo to postal 8 GB model. NVIDIA tudi ni edina, ki bi se s proizvodnjo vračala v preteklost, saj naj bi tudi Samsung začel zaganjati proizvodne linije za ponovno izdelavo pomnilnikov tipa DDR4.

Objava Nvidia naj bi ponovno zagnala produkcijo grafičnih kartic RTX 3060 se je najprej pojavila na HOPsi.

Lenovo je to napako že odpravil pri napravi Legion Go S, saj je začel ponujati tudi različice te konzole, na katerih teče veliko bolj inovativen operacijski sistem SteamOS. Tega je podjetje Valve dobro izkoristilo za svojo lastno ponudbo naprav Steam Deck, zdaj pa so svoje programske rešitve začeli nuditi tudi drugim proizvajalcem. Lenovo je priložnost lepo izkoristil, saj se je po tem popularnost naprave Legion Go S močno povečala.

Zdaj je tudi Legion Go 2 dobil podporo, kar je dobra novica za vse tiste, ki bi radi na enem mestu imeli najboljše iz sveta programske podpore in strojne opreme. Go 2 namreč poganja napredni čip Z2 Extreme, v njem pa lahko najdemo 32 GB DDR5-pomnilnika skupaj z ogromnim 8,8-palčnim zaslonom, ki je zmožen osveževanja pri 144 Hz. Te specifikacije pomenijo, da zna Go 2 poganjati tudi najnovejše igre, ki znajo zdaj že malce ostarelemu Steam Decku povzročati težave, a boste za dobre sličice na sekundo velikokrat vseeno morali vklopiti AMD-jevo tehnologijo FSR.

Legion Go 2 je bil najavljen na sejmu CES, a ima višjo ceno od tiste različice, ki smo jo dobili z Windowsi. Cena v ameriških dolarjih znaša 1.199 $, višja cenovna postavka pa niti ni tako presenetljiva, saj se zaradi dražjih pomnilnikov te dni vse prodaja po precej višjih cenah.

Objava Prenosna naprava Lenovo Legion Go 2 dobiva SteamOS operacijski sistem se je najprej pojavila na HOPsi.

Na ta način smo si že ogledali njihov prenosnik z raztegljivim zaslonom, kjer pa je bila glavna ovira to, da je tako visok ekran imel bolj specifično uporabo. A zdaj se je pojavila nova govorica, kjer se naj bi ekran raztegnil po vertikali, kar ga je takoj naredilo privlačnega vsem zaljubljencem v ultra široke monitorje.

Exclusive: Here's your closer look at Lenovo Legion Pro Rollable, the company's first rollable gaming laptop that runs Windows 11 with AI features.

Everything we know so far:

– RTX 5090 + maxed-out Intel Core Ultra for top-tier competitive performance
– 16-inch PureSight OLED… pic.twitter.com/ns4f5Bk6w0

— Windows Latest (@WindowsLatest) December 18, 2025

Po poročanju portala Windows Latest naj bi šlo za napravo, zasnovano na osnovi Legion Pro 7i, ki bi imela privzeto 16-palčni OLED zaslon, ta pa bi se lahko mehansko razširil na občutno večjo delovno površino in to vse do približno 24 palcev. Uporabnik naj bi imel možnost izbrati tudi vmesno velikost, kar pomeni, da zaslon ne bi bil vedno raztegnjen do skrajnosti, kar je vsekakor zanimiva ideja in dejansko bi tako dobili zaslon, ki se povsem prilagaja našim željam – in bi bila prava nočna mora za nastavljanje primerne ločljivosti znotraj videoiger.

Raztezanje zaslona naj bi potekalo vodoravno, na obe strani hkrati, pri čemer bi sistem uporabljal motorni mehanizem z nadzorovano napetostjo. Takšna rešitev bi omogočala več prostora za igre, večopravilnost ali ustvarjalno delo, brez potrebe po dodatni opremi na mizi, ki včasih vključuje nerodno priklapljanje zunanjega monitorja.

Ker gre za izdelek iz družine Legion, naj bi bila tudi zmogljivost v samem vrhu. Govori se o uporabi grafične kartice Nvidia GeForce RTX 5090 in najzmogljivejšega razreda Intel Core Ultra procesorjev, bodisi iz aktualne ponudbe bodisi iz prihajajoče generacije Panther Lake. Če se te informacije izkažejo za točne, bi šlo za enega najmočnejših gaming prenosnikov doslej.

Lenovo naj bi s takšno napravo ciljal predvsem na zahtevne igralce, ki želijo enakovredno izkušnjo tudi izven domačega okolja. Kljub temu pa se zdi, da bi bil prenosnik zanimiv tudi za uporabnike z omejenim prostorom, kjer klasičen velik monitor preprosto ne pride v poštev.

Seveda pa ostaja vprašanje praktičnosti. Legion Pro 7i že zdaj sodi med večje in težje gaming prenosnike, poleg tega pa zahteva tudi zelo zmogljiv napajalnik. Dodaten mehanizem za raztegovanje zaslona bo težo in kompleksnost naprave verjetno še povečal.

Če bo Lenovo ta koncept dejansko pripeljal do končnega izdelka, bi lahko šlo za enega najbolj drznih prenosnikov zadnjih let, a že zdaj križem gledamo ko samo pomislimo, kakšno ceno bi zahteval takšen izdelek.

Objava Lenovo naj bi načrtoval prenosnik, ki bi lahko raztegnil zaslon v širino se je najprej pojavila na HOPsi.

Pred mesecem dni smo pisali, da Kingston Fury 64 GB DDR5 6000 MT/s stane 377 €, kar je že predstavljalo konkretno podražitev, saj smo le nekaj mesecev prej za isti izdelek plačali 207 €. Upamo, da ste takrat naše besede o takojšnjem nakupu vzeli resno, saj se je situacija v enem mesecu korenito spremenila: trenutno teh 64 GB pomnilnika ni več na zalogi, njegova cena pa se giblje okoli 780 €, pri čemer obstajajo tudi primeri, kjer enak izdelek stane več kot 900 €.

V samo enem mesecu od novembra so se zgodile še večje spremembe znotraj tehnološkega sektorja, ki se poskuša prilagoditi novi realnosti. Podjetje Crucial je denimo popolnoma prenehalo proizvajati RAM za običajne uporabnike in se bo osredotočilo na dobavo izdelkov podjetjem iz AI sektorja. Tudi NVIDIA naj bi spremenila poslovni model: zunanjim partnerjem, kot je ASUS, bo dobavljala le čipe za grafične kartice, za pomnilnik pa bodo morali poskrbeti sami.

Za končne uporabnike je situacija jasna: dražitev cen. Te spremembe so se najprej dotaknile tistih, ki si želijo doma sestaviti svoj PC, a ne bodo ostale omejene le na ta segment. Trenutno je najbolj pametna naložba nakup predsestavljenih računalnikov, kot je denimo UVI PC, a tudi tu situacija ni rožnata. Podjetje je sicer ustvarilo nekaj zaloge, a se tudi na področju prebuildov pričakuje znaten dvig cen, saj je RAM preprosto predrag, da bi podjetja lahko vse stroške prenesla nase.

Dražitev se gotovo ne bo izognila niti konzolam in telefonih. Že dolgo se ugiba o zvišanju cen konzol, kot so Nintendo Switch 2, PlayStation 5 in Xbox Series X. Spletna stran WccfTech poroča, da lahko pričakujemo tudi spremembe v sestavi prenosnikov, ki bodo kmalu ponujali le 8 GB sistemskega pomnilnika, medtem ko bo večji pomnilnik rezerviran za tiste, ki nimajo nič proti, da za prenosnik odštejejo nekaj tisoč evrov.

Kaj nas torej čaka v prihodnosti in kdaj bi se situacija lahko umirila? Predstavnik podjetja Sapphire ocenjuje, da bi se razmere na trgu lahko stabilizirale v 6 do 8 mesecih. Njegovega optimizma pa ne deli Kingston, ki je v intervjuju dejal, da je situacija trenutno slaba in da vsak dan postaja še težja. Svetuje, da za morebitne nadgradnje ali nakup računalnikov ne čakate, saj se bodo cene v prihodnjem letu le še zvišale. Dokler se tako imenovani AI balonček ne razpoči in se podjetja ne vrnejo na realna tla, konca teh podražitev ni pričakovati.

Objava Cene RAM-a še kar rastejo in zaloge so nekje že povsem izginile se je najprej pojavila na HOPsi.

Spletna stran VideoCardz namreč poroča o govorici, da naj bi se NVIDIA zaradi močnega povpraševanja po pomnilniku odločila za večjo spremembo taktike glede razpečevanja svojih grafičnih čipov. Ustaljena praksa je do sedaj bila, da je NVIDIA izdelala grafični čip in nato tega skupaj z ostalimi komponentami poslala svojim partnerjem, kot so ASUS in Gigabyte, ti pa so nato stvar zapakirali v končni izdelek in jo postavili na prodajne police. Po novem pa bo grafični velikan partnerjem dostavil samo čip, medtem ko bodo pomnilnik obdržali zase in za svoje potrebe.

Na splošno to pomeni, da se bodo ASUS, Gigabyte in PNY morali znajti in sami poskrbeti za svojo zalogo izjemno dragocenega GDDR7 pomnilnika, obenem pa poskrbeti za kompatibilnost z NVIDIA čipi. To bo uspelo samo tistim, ki že imajo vzpostavljeno takšno verigo dobaviteljev, a jih bo to zagotovo udarilo po denarnici, stroške pa bo seveda na koncu nosil nič hudega sluteč kupec. Tako da, če govorica drži, lahko kmalu pričakujete višje cene NVIDIA grafičnih kartic; te pa bodo verjetno začele veljati takrat, ko se razproda že obstoječa zaloga.

Vse to je posledica izjemno visokega povpraševanja po pomnilniku. V začetku novembra se morda spomnite, da smo pisali o rasti cen navadnega sistemskega RAM-a, in višanje cen se medtem niti približno ni ustavilo: takrat se je Kingston Fury 64 GB DDR5 prodajal po ceni 377 €, prejšnji teden pa je ta skupek RAM-a celo presegel ceno 600 €, analitiki pa napovedujejo, da bo v 2026 stvar samo še hujša.

Ravno zaradi tega je morda pametno o nadgradnji računalnika razmisliti že zdaj – in morda se vam splača pogledati tudi v smer predsestavljenih računalnikov.

Objava Grafične kartice podjetja Nvidia bi znale kmalu postati precej dražje se je najprej pojavila na HOPsi.

A to ne pomeni, da prostora za napredek ni, saj navadnemu prenosniku manjka ena lastnost, ki jo pri navadni delovni postaji povsem enostavno rešimo z dodatkom še enega monitorja. S tem se močno poveča naša večopravilnost in, roko na srce, si dandanes svojega delovnega kotička več ne predstavljam brez vsaj dveh zaslonov.

Pri prenosnikih to ni tako enostavna ovira, ki bi jo lahko premagali. Res je sicer, da lahko tudi na laptop priklopiš še en monitor, a to ni rešitev, če ga uporabljamo kje na terenu ali pa med sedenjem na kavču. Ta zagata tako še nima rešitve, in morda si ji je najbolj do zdaj približalo podjetje Lenovo, ki je kot prvo na trg ponudilo komercialno dostopen prenosnik z upogljivim zaslonom – in ta zna res spremeniti vaš vsakdanji potek dela na terenu oziroma domačem kavču, če le imate zanj dovolj globoko denarnico.

NAPOVEDNIK

Specifikacije:

• Ime izdelka: Lenovo ThinkBook Plus Gen 6 Rollable
• Premer zaslona: 14/16,7 palcev
• Maksimalna ločljivost: 2000 x 1600/2000 x 2350
• Procesor: Intel Core Ultra 7 258V
• Pomnilnik: 32 GB LPDDR5X
• Grafični čip: Intel Arc 140V
• Disk: 1 TB PCIe Gen4 SSD
• Osveževanje zaslona: 120 Hz
• Teža: 1,61 kg

Lenovo ThinkBook Plus Gen 6 Rollable je na prvi pogled videti kot povsem običajen srebrn prenosnik, ki te v bistvu ob prvem stiku malce preseneti s svojo težo. Tehta namreč 1,6 kilograma, kar je za prenosnik velikosti 14 palcev kar veliko. Negativna presenečenja pa se nadaljujejo, ko si ogledaš njegove stranice in začneš iskati HDMI-izhod za morebitni priklop dodatnega monitorja. Tega žal ne boš našel, saj se na levi strani nahajata samo dva vhoda USB-C tipa Thunderbolt 4 in ena luknjica za priklop 3,5-mm žičnih slušalk. Na desni najdemo samo eno diskretno skrito tipko za vklop in to je v bistvu vse, kar lahko priklapljate nanj. Prav bi prišel vsaj en vhod USB-A za priklop navadnega USB-ključka, a očitno to postaja pozabljena tehnologija – da o ekstravagancah tipa ethernetnih priklopov sploh ne govorimo in sanjamo.

K sreči se druge komponente prenosnika ThinkBook Plus Gen 6 Rollable obnesejo veliko bolje. Tipkovnica daje dober povratni občutek in, čeprav ni mehanska, je hod tipk dovolj velik, da za vsak pritisnjen znak dobiš zadovoljiv občutek. Še bolje se obnese sledilna ploščica, ki je haptična, tako da se izjemno dobro odziva na vse vaše klike in premike s subtilnimi vibracijami. Ta ploščica me je zares presenetila, saj ji navadno med uporabo ne posvečam veliko pozornosti, kakor tudi pri teh izdelkih večkrat zanemarim kamero, ki pa je tule odlična. To ni tipična 720p ali 1080p kamera, ki je na prenosnike največkrat vključena bolj zaradi tega, “da nekaj je”, ampak ponuja ločljivost 1440p, tako da boste pri sogovorcih videti odlično. Hkrati omogoča prepoznavanje obraza, tako da lahko pridno izkoriščate Microsoftovo funkcijo Windows Hello za odklepanje prenosnika.

Tista prava privlačnost je seveda sam zaslon. Ko prenosnik prvič odpremo, nas pričaka OLED-ekran ločljivosti 2000 × 1600, ki se zna osveževati pri 120 Hz. A to je samo predpriprava na resnično čarovnijo, ki se zgodi, ko na posebni tipki na tipkovnici sprožite funkcijo razširitve zaslona. Takrat iz notranjosti slišimo mehansko brenčanje, ki je mojega domačega mačka sprva pošteno prestrašilo, zaslon pa se nato dvigne in raztegne, saj se izpod tipkovnice gor zapelje dodatni, do zdaj skriti del upogljivega ekrana. Tako imate nenadoma pred sabo veliko večjo vertikalno delovno površino velikosti 16,7 palca in ločljivosti 2000 × 2350, ki se še vedno lahko osvežuje pri 120 Hz in ponuja dodatne možnosti dela.

Torej, kaj nam je zdaj početi s tem razširjenim zaslonom? Lenovo je v ThinkBook Plus Gen 6 Rollable vključil nekaj svojih programskih vtičnikov, a kot pri vseh teh stvareh boste namensko rabo najbolje izkoristili, če te funkcije ugasnete in preprosto potegnete okna na svoja mesta. Lahko imate recimo en zelo podolgovat brskalnik ali pa si na spodnji del pripnete enega in si zgoraj odprete okno znotraj Worda. Daljša vertikala je idealna za večje Excelove razpredelnice, oboževali pa jo bodo tudi programerji, ki jim zdaj ne bo treba več toliko vrteti kolesca na miški, saj bo pred njimi veliko večji del kode.

Dodatna višina je tudi idealna za videopogovore, saj vas Zoomovi in Teamsovi sogovorniki lahko zdaj jasno vidijo zaradi izboljšane kamere, hkrati pa je višina zdaj dovolj velika, da vas vidijo neposredno v obraz in vam med posedanjem na kavču ne bodo več gledali v lepoto nosnic.

Dodatno razširjen ekran ponuja presenetljivo veliko možnosti dodatnega dela in pri njem res težko najdeš kakšne minuse. Ker je to raztegljiv zaslon, ki se mora skriti pod tipkovnico, se mora seveda upogibati, in ta točka upogibanja je vidna – a to ni nič novega in je še vedno težava vseh upogljivih ekranov, ki jo lahko opazimo tudi pri telefonih. Kar je malce bolj presenetljivo, je dejstvo, da ta zaslon ni občutljiv na dotik, kar bi zagotovo pozdravili vsi tisti, ki se ukvarjajo z risanjem ali grafičnim oblikovanjem.

Strojne specifikacije niso slabe. Prenosnik temelji na Intelovi arhitekturi, tako da vas bo pozdravil procesor Intel Core Ultra 7 258V, 32 GB pomnilnika LPDDR5X ter 1 TB velik SSD-disk PCIe Gen4, za grafiko pa bo skrbel integrirani čip Intel Arc 140V. Resnega igričarstva torej tu ni pričakovati, in to je tudi razumljivo, saj je ta prenosnik več kot očitno namenjen večopravilnosti pri delu, kjer prav pride tudi 66-vatna baterija, ki ob enem polnjenju zdrži približno 12 ur neprekinjenega dela. Mimogrede, Lenovo je malce razmišljal vnaprej in se pametno odločil, da prenosnik samodejno skrči zaslon nazaj, ko dosežemo določen nivo izpraznjenosti baterije, tako da je odveč strah, da bi nam je enkrat zmanjkalo, mi pa bi ostali z razširjeno verzijo laptopa, ki ga ni mogoče poklopiti in pospraviti v torbo.

ThinkBook Plus Gen 6 Rollable mi je ponudil veliko več od pričakovanega, a v tej recenziji je treba tudi omeniti, da boste za vse te inovacije morali na široko odpreti denarnico. Koliko ta stvar stane v Sloveniji oziroma ali bo pri nas sploh na voljo za nakup, niti ne vem, najbližji približek ceni pa je nemški Computer Universe, kjer se trži po ceni 3.547 €.

Objava Testirali smo Lenovo prenosnik, ki lahko s stiskom gumba podvoji svoj zaslon se je najprej pojavila na HOPsi.

Valve je stvar razkril čisto po svoje – brez kakršnekoli predhodne najave konference in to na neko naključno sredo. Napovedal je trojico novih produktov, in sicer povsem nova brezžična VR očala Steam Frame, nov kontroler, imenovan preprosto Steam Controller, ter mini PC, ki so mu nadeli ime Steam Machine.

Poznavalci Valvove zgodovine boste znali pripomniti, da je to podjetje takšne izdelke v preteklosti že poskušalo predstaviti. Leta 2015 so prav tako predstavili serijo PC-jev Steam Machines, le da tistih niso izdelovali sami, ampak so zgolj zastavili specifikacije in nato proizvodnjo zaupali drugim podjetjem, ki so sicer pokazala interes, a končne stranke so bile vseeno zmedene, kaj točno ta naprava sploh je. Prodaja je bila na koncu porazna, a Valve je zdaj mnenja, da so iznašli pravo formulo in da je zdaj pravi čas za Steam mašine, ki jih bodo tokrat razvili sami.

Novi Steam Machine je videti kot črna kocka, zato se ga je že prijelo ljubkovalno ime GabeCube – to sta referenci na kockasto Nintendo konzolo GameCube in šefa Valva, Gabea Newella. Vsebuje AMD-jevo arhitekturo procesorja in grafičnega čipa, ta kombinacija pa naj bi bila štirikrat zmogljivejša od obstoječega Steam Decka ter omogočala igranje v 4K ločljivosti pri 60 sličicah na sekundo. Steam Machine bo vseboval operacijski sistem SteamOS in bo na voljo v različicah s 512 GB oziroma 2 TB diskom.

Tudi nova VR očala Steam Frame bodo vsebovala operacijski sistem SteamOS, le da bomo znotraj očal našli mobilni in presneto zmogljiv čip Snapdragon 8 Gen 3, 16 GB pomnilnika ter 256 GB oziroma 1 TB prostora za shranjevanje podatkov. Naprava je torej povsem samostojna, a Valve pravi, da je Frame namenjen predvsem pretočnemu igranju iger iz vašega PC-ja, saj je za te namene pripravil poseben 6 GHz brezžični adapter v obliki USB-ja, ki ga boste lahko vtaknili v svoj računalnik. Takšno pretočno igranje že zdaj omogoča denimo Meta Quest 3, a tam se je treba zanašati na močno zunanjo brezžično povezavo znotraj vašega doma, medtem ko se bodo tukaj očala povezala neposredno z vašim PC-jem. Na ta način bo mogoče pretakati tako VR kot tudi povsem običajne igre, kar je vsekakor zanimiv koncept uporabe, ki bi lahko odpravil potrebo po namenskem televizorju ali monitorju. Tudi same specifikacije teh VR očal so impresivne – leče so sicer le tipa LCD, a bodo omogočale 2160p ločljivost na vsako oko, 144 Hz osveževanje in podpirale sledenje očem, kontrolerji pa si bodo obliko sposodili od očal Meta Quest.

Na koncu je tu še prenovljeni kontroler Steam Controller. Tudi tega je Valve že prodajal, a takrat na blagajnah ni dosegel večjega uspeha. Zdaj je njegovo obliko predelal in pod paličici namestil dve sledilni ploščici, ki naj bi omogočali bolj udobno in natančno igranje prvoosebnih streljačin oziroma iger, ki podpore za kontrolerje sploh nimajo, kot so denimo realnočasovne strategije. Osebno ostajam skeptičen, saj se teh sledilnih ploščic na originalnem Steam Controllerju nikoli nisem mogel navaditi in jih redko uporabljam tudi na Steam Decku, a morda je Valve tokrat res skupaj spravil zmagovalno formulo za bolj inovativen nadzor.

Žal za zdaj nobenega od predstavljenih izdelkov še ni mogoče prednaročiti, saj zanje ne poznamo niti cen. Valve pravi, da bodo vsi ti produkti izšli v začetku leta 2026, igralci pa upajo, da bi naprave lahko pospremilo tudi novo poglavje franšize Half-Life.

Objava Valve najavil nova VR očala, kontroler in tudi mini PC se je najprej pojavila na HOPsi.

Spletna stran Tom’s Hardware piše, da je cena pomnilnika v enem letu narasla kar za 171 % in da smo trenutno še vedno v fazi draženja, naslednje leto pa zna navaden uporabnik naleteti tudi na primere pomanjkanja zalog.

In kaj točno je razlog za takšen dvig cen? Tokrat krivec niso kriptovalute, ampak umetna inteligenca, ki je trenutno vroča tema tehnološkega sveta in vsako podjetje že gradi svoje podatkovne centre, ti pa so izjemno požrešni po pomnilniku. Za preračunavanje algoritmov so sicer najbolj priljubljeni RDIMM- in HBM-pomnilniki, vendar to vpliva tudi na navadnega uporabnika, ki ima v svojem igričarskem PC-ju nameščene DDR5 pomnilniške paličice. Proizvajalci pomnilniških modulov so namreč začeli proizvodnjo obračati v smer teh podatkovnih centrov, saj je tam povpraševanje tako ogromno, da so zapolnili vse svoje proizvodne kapacitete. Posledično je navadna stranka postavljena v čakalno vrsto, kar pomeni manjše zaloge DDR5-pomnilnika in višje cene obstoječih zalog.

Dvig cen ni prizadel samo ameriške industrije, ampak se je preselil tudi že med nas. Spletna stran EIGRE.si ima priročno orodje za sledenje cenam, kjer lahko vidimo šokantne rezultate. Poglejmo si denimo dražji in popularni primer Kingston Fury 64 GB DDR5 6000 MT/s pomnilnika, ki je junija stal 207 €, trenutno pa se ta komplet pomnilnika prodaja za kar 377 €. Potem je tu malce cenejši Kingston Fury Beast 32 GB DDR5 5600 MT/s, ki je junija stal 93 €, zdaj pa na trgu zanj velja cena 188 €.

Kdaj se bodo te cene umirile, ni znano, saj umetna inteligenca še vedno ne kaže znakov upočasnitve – še več, potreba po pomnilniku zna biti tam še večja, saj zdaj vsi skačejo na trend umetnopametnih videoposnetkov, ki zahtevajo še večje kapacitete. Trenutno je tako najbolj pametna odločitev nakup predsestavljenih računalnikov, kot je serija UVI PC-jev – ti ne samo da držijo ceno, ampak so zaradi Black Friday razprodaje celo znižani.

Objava Cene pomnilnika so poletele v nebo se je najprej pojavila na HOPsi.

Za prikaz vsebin Lenovo uporablja takoimenovani difrakcijski valovodni zaslon iz smole, ki zmore do 2000 nitov svetilnosti, kar zagotavlja dobro berljivost tudi v svetlejših okoljih. Leče so izjemno tanke – zgolj 1,8 mm, ob tem pa ponujajo razmeroma velik vidni razpon, zaradi katerega slika ostane stabilna tudi ob manjših premikih glave. Po navedbah Lenova takšna zasnova zmanjšuje pritisk na nos in ušesa ter izboljšuje splošno udobje pri nošenju.

Pametna očala so opremljena z dvema mikrofonoma in dvema zvočnikoma, kar omogoča prostoročno telefoniranje in stereo zvok. Vgrajen je tudi Lenovov inteligentni pomočnik Tianxi, ki podpira glasovno upravljanje, iskanje informacij in sprotno prevajanje. Posebnost sistema je vizualni prevod, kjer se prevedeno besedilo in govor prikažeta neposredno v uporabnikovem vidnem polju, kar očala spremeni v nekakšnega digitalnega tolmača.

Zanimiva funkcija je tudi teleprompter način, namenjen ustvarjalcem vsebin, predavateljem in javnim govornikom. Očala lahko ob uporabi Lenovovega pametnega prstana omogočajo listanje besedila ali upravljanje predstavitev brez potrebe po dodatnih napravah ali pogleda stran od občinstva.

Za preklapljanje med vsemi temu funkcijami boste tapkali po ročicah očal, kjer lahko nadzorujete klice, obvestila in prikaz vsebin. Vgrajen je tudi umetnopametni navigacijski sistem, ki ponuja vizualna in zvočna navodila v realnem času, vendar je ta funkcija trenutno omejena samo na povezavo z Android pametnimi telefoni. Očala omogočajo uporabo tako z enim kot z obema očesoma.

Kar se tiče zmogljivosti baterije, Lenovo navaja do 4 ure delovanja v teleprompter načinu, med 8 in 10 ur pri uporabi prevajanja ter približno 2,5 ure pri največji svetilnosti in glasnosti. Podprto je tudi hitro polnjenje, pri katerem se baterija napolni v približno 40 minutah, v stanju pripravljenosti pa očala zdržijo kar do 250 ur.

Lenovo je še eno podjetje, ki sledi trendu pametnih očal, saj je enako tehnologijo na zadnji večji konferenci predstavilo podjetje Meta in očitno je zdaj VR postal že stvar včerajšnjika.

Očala AI Glasses V1 so zaenkrat izšla samo na Kitajskem, kjer za njih zahtevajo slabih 500 €. Kdaj bo zadeva prišla tudi na evropski trg zaenkrat ostaja neznanka.

Objava Lenovo spočel umetnopametna očala AI Glasses V1 se je najprej pojavila na HOPsi.

Tega se je že takrat zavedal tudi Lenovo, zato je že pred meseci napovedal posebno črno različico prenosne naprave Legion Go S, ki uporablja operacijski sistem SteamOS – točno takšnega, kot ga najdemo na popularni prenosni konzoli Steam Deck.

Ta bi morala odpraviti največjo pomanjkljivost naprav Legion Go, saj je SteamOS namenjen prav takšnemu ekosistemu, kjer se že ob zagonu znajdeš znotraj Steama in nato le pritisneš gumb za igranje – in že si sredi akcije. Kaj takšnega je bilo sicer mogoče že prej, a si moral ročno odstraniti Windowse in prek SD-kartice namestiti SteamOS, pri čemer pa stvari niso bile vedno tako združljive, kot bi morale biti. Ta integrirana rešitev je zato za marsikoga bistveno priročnejša, vtisi tistih, ki so jo preizkusili v prejšnjih mesecih, pa pravijo, da je Legion Go S s SteamOS najboljša različica te naprave. Ponudi celo boljšo igralno izkušnjo – število sličic na sekundo je na splošno višje, saj se napravi ni treba obremenjevati s poganjanjem Windowsa, temveč lahko svojo moč učinkoviteje usmeri v poganjanje iger.

In zdaj lahko ta dlančnik kupite tudi v Sloveniji. Mimovrste je na svoji spletni strani že odprl stran izdelka, kjer sicer še ni na voljo, a naj bi postal v prihajajočih dneh. Zaloga bo omejena, zato je morda pametno klikniti na gumb “Zanima me”, da boste ob začetku prodaje takoj obveščeni o možnosti nakupa. Za en izvod boste plačali 649,99 €, medtem pa še vedno čakamo, da naslednik Legion Go 2 pride tudi v Slovenijo – povpraševanje po njem naj bi bilo tako veliko, da je Lenovo na svetovnem trgu celo začasno ustavil prednaročila.

Objava Lenovo Legion Go S s SteamOS operacijskim sistemom na voljo v Sloveniji se je najprej pojavila na HOPsi.

Osebno zadeve ločim na takšne prenosnike, ki lahko poganjajo igre in takšne, ki so primarno namenjeni delo. In dejansko imam raje v rokah nekaj, kar je namenjeno delu, saj igričarski prenosniki kurijo baterijo kot za stavo in jih za resnejše igranje moraš neprestano imeti priklopljene na elektriko in takrat je potem že bolj smiselno kupiti kaki močnejši PC.

Pisarniški prenosniki imajo tako več smisla in zanimiv produkt v tej smeri je nekaj dni nazaj predstavilo podjetje Lenovo, ki je skupaj spravilo produkt z imenom Lecoo Air 16.

World's 1st 1kg 16-inch laptop launched

Lenovo Lecoo Air 16
Ultra 5 125H + 32G + 1T=4999 CNY
16-inch 2560*1600 120Hz
60Wh pic.twitter.com/l5pCX29Ocl

— 孤城Hardware (@realVictor_M) October 20, 2025

Na prvi pogled ta izdelek ni nič posebnega, saj resda vsebuje čiste linije in lepo srebrno barvo, a na trgu je takšnih zadev cel kup. A tisto najbolj presenetljiva stvar tega prenosnika na slikah ne moreš pokazati, saj je njegova največja privlačnost teža, ki skupno znaša samo 1 kilogram, njegova debelina v poklopljenem stanju pa meri zgolj 1 centimeter.

Strojna oprema kljub tej lahkosti ni slaba. Procesor je sicer Intelov Core Ultra 5 125H, ki je zdaj že malce starejši in bi verjetno Lenovo lahko našel kakšen bolj energijsko optimiziran čip, a ostale specifikacije niso švoh. Dobili bomo 32 GB LPDDR5 pomnilnika, 1 TB velik disk ter dva USB-A in USB-C priključka. Gledali bomo v IPS panel ločljivosti 2560 x 1440 in ta bo zmožen osveževanja pri 120 Hz.

Lenovo je uspel celo obdržati tudi odlično ceno, saj bo Lecoo Air 16 moč kupiti za vsega slabih 700 € in to od 30. oktobra dalje. Žal ga pri nas ne bo možno kupiti, saj je izid trenutno planiran samo za kitajski trg, a morda sčasoma preide tudi v evropske trgovine.

Objava Lenovo razkril prenosnik Lecoo Air 16, ki tehta zgolj 1 kg se je najprej pojavila na HOPsi.

Kmalu po napovedi pa so se po spletu pojavile skrbi glede vzdržljivosti teh novih telefonov, saj so nekatere trgovine omogočale ogled telefonov v živo in tam so stranke opazile, da so telefoni imeli na sebi kar nekaj prask, ki naj bi nastale tudi zaradi brezžičnih polnilcev.

Priljubljeni YouTuber JerryRigEverything se je spravil zadevo preveriti sam, zato je v svojo pisarno privlekel celotno serijo novih telefonov in ogled posnetka ni priporočen za vse tiste, ki se jim dvigne v želodcu, ko se nekdo načrtno spravi uničevati drage telefone. Jerry se namreč nad vse telefone spravi z noži, kovanci in ključi in s tem je dodobra stestiral nova aluminijasta ohišja, ki jih imajo vsi ti novi iPhoni.

Ugotovitve so na koncu naslednje: iPhoni so presneto odporni na poškodbe in kar nekaj spletnih pričevanj o njihovi uničljivosti so zapretiravane izmišljotine. Še posebej je impresivno samo steklo, saj je preživelo neposredno izpostavljenost ognju za 30 sekund in telefon je nemoteno obratoval naprej, in tudi zadnja stran je odporna na poškodbe, saj se da veliko stvari samo pobrisati s ohišja.

@Apple sorry but #Scratchgate is real and very disappointing – a case will help but i reckon even a few minutes without a case in the pocket with keys and the phone is damaged – truly shame on you!

My iPhone 13 Pro Max has been without a case and there are NO scratches at all… pic.twitter.com/toWqY2Osv2

— Amar Singh (@amisecured) September 19, 2025

So pa vseeno tudi prisotne ranljivosti, ki jih najdemo na Pro in Pro Max modelih. Težava se nahaja ravno na tistem prej omenjenem otoku, in sicer na samih stranicah, ki se znajo ob drgnjenju s ključi ali kovanci obdrgniti. Težava je veliko bolj vidna pri modrih telefonih, saj tam srebrne praske bolj izstopajo, in morda se je te težave zavedal tudi sam Apple, zaradi česar je letos iz ponudbe izključil črno barvo in dodal oranžno, kjer so te stvari malce manj vidne.

Jerry analizo zaključi z besedami, da so to vseeno močno vzdržljivi telefoni, ki so prestali vse druge teste obremenitve, za popolno zaščito pa priporoča kvalitetne ovitke, ki lahko iz zadnje in sprednje strani samo še dodatno zaščitijo vaš telefon. Specifično je v videu omenjena znamka DBrand, ki svoje rešitve prodaja po ceni od 60 € dalje.

Objava Novi iPhone 17 Pro je očitno dokaj občutljiv na praske se je najprej pojavila na HOPsi.

Eden od teh proizvajalcev je Lenovo, ki se zelo rad poigra s konceptom zaslonov. Lani februarja so denimo predstavili prenosnik s prozornim zaslonom, letos pa so se mudili na konferenci IFA v Berlinu, kjer so pokazali konceptni prenosnik z imenom VertiFlex.

O njegovih strojnih komponentah obiskovalcem niso želeli izdati veliko, zato vemo le, da ima 14-palčni zaslon – in prav ta je glavna posebnost izdelka. Ekran lahko poljubno zarotiramo v horizontalni ali vertikalni položaj, slika pa se nato hitro prilagodi novim dimenzijam. Zaslon lahko tudi nekoliko nagnemo proti očem, ob tem pa se na zadnji strani razkrije mehka površina, ki deluje nekoliko čudno, saj predstavlja neizkoriščen prostor. Lenovo sicer pravi, da lahko tja postavimo tablico ali telefon, a kakšnega držala za te naprave tam ni videti.

Pojavlja se vprašanje, zakaj bi VertiFlex sploh uporabljali v navpičnem položaju. Res je, da bi bilo tako udobneje gledati posnetke na TikToku ali Instagramu, Lenovo pa trdi, da je takšna postavitev idealna tudi za branje dokumentov in pisanje kode.

Kot rečeno, je VertiFlex za zdaj le prototip. A Lenovo je v preteklosti že javno pokazal podobne ideje in jih nato spremenil v izdelke, ki so prišli tudi na prodajne police – dober primer je prenosnik z “raztegljivim” zaslonom ThinkBook Plus Gen 6 Rollable.

Objava Lenovo predstavil bizaren prenosnik, ki lahko zavrti zaslon v navpičen položaj se je najprej pojavila na HOPsi.

Vizualno stvar ni videti preveč drugačna od originala. Še vedno je na voljo v črni barvi in postavitev vseh gumbov je videti nekako identična, še vedno pa bomo imeli možnost odstranjevanja kontrolerjev v slogu Nintendo Switcha, čeprav bo ta praksa manj elegantna kot pri Switchu 2, kjer jih prisesamo na zaslon preko magneta, medtem ko bo tu še vedno treba najprej stisniti poseben zatič.

Specifikacije so impresivne, saj Go 2 vsebuje OLED-zaslon premera 8,8 palca, ki je zmožen 144 Hz osveževanja slike, znotraj pa prebiva čipovje AMD Ryzen Z2 Extreme, 32 GB pomnilnika in 2 TB velik disk, ki ga je mogoče dodatno razširiti preko microSD-kartic. Največjo nadgradnjo predstavlja baterija, saj ima ta kapaciteto 74 Whr, medtem ko je original zmogel le 49,2 Whr.

Vse te nadgradnje in specifikacije se berejo čudovito, a usedite se, saj vas bo zdaj šokirala cena. Koliko točno bo stvar stala pri nas, še ni znano, a nekatere nemške trgovine so že omogočile prednaročila in cena tam je osupljiva. Za 1.294 € lahko dobite verzijo s čipovjem Z2 Extreme, a se boste ob tem morali zadovoljiti s samo 1 TB velikim diskom. Če želite dobiti najmočnejšo verzijo, bo treba odšteti kar 1.494 €, kar vam podvoji količino prostora za shranjevanje, hkrati pa s tem Go 2 zase zahteva še enkrat več denarja kot nedavno izdani Legion Go S. Lenovo bo sicer prodajal tudi cenejšo različico z navadnim čipom Ryzen Z2, katere cena naj bi bila okoli 1.000 €.

Legion Go 2 na trg prihaja enkrat naslednji mesec, njegova dobavljivost v Sloveniji pa je za zdaj pod vprašajem.

Objava Lenovo predstavil prenosno napravo Legion Go 2 se je najprej pojavila na HOPsi.

Obstajajo pa stvari, ki se tudi meni vtisnejo v spomin in v mojem primeru so bile to Sonyjeve slušalke WH-1000XM5, ki sem jih opisal dobra tri leta nazaj. Že takrat sem o njih pel samo slavo, saj me je zadeva navdušila v praktično vsakem pogledu. Sony je nedavno za ta model spočel naslednika WH-1000XM6 in seveda sem si moral takoj izboriti priložnost, da zadevo tudi sam potestiram. Zadovoljivo sem ugotovil, da me spomin ni varal in da je Sony že tako odlično osnovo slušalk samo še dodatno nadgradil.

Specifikacije

• Barve: črna, srebrna, temnomodra
• Gonilnik: 30 mm
• Aktivni preklic zvoka: Da
• Povezljivost: Bluetooth 5.2
• Odpornost na vodo: Ne
• Teža: 254 g
• Nakup: ACS SONY

NAPOVEDNIK

Dobri vtisi se začnejo že pri pakiranju, ki ga velikokrat zanemari marsikateri proizvajalec zabavne elektronike, pa čeprav je to dokaj pomemben vidik izkušnje, ko prvič razpakiraš nek nov izdelek, za katerega si odštel malce več evrov. V primeru slušalk WH-1000XM6 takoj dobiš občutek premijskega nakupa, saj je pakiranje preprosto, a stilistično, v njem pa najprej uzreš priročno torbico za prenašanje z magnetnim zapiranjem.

Torbica je bolj skromna od tiste, ki je spremljala prejšnjo verzijo slušalk, in najprej mi sploh ni bilo jasno, kako je Sonyju uspelo vse skupaj stlačiti noter. Nakar sem opazil, da lahko WH-1000XM6 upogibamo tudi pri samih “školjkah”, tako da jih je možno zložiti v precej manjši volumen, nato pa jih enostavno vzamemo ven in zasukamo nazaj v pravo smer.

Novi model je na voljo v črni, srebrni in temnomodri izvedbi, vse pa so zgrajene iz ogljikovih vlaken, kar slušalke naredi prijetne na otip, na njih pa ne boste puščali pretiranih prstnih odtisov. Ti se sicer še vedno malce poznajo, vendar stvar ni tako moteča, da bi moral nenehno s seboj nositi krpico v strahu, da bi te kdo drugače postrani gledal v javnosti.

Izgled je minimalističen, tako da kakšnih RGB-lučk tule ne boste opazili. V bistvu lahko na slušalkah najdemo samo dva gumba, ki se nahajata na desni strani: okrogli gumb za vklop oziroma izklop slušalk ter manjši gumb, ki vklopi ali izklopi dušenje zvoka iz okolice. Vse ostalo boste nadzirali s tapkanjem po stranici slušalk, ki so občutljive na dotik. Preko posebnih potez lahko na enostaven način zvišujete ali znižujete glasnost ali pa preklapljate med skladbami, ki se vrtijo na Spotifyju.

Poleg dveh gumbov slušalke vsebujejo še vhod za polnjenje preko kabla USB-C ter 3,5-mm luknjo za povezovanje preko kabla. Žal se preko kabla USB-C ne boste mogli povezati na kakšno napravo in tako predvajati zvoka. To je v bistvu od same oblike vse, saj je tu samo še naglavni trak, ki je odet v gumo, ter sami slušalki, ki sta iz usnja in sta izjemno udobni za vaša ušesa.

Občutek uporabe je vrhunski, saj se WH-1000XM6 lepo oprimejo glave, naušniki pa so bili za moja ušesa naravnost perfektni in tudi po urah nošnje nisem začutil nikakršnega neudobja. Tudi obroč je udoben in me ni med uporabo prav nič pritiskal na glavo, kar iz teh slušalk naredi prijetnega spremljevalca za pred delovno postajo in po poti. Zalotil sem se, kako sem res padel v delo in se nato odpravil v kuhinjo po pijačo, da imam dejansko slušalke na glavi pa sem opazil šele, ko mi je partnerica nekaj razlagala, jaz pa sem jo debelo gledal in se spraševal, kaj je poanta te njene pantomime.

Njenega glasu namreč nisem slišal zaradi dušenja zvoka iz okolice, ki je tudi tokrat naravnost vrhunsko. Ne samo, da slušalke ubijejo zvoke bližnjih pogovorov, ampak znajo povsem utišati tudi glasnejše stvari, kot je denimo klima ali hrupna vožnja bližnjega prometa. To dušenje zvoka gre na račun novega procesorja QN3, slušalke pa dobro delujejo tudi v obratni smeri – vključimo lahko možnost prepustnosti, tako da dokaj jasno slišimo sogovornike, hkrati pa še vedno uživamo v spremljajoči glasbi.

Večino teh funkcij boste lahko nadzorovali preko aplikacije Sony Sound Connect, ki je na voljo na telefonih, žal pa je ne boste našli na PC-ju, kar je škoda. Aplikacija vsebuje cel kup priročnih nastavitev, kot je hitro preklapljanje med tremi različnimi zvočnimi profili: Standard je nekako običajna glasbena izkušnja, medtem ko Background Music zvoke preseli v ozadje in je idealna izbira za kakšen podcast. Tu je še Cinema, ki je najbolj primeren za gledanje filmov in serij – tehnologija 360 Reality Audio Upmix ustvari lep približek izkušnji v kinodvoranah.

Aplikacija omogoča še cel kup drugih nastavitev, a z njimi se vam ni treba posebej ubadati, saj so privzeto stvari že dobro nastavljene. Avdiofili se boste seveda takoj poigrali z uravnavanjem zvoka, vklopite pa lahko tudi funkcije, kot je samodejni izklop mikrofona, ko prenehate z govorom, ali izklop zvoka takoj, ko si slušalke snamete z ušes.

Slušalna izkušnja je, kot rečeno, že s privzetimi nastavitvami odlična. Basi so neverjetni in pri glasbi lahko jasno razločiš tudi tiste bolj pritajene tone, za dober zvok pa ti ni treba zvišati glasnosti do maksimuma, kar bo seveda blagodejno vplivalo na tvoje bobenčke. Glasnost lahko še vedno naviješ na impresivno raven, pri tem pa te zaradi dušenja zvoka ni treba skrbeti, da bi zvok prepuščal v okolje in s tem tečnaril osebam v bližini.

Omeniti je treba še odlično baterijo, saj sem ob redni uporabi poslušanja glasbe in vklopljeni opciji dušenja zvoka iz okolice iz enega polnjenja potegnil okoli 35 ur uporabe, kar je presneto impresivno. Kot rečeno je malce smotano, da slušalk ne moremo preko USB-ja neposredno povezati na PC, a to v praksi ne bo velika ovira, saj lahko zgolj v treh ali štirih minutah slušalke napolnite dovolj, da jih spet uporabljate nekaj ur.

Sony WH-1000XM6 so tako res impresiven izdelek, pri katerem težko najdeš kak minus. V bistvu sem med uporabo naletel samo na enega: pri povezavi na PC sem imel kar nekaj težav z ohranjanjem stabilne povezave. Stvar se je tam redno izklapljala in zgodilo se je tudi, da sem povsem izgubil zvok. Nakar sem ugotovil, da sem enake težave doživljal tudi s slušalkami alternativnega proizvajalca, tako da je očitno nekaj narobe z mojim bluetoothom? Po drugi strani pa nisem samo jaz s takšno težavo, kakšne resne rešitve pa ni na voljo.

A skupno gledano je to odličen izdelek in če boste te slušalke največ uporabljali v navezi s telefonom, vas pri nakupu lahko odvrne samo cena. Ta je za ta rang slušalk visoka: v Sloveniji boste zanje odšteli 450 €, kar je približno 100 € dražje od predhodnih slušalk Sony WH-1000XM5. Za lastnike teh je nadgradnja zato malce vprašljiva, a povsem novi kupci nad nakupom ne boste razočarani.

Objava Sony WH-1000XM6 – nadgradnja že tako odličnega predhodnika se je najprej pojavila na HOPsi.

S tem so prišle tudi meglene teksture, ki so bile tam zato, da so nam pričarale podobo določenega objekta, a so jim manjkale podrobnosti – te pa je nato zapolnila naša lastna domišljija. Med takšne igre lahko prištejemo franšizi Half-Life in Deus Ex, podjetje Higround pa je zdaj prišlo do zanimive ideje, ki nekaj te nostalgije izkorišča za proizvodnjo najnovejših tipkovnic.

Nedavno so tako predstavili svojo novo tipkovnico Basecamp 75+ Keyboard Blur, in ta že v svojem opisu ponosno naznani, da je bil njen dizajn navdihnjen s strani iger, ki so kazale zgodnjo verzijo 3D grafike. Te tipkovnice so zaradi tega na voljo zgolj v beli barvi, na tipkah pa lahko najdete gravuro, iz katere lahko komajda razberete črke in znake, saj je bilo vse spravljeno skozi filter megljenja.

Efekt je impresiven, saj tole ni samo meglena gravura, ampak je Higroundu uspelo tudi zadeti efekt rahlo umazanih tipkovnic, ki smo jih videli v prvoosebnih streljačinah izpred dvajsetih let. Sama tipkovnica sicer fizično ni enaka tistim iz te dobe, saj vsebuje kakovostne materiale, kot so PBT pokrovčki tipk in TTC HC Blitz stikala, umanjkala pa ni niti RGB osvetlitev, ki pa pri takšnem dizajnu izpade malce čudno. Tipkovnica je tudi brezžična in jo polnimo preko USB-C kabla, zaradi njenega 75 % faktorja velikosti pa ji na desni strani manjka numerični del.

Basecamp 75+ Keyboard Blur lahko kupite na uradni strani proizvajalca, in to po ceni 159,59 $. Higround svoje izdelke pošilja tudi v Slovenijo, a boste za to čast primorani plačati drago poštnino v vrednosti 40 $, tako da boste za ta košček retro zgodovine morali na koncu odšteti kar 200 dolarjev.

Objava Tale tipkovnica poustvari videz meglenih tekstur iz zgodnjih prvoosebnih streljačin se je najprej pojavila na HOPsi.

Zato so v zadnjih letih popularne postale predsestavljene konfiguracije, ki smo jih sicer poznali tudi že prej, a zdaj so nekatere od njih dejansko cenejše od tistih, ki bi jih skupaj spravili na svojo roko. Vendar se tudi tule potem pojavi težava: komu točno lahko zaupamo, da na koncu ne bomo odšteli tisoče evrov za škatlo, ki ne bo zmogla držati stabilnih sličic na sekundo in bo na splošno imela težave s kompatibilnostjo različnih komponent?

K sreči v Sloveniji že dolgo obstaja zaupanja vredna znamka UVI, ki nam redno dostavlja nove igričarske stole, mize in celo periferijo, zdaj pa so ustvarili tudi svoj seznam predsestavljenih igričarskih PC-jev z oznako OMEGA. Izkušena ekipa, ki ni seznanjena samo z najnovejšimi računalniškimi komponentami, ampak dejansko tudi preigrava najnovejše naslove in se zaveda najnovejših tehnologij, je skupaj spravila 10 predsestavljenih konfiguracij, ki se razlikujejo glede na komponente in cene, PC-ji pa so zato namenjeni različnim stopnjam uporabnikov.

Kot kupec imate tako sami izbiro, kaj točno so vaše potrebe ali pa nemara potrebe vašega podmladka in kako velik proračun ste pripravljeni porabiti, ob tem pa ste lahko tudi sigurni, da bo dostavljeni izdelek deloval tako, kot mora, in ga boste lahko začeli uporabljati takoj, ko ga odpakirate, saj vsak OMEGA PC že drži nameščen operacijski sistem Windows 11 Home.

Vsak od teh strojev vsebuje AMD-jev procesor, in sicer je to lahko Ryzen 5 7600X ali pa najzmogljivejši Ryzen 7 9800X3D, in tudi najcenejša opcija vsebuje 32 GB sistemskega pomnilnika. Za shranjevanje se pri vseh kombinacijah PC-jev uporablja tehnologija SSD, kapaciteta pa sega od 2 pa vse do 4 TB. UVI je šel celo tako daleč, da se je lotil tudi problematike efektivnega hlajenja, in kot kupec imate izbiro med hlajenjem s klasičnimi ventilatorji, za tiste, ki pa želijo pri igranju absolutno tišino, pa je na voljo sistem vodnega hlajenja, ki ponuja mir v sobi in nizke temperature vseh komponent.

Najbolj pomembna pri vsaki konfiguraciji je seveda grafična kartica, in tudi tu vam izbire ne manjka. Na voljo so sestave, ki vsebujejo AMD-jeve grafike, kot so RX 9060 XT in 9070 XT, vsaka od teh pa na sebi nosi 16 GB pomnilnika. Potem je tu NVIDIA, ki je letos predstavila novo serijo grafičnih kartic, in pri OMEGA PC-jih najdete kartice, kot so RTX 5060, 5060 TI, 5070, 5070 TI in 5080, ki jo najdemo v najzmogljivejši sestavi NV58, ki poleg naprednega procesorja ponuja še 64 GB pomnilnika in je opremljena z vodnim hlajenjem.

Pri vsakem UVI PC-ju lahko izbirate tudi med črnim in belim ohišjem, to pa ponuja tudi RGB osvetlitev, in ob strani lahko najdete celo prikazovalnik trenutne temperature znotraj ohišja, kar bo vaše igričarske prijatelje naredilo še bolj ljubosumne. Ob nakupu vsakega OMEGA stroja vas bo UVI še brezplačno nagradil z UVI tipkovnico PRIDE Mini, podlago INFERNO XXL in miško ENVY V2, tako da boste res pripravljeni za vsak igričarski ali pa nemara tudi pisarniški izziv.

Več informacij glede nakupa izdelkov najdete na uradni strani trgovine.

Objava Slovenska trgovina UVI zdaj ponuja tudi pošastne igričarske PC-je! se je najprej pojavila na HOPsi.

Prenosniki so v zadnjih letih postali hudo dragi, zato je lepo videti kakšen nov izdelek, ki zadosti vsakdanjim potrebam, ne da bi bilo treba zanj odšteti celo premoženje. Podjetje Lenovo nam je tokrat v roke potisnilo ravno takšen izdelek z imenom Lenovo Yoga 7 2-v-1 Gen 9. Ta sicer ne omogoča poganjanja Cyberpunka 2077 na najvišjih grafičnih nastavitvah, a če iščete uporaben prenosnik za delo in šolo, potem je tole odlična ponudba. Poleg tega ponuja nekaj trikov, ki jih ne boste našli niti na igričarskem prenosniku.

NAPOVEDNIK

Specifikacije:

Ime izdelka: Lenovo Yoga 7 2-in-1
Premer zaslona: 14 palcev
Maksimalna ločljivost: 1920 x 1200
Pomnilnik: 16 GB DDR5-5600
Grafični čip: AMD Radeon 780M
Disk: 1 TB
Osveževanje zaslona: 60 Hz
Teža: 1,61 kg
Nakup: Mimovrste

Ko Lenovo Yoga 7 postavite na mizo, ne boste pritegnili pogledov množice. Prenosnik je na voljo le v srebrni barvi, ki ji proizvajalec pravi Arctic Grey, in ne vsebuje nobenih dodatnih lučk. Nekaterim bi se to morda zdelo dolgočasno, a za delo v pisarnah in drugih prostorih, kjer ne želite motiti okolice, je to odlična lastnost. Gre za manjši prenosnik s 14-palčnim zaslonom, kljub temu pa je presenetljivo težak – tehta 1,61 kg, kar pri takšnem izdelku opazite. Če ste pričakovali peresno lahek prenosnik, vas utegne teža negativno presenetiti.

Kar se tiče vhodov in izhodov, ta prenosnik ne prinaša nič posebej presenetljivega. Na levi strani najdemo izhod HDMI 2.1, dva vhoda USB-C (eden služi tudi za polnjenje prenosnika) ter priključek za žične slušalke, kar je vedno dobrodošlo. Desna stran vsebuje en USB-A vhod, režo za MicroSD kartice ter edini gumb na celotni napravi, namenjen vklopu – prenosnik se sicer samodejno zažene takoj, ko ga odprete.

Všeč mi je bila tipkovnica, ki sicer ne vsebuje numeričnega dela, kar je razumljivo, a so vse ostale tipke dovolj dobro razporejene za udobno delo. Tipkanje je tiho, tipkovnica pa ima belo osvetlitev, kar omogoča delo tudi ponoči. Prav tako boste veseli velike tipke Enter in slovenske gravure, tako da so vsi šumniki na svojem mestu. Ker gre za sodoben prenosnik, se na tipkovnici nahaja tudi posebna tipka za zagon umetno inteligentnega pomočnika Copilot.

Manj navdušen sem bil nad sledilno ploščico pod tipkovnico. Ta sicer opravlja svoje naloge, a je nenavadno glasna, tako da lahko s pritiskanjem levega ali desnega klika hitro razdražite koga, ki si z vami deli prostor.

Zaslon je klasični LCD z ločljivostjo 1920 × 1200 in podporo za dotik (na voljo je sicer tudi OLED različica, ki pa je nisem testiral). Osvežuje se pri 60 Hz, kar je dandanes že malce zastarelo, in preseneča, da proizvajalci še niso povsem opustili tako nizke stopnje osveževanja. A po drugi strani so takšni kompromisi nujni, če želiš obdržati nizko ceno. Pri tem modelu se to odraža tudi v svetilnosti 300 nitov in nekoliko slabši reprodukciji barv.

Lenovo Yoga 7 2-v-1 Gen 9 pa vse to odtehta s svojo prilagodljivostjo. Oznaka 2-v-1 pomeni, da lahko prenosnik po želji prepogibamo – uporabljamo ga lahko kot klasično delovno postajo ali pa ga prepognemo in postavimo kot stojalo za gledanje serij in filmov. Lahko ga celo popolnoma zložimo in dobimo debelejšo tablico za branje knjig ali risanje – pri tem nam pride prav priloženo pisalo Lenovo Digital Pen.

Kot že rečeno, z obstoječo konfiguracijo ne boste igrali zahtevnejših iger. V prenosniku se nahajajo procesor AMD Ryzen 7 8840HS, grafični čip AMD Radeon 780M in 16 GB LPDDR5-6400 pomnilnika, družbo pa jim dela SSD disk s kapaciteto 1 TB. Gre za specifikacije, ki so bolj namenjene pisarniškemu delu in risanju, čeprav boste na njem brez težav igrali kakšen preprost indie naslov.

Nižja frekvenca osveževanja pozitivno vpliva na vzdržljivost baterije. Pri testiranju sem večji del dneva gledal serije in filme prek pretočnih storitev ter iz enega polnjenja iztisnil 10 ur neprekinjene uporabe. To ni slab rezultat – ob običajnem delu boste lahko prenosnik uporabljali nekaj dni, preden boste morali poiskati vtičnico.

In to je v bistvu vse, kar lahko povem o tem izdelku. Lenovo Yoga 7 2-v-1 Gen 9 je soliden prenosnik, ki vas sicer ne bo presenetil z inovativnostjo, njegov zaslon pa bi lahko bil nekoliko boljši. Po drugi strani pa omogoča prilagodljivo uporabo, kar bo marsikateremu uporabniku prišlo še kako prav – še posebej tistim, ki radi delajo zapiske ali skicirajo.

Za konec še cena: Lenovo Yoga 7 2-v-1 Gen 9 na Mimovrste stane 1.012 €, pri čemer gre za različico z OLED zaslonom, ki je še boljša od testirane enote.

Objava Lenovo Yoga 7 2-v-1 Gen 9 – uporaben prenosnik, ki stane samo dobrega jurja se je najprej pojavila na HOPsi.

Novi ThinkPad bo podpiral do 96 GB DDR5 pomnilnika, imel bo možnost namestitve hitrega PCIe 4.0 SSD diska, ponujal pa bo tudi 14-palčni OLED zaslon z ločljivostjo 2,8K in 100-odstotno pokritostjo barvnega prostora DCI-P3. Zaslon bo podpiral tudi tehnologije Dolby Vision, Eyesafe in druge certifikate za udobno delo z zaslonom.

Poleg tega bo prenosnik opremljen z najnovejšo povezljivostjo Wi-Fi 7 in opcijsko podporo za 5G ter številnimi varnostnimi rešitvami, vključno z bralnikom prstnih odtisov in IR kamero za prijavo z obrazom prek Windows Hello.

Kljub zmogljivim komponentam ohranja ThinkPad P14s kompaktno obliko, saj tehta okoli 1,39 kg in je debel približno 16 mm. Glavni kompromis bo verjetno baterija, saj 39,3 Wh kapaciteta ne obeta izjemne vzdržljivosti a je to razumljivo glede na fokus te dotične naprave, ki bo pri uporabnikih tudi večji čas najbrž priklopljena na električno napajanje

Prenosnik naj bi na trg prišel poleti 2025, natančnejši datum in cene pa še niso znani.

Objava Lenovo pripravlja svoj prvi 12-jedrni prenosnik z AMD-jevim čipom se je najprej pojavila na HOPsi.

Prenosnik poganja Intelov Core Ultra 9 275HX, v kombinaciji z grafično kartico Nvidia RTX 5090, do 192 GB pomnilnika DDR5 in do 8 TB hitrega SSD prostora. Hlajenje je rešeno s sistemom Coldfront Vapor, ki vključuje štiri ventilatorje in parno komoro ter zagotavlja tiho in učinkovito odvajanje toplote tudi pri najzahtevnejših opravilih. Ohišje je izdelano iz večplastnih karbonskih vlaken, kar ne prispeva le k trpežnosti, ampak vsakemu primerku zagotavlja tudi unikaten videz.

Pri Lenovu stavijo na to, da bo 3D zaslon privabil ne le igralce, temveč tudi razvijalce iger in vizualnih vsebin. Naprava že podpira okoli 30 znanih naslovov, med drugim Cyberpunk 2077 in God of War Ragnarök, hkrati pa omogoča uporabo 3D orodij za delo. Programska oprema vključuje tudi umetno inteligenco za optimizacijo sistema in prilagajanje zmogljivosti, pa tudi za upravljanje svetlobnih učinkov in sistemskih profilov.

Čeprav se je zdelo, da je 3D tehnologija brez očal ostala nekje na dnu predala skupaj z Blu-ray predvajalniki in Kinectom, se očitno še ni povsem poslovila. Lenovo zdaj zatrjuje, da gre za novo dobo prostorskega prikaza, a če moraš med igranjem gledati naravnost in brez premikanja glave, se poraja vprašanje, ali ni morda tehnologija še vedno bolj zabavna ideja kot resničen preboj.

Legion 9i bo najprej na voljo na kitajskem trgu, kasneje pa pride tudi v Evropo in drugod po svetu. Cena trenutno ni znana, a stavimo, da glede na specifikacije lahko pričakujemo cenovno nalepko, ki presega mejo 5.000 evrov.

Objava Lenovo predstavil izjemno zmogljiv prenosnik, ki za gledanje 3D vsebine ne zahteva posebnih očal se je najprej pojavila na HOPsi.

YouTuber Mark Rober je še en razlog, zakaj so Tesla avti te dni tarča posmeha, saj se je domislil unikatne ideje testiranja teh avtomobilov, njegov posnetek pa je kmalu po objavi postal viralen. Video se sicer na široko loti primerjav med kamerami, ki jih uporablja Tesla, in LIDAR skenerjem ter kako lahko oba vplivata na varnost v različnih pogojih.

Posnetek prikaže več primerjav, a največ pozornosti pritegne tista, ki si jo boste morda zapomnili iz starejših Looney Tunes risank, ko je Vili Kojot poskušal ujeti Cestnega dirkača z risanjem navidezne ceste, ki je bila v resnici lepo prepleskan zid. Mark v videu pove, da se je skupnost avtomobilskih navdušencev dolgo spraševala, ali bi takšno steno Tesla lahko samodejno prepoznala in se pravočasno ustavila ali pa bi se zapeljala naravnost skozi njo. Zdaj imamo končno odgovor.

Prvi je šel na test avto, opremljen z LIDAR skenerjem, ki ima povsem drugačen sistem delovanja kot Tesline kamere. Okolico namreč pregleduje z mrežo laserjev, ti pa so sposobni izrisati 3D modele okolice, ki nato avtu sporočijo, kaj je ovira in kaj ni. LIDAR skenerju je tako v praksi povsem vseeno, kako realistična je poslikava zidu pred njim, saj ga zazna kot 3D objekt, ki preprečuje vožnjo, zato se je avto pravočasno ustavil pred oviro.

Povsem drugače pa je šlo na testu s Teslo, ki je realistično poslikavo zaznala kot nadaljevanje ceste, zato se je avto s polno hitrostjo zapeljal skozi zid. Mark se je zaradi tega skoraj podelal v hlače, čeprav je vedel, da je zid narejen iz kartona in stiroporja, ki je ob bližnjem srečanju ustvaril izrezljano luknjo, kot smo jih lahko gledali v Looney Tunes risankah.

Objavi posnetka so seveda sledile burne reakcije gledalcev. Tisti, ki Muska ne marajo, so se naravnost smejali nastopu Tesle in se pridušali, da je ta avto že dolgo povsem precenjen, medtem ko so zagovorniki te avtomobilske znamke jezno pripomnili, da Mark med testom ni vključil samodejne vožnje FSD oziroma Full Self-Driving, zaradi česar je test lažen in bi Tesla lahko zaradi tega proti Marku celo sprožila tožbo.

Objava Teslo prelisičila navidezna cesta iz risank Looney Tunes se je najprej pojavila na HOPsi.

S takšnimi problemi se danes ukvarja Samsung, predsednik podjetja Jay Y. Lee pa je na zaprtem seminarju preko vnaprej posnetega videa približno 2.000 vodstvenim delavcem iz različnih divizij dostavil nič kaj prijetno sporočilo: Samsung se sooča s problemom golega preživetja, napočil pa je čas za ekstremne poteze, ki jih je treba sprožiti zdaj, sicer bodo preprosto zaprli svoja vrata.

Samsung je sicer že lani sporočil, da so pred njimi težki časi. Južnokorejski velikan je leto 2024 v finančnem poročilu označil za katastrofo, saj je bil dobiček najnižji v zadnjih 15 letih — dobiček iz poslovanja za celo leto je bil kar za 85 % nižji kot tisti iz leta 2022. Lani so bili sicer še optimistični glede svoje poti naprej, eden od ukrepov pa je bila tudi uvedba šestdnevnega delovnika, ki naj bi pri delavcih vzbudil občutek nuje po bolj trdem delu. Ta ukrep se očitno ni preveč dobro obrestoval. Samsung glavno krivdo vali na svoj zaostanek na področju umetne inteligence, upadati pa so mu začeli dobički na praktično vseh sektorjih, ki jih pokrivajo: od telefonov do televizorjev in celo pomnilnikov. K temu lahko dodajo še Trumpa, ki grozi s tarifami vsakemu podjetju zunaj ZDA, in jasno je, da so investitorji začeli živčno tapkati s prsti po mizi.

Samsung bo jutri organiziral vsakoletno srečanje delničarjev, ti pa bodo zagotovo zahtevali nekaj odgovorov glede trenutnega delovanja podjetja in kakšno vizijo prihodnosti si je zamislilo vodstvo.

Objava Samsung se je znašel v resnih težavah se je najprej pojavila na HOPsi.

Seveda ima umetna inteligenca svoje omejitve, saj deluje le znotraj digitalnih prostorov. Zato so se fizični delavci dolgo prikrito smejali – ChatGPT lahko še tako dobro programira kodo, a mavčne stene vam ne more postaviti. A tudi ta samozavest je sčasoma splahnela, saj je tehnološki sektor začel predstavljati prve prototipe dvonožnih robotov, ki bodo lahko delali v industrijskih obratih. Norveško podjetje 1X pa je nedavno predstavilo še svojo različico androida, namenjenega izključno domači uporabi.

Avgusta so že predstavili robota Neo Beta, zdaj pa je napočil čas za njegovega naslednika Neo Gamma. Ta je videti prijaznejši od svojega predhodnika, saj ima zunanjost iz bež najlona, kameri na čeladi pa mu dajeta vtis dveh oči. Bipedalni robot je dobil svoj predstavitveni video, v katerem se sprehaja po domu in pomaga pri hišnih opravilih, kot so sesanje, brisanje prahu in priprava kosila. V enem kadru pa se mi je zdel nekoliko žalosten prizor, ko lastnika uživata ob kosilu, ubogi robot pa se usede na kavč in strmi v prazno. Napovednik me je malce spomnil na tiste filme, v katerih se robot na koncu upre svojim lastnikom – samo še čakal sem na prizor, kjer bi nepremično stal nad njuno posteljo in ju opazoval med spanjem, medtem ko bi njegove kamere počasi postale rdeče.

Podjetje 1X ima očitno velik potencial, kar je prepoznal tudi OpenAI, ki mu je januarja namenil kar 100 milijonov dolarjev podpore. Združitev umetne inteligence in robota Neo Gamma je pričakovan rezultat takšnega partnerstva. 1X pravi, da je cilj razviti povsem samostojnega robota, ki bo naloge opravljal samodejno – če bo denimo zaznal polno košaro umazanega perila, se bo sam lotil pranja, ne da bi mu moral lastnik to posebej ukazati.

A do tega cilja je še dolga pot, kar priznava tudi podjetje samo. Za zdaj gledamo zgolj prototip robota, ki bi nekoč lahko postal reden spremljevalec vsakega tehnološko naprednega doma. Koliko časa nas še loči od tega, ne ve nihče, a glede na hiter razvoj te tehnologije ni dvoma, da smo mu bližje kot kadar koli prej.

Objava Norveška dela na robotu, ki je namenjen domači uporabi se je najprej pojavila na HOPsi.

A razumem, da vsi niso takšni kot jaz in imajo na svoji delovni mizi raje minimalizem. Zato so se najprej pojavile tako imenovane TKL tipkovnice, ki jim je nekdo “odrezal” numerični del. Nato so proizvajalci razvili še bolj kompaktne modele, ki jih lahko pospraviš v nekoliko večji žep, a kljub temu nudijo bogat nabor funkcionalnosti. Svoj prispevek v tej kategoriji izdelkov je dodalo tudi slovensko podjetje UVI s svojo minimalistično tipkovnico UVI Pride Nano.

Tehnične specifikacije

• SLO/HR razporeditev
• Rdeča stikala
• RGB osvetlitev
• Anti-Ghost tehnologija na vseh tipkah
• Načini povezave: kabel USB-C
• 60 % velikost z 62 tipkami
• Kompatibilna z Windows, macOs, iOS, Android
• Teža: 1.200 gramov
• Dimenzije: 29 x 10 x 3 cm
• Nakup: UVI.gg

Tipkovnice UVI Pride so pri nas že dobro poznane, saj je ta znamka doživela več iteracij, vendar tako kompaktne oblike do zdaj še nismo videli. Gre za tipkovnico, ki je na voljo le v črni barvi, njene mere pa znašajo zgolj 29,3 x 11,2 cm, debelina na zgornji strani pa je 5,5 cm.

V paketu poleg same tipkovnice dobimo še slovenska navodila za uporabo ter kabel USB-C, ki tukaj ni namenjen polnjenju, ampak služi kot obvezna povezava z osebnim računalnikom, prenosnikom ali Apple Macom. Napravo je treba obvezno priključiti na eno od teh naprav, saj je ne moremo povezati s telefonom ali tablico, kar je škoda, saj bi bila zaradi svoje majhne velikosti odlična za prenos in bi prišla prav za spontano delo v predavalnici ali lokalni kavarni.

Pri takšnem delu sicer ne bi ostali neopaženi, saj UVI Pride Nano zaradi trdnega ohišja in kakovostnih stikal vsebuje nekaj teže in sicer 618 gramov, tako da lahko ob prvi postavitvi pošteno zatresete mizo. Tipkovnica se ponaša z minimalističnim videzom: na sprednji strani se nahaja le utor za priklop USB-C, spodaj pa najdemo dve dvostopenjski nogici, ki omogočata dodatno dviganje višine. Na sprednji strani je viden logotip Pride Nano, na preslednici pa logotip blagovne znamke UVI Gear.

Primarno gre za igričarsko tipkovnico, kar postane jasno takoj, ko jo priključiš na računalnik in te pozdravi prva kombinacija RGB osvetlitve. Pride Nano skupno vsebuje 62 tipk in z veseljem sem ugotovil, da zaradi kompaktne velikosti nismo izgubili večje tipke Enter. Prav tako UVI ni varčeval pri stikalih – to je povsem mehanska tipkovnica z rdečimi stikali, kar pomeni, da je nekoliko glasnejša, a izjemno prijetna za tipkanje. Resda se je treba na njeno majhnost najprej privaditi – še posebej tisti, ki ste leta tipkali le na polne tipkovnice s stranskimi bližnjicami – a to ne traja dolgo. Tipke niso natlačene skupaj, zato omogočajo udobno in gladko tipkanje.

Na prvi pogled se morda zdi, da zaradi majhne velikosti in pomanjkanja smernih tipk, numeričnega dela ter drugih dodatnih tipk ne boste mogli opravljati vseh vsakdanjih nalog, a temu ni tako. UVI Pride Nano namreč prebrisano skrije te funkcije na obstoječe tipke: smerne tipke so na primer postavljene na tipke Alt, FN in vezaj. Na enak način dostopamo tudi do tipk Home, PgUp, End, PgDn, Del in PrtSc – vse to je lepo popisano v priloženem priročniku, kjer najdete tudi navodila za spreminjanje RGB osvetlitve, ki ponuja 18 različnih kombinacij.

Žal tipkovnica ne podpira programske opreme UVI One, kar bi bilo koristno za prilagajanje delovanja tipk ali ustvarjanje lastnih makrov. Po drugi strani pa gre za gaming tipkovnico, kjer makri niso nujno potrebni – privzete nastavitve so dovolj za udobno igranje. Pritisk tipk je odziven in hiter, povratni učinek pa odličen. Zaradi svoje mase tipkovnica ostane stabilna na mizi in se med igranjem ne premika.

Na koncu sem ugotovil, da mi je UVI Pride Nano ponudila veliko več, kot sem pričakoval. Priznati moram, da sem bil sprva skeptičen, saj sem se bal, da mi bo zaradi pomanjkanja tipk otežila delo. A ko sem preizkusil vse bližnjice in nastavitve, sem ugotovil, da ponuja skoraj enako funkcionalnost kot večje tipkovnice, le da jo lahko vzameš s sabo na pot.

UVI Pride Nano se ponaša tudi z ugodno ceno – na uradni spletni strani jo lahko kupite za 44,90 €, zraven pa prejmete še kovanec UVI Coin in brezplačno dostavo.

Objava UVI Pride Nano – moč v kompaktni obliki se je najprej pojavila na HOPsi.

Miška se imenuje preprosto ASUS Fragrance Mouse in nosi oznako MD101. Na prvi pogled ne deluje kot kakšen poseben izdelek, a stvari se spremenijo, ko odpremo spodnji del miške. Tam poleg utora za eno AA baterijo in reže za brezžični oddajnik najdemo še ločen plastičen predalček, ki ga lahko napolnimo z dišečim eteričnim oljem. Med uporabo miške tako uživamo v povsem novi aromi delovnega prostora.

Če bi miško uporabljali v pisarni in bi vonj začel motiti sodelavce, lahko olje preprosto izpraznite in zamenjate z drugo dišavo. Pri tem je seveda treba biti previden pri prelivanju in pravilni negi predalčka z oljem – nihče si ne želi, da bi ob enem potegu miške po nesreči polil olje po celotni delovni površini.

Sicer pa gre za precej standardno miško z ergonomskim oprijemom, ki bo na voljo v barvah Iridescent White in Rose Clay. Ponuja 2,4 GHz brezžično in Bluetooth povezovanje, DPI stopnje 1.200, 1.600 in 2.400, njeni gumbi pa so pri klikanju skoraj neslišni.

ASUS Fragrance Mouse obljublja pravo zen izkušnjo, a podjetje za zdaj še ni razkrilo, kdaj bo izdelek na voljo in koliko bo stal.

Objava Asus je zaradi nekega razloga ustvaril miško, ki jo lahko napolnite z eteričnimi olji se je najprej pojavila na HOPsi.

Organizatorji bodo zdaj v ta svet dirkanja pripeljali vsaj en element, ki ga gledalci klasičnih dirk izkusijo na vsakem dogodku: postanke v boksih. Električne formule so sicer povsem sposobne zdržati dirko z enim samim napajanjem, a o postankih se je govorilo že pred dvema letoma, saj v dirkanje vnašajo novo stopnjo taktike, ki lahko dogajanje precej popestri. Prejšnji vikend smo tako končno dočakali premierno predstavitev takšnega postanka na dirkališču Jeddah v Savdski Arabiji.

Dirkači so morali med vožnjo obvezno opraviti en postanek, pri katerem so njihove bolide priklopili na 600 W polnjenje, ki je trajalo približno 30 sekund. Na posnetku postanek sicer ne deluje posebej razburljivo – dirkač preprosto ustavi na svojem mestu, nekdo mu v zadnji del bolida priklopi polnilec, nakar začne bolid rahlo utripati, kar očitno nakazuje, da je polnjenje v teku. Takšna obnova baterije ni zgolj vizualni dodatek, saj dodatna električna energija izboljša moč formule za približno 10 %.

Mnenja dirkačev so mešana: zmagovalec dirke Maximilian Günther je tehnologijo označil za “kar kul”, medtem ko je bil Dan Ticktum manj navdušen, saj je moralo njegovo vozilo pred polnjenjem opraviti ponastavitev elektronike.

Objava Formula E pokazala prvi postanek z električnim polnjenjem se je najprej pojavila na HOPsi.

Na podoben način so delovale tudi knjige iz žanra Choose Your Own Adventure. Tudi te so bile interaktivne – v Sloveniji je bila denimo izjemno priljubljena serija Časovni stroj, ki je bralca popeljala v različna obdobja zgodovine. Na določenih točkah zgodbe je moral sprejeti odločitev in prelistati na ustrezno stran, kjer se je pripoved nadaljevala – ali pa ga je pričakala smrt, zaradi česar je moral začeti znova.

Iznajdljivi inženir Daniel Pucha zdaj poskuša obuditi te starodavne čase s pomočjo e-bralnika Ink Console. Naprava bo prikazovala črno-bele podobe in imela dva gumba, s katerima bo mogoče izbirati možnosti v zgodbi. Na predstavitveni strani projekta je več kot očitno, od kod Ink Console črpa svoj navdih – na slikah lahko vidimo naslovnice starošolskih avantur, kot je Zork 1, in knjige iz serije Choose Your Own Adventure.

Seveda morajo biti takšne avanture prilagojene novi napravi, ki jih namerava Daniel prodajati kot dodatke pod imenom Gamebooks. Ti bodo videti kot mini kartuše s prečudovitimi naslovnicami, uporabnikom pa bo na voljo tudi posebno orodje za ustvarjanje lastnih avantur, ki jih bodo lahko naložili na napravo prek SD-kartice.

Žal še ni znano, kdaj bo naprava prišla na trg. Daniel je še v fazi izdelave pravega prototipa, sredstva za podporo pa bo zbiral prek kampanje na platformi Crowd Supply.

Objava Tale e-bralnik bo poskušal oživiti čas tekstovnih avantur in knjig Časovni stroj se je najprej pojavila na HOPsi.

Tole zadnje je hec, saj podjetje v resnici ne izdeluje vojaške opreme, bodo pa skupaj spravili zanimiv zunanji disk, ki je videti kot novodobna granata. Lenovo temu izdelku pravi Savior Tactical Mobile SSD in je v svoji srži zunanji SSD disk, ki omogoča priklop preko vhod USB-C in podpira hitrost prenosa podatkov do 1.050 MB/s.

Zakaj je torej ta stvar v obliki eksplozivnega sredstva? Lenovo ima svoje korenine v Kitajski in ta trenutno dela na novem akcijskem filmu Operation Leviathan oziroma Hadal. S kitajsko filmsko industrijo nisem globoko seznanjen, vendar ta očitno že dolgo časa producira spektakularne akcijske celovečerce in Operation Hadal je tretji film režiserja Danteja Lama, ki se dogaja v franšizi vojaških filmov – prejšnja dva nosita imeni Operation Mekong in Operation Red Sea.

Lenovo je tale izdelek tako spočel v partnerstvu in služi kot nekakšna promocija filma, saj so v temu razne eksplozije sestavni del skoraj vsake scene. Zgornji napovednik nam postreže z nekaj intenzivnimi scenami, a na žalost je na voljo samo v ločljivosti 720p, kar je morda razlog, da nekatere njegove scene izpadejo kot da bi gledali vmesno sekvenco iz kakšne igre, kjer je bila ta spočeta znotraj igričarskega pogona.

Lenovo izdelka še ni poslal na trg, saj je na svoji strani zagnal nekakšno Kickstarter kampanjo in ta je seveda v kitajščini. Na tej se bolj težko znajdem, a videti je, kot da je kampanja dosegla svoj cilj, za en disk pa je očitno treba odšteti slabih 80 €. Ali bo ta unikatno oblikovan zunanji disk na voljo tudi drugod po svetu, podjetje ni želelo razkriti.

Film Operation Hadal prav tako še ni zunaj – njegova premiera se bo v kitajskih kinodvoranah zgodila 29. januarja.

Objava Lenovo razkril zunanji prenosni disk, ki je v obliki granate se je najprej pojavila na HOPsi.

Že dolgo velja mnenje, da bo OLED nasledila tehnologija MicroLED. Tudi to se je v praksi v bistvu že zgodilo, vendar se MicroLED zasloni uporabljajo zgolj za komercialne namene: če ste kdaj gledali v ogromen reklamni pano, ki pa je še vedno bil zmožen prikazovati kristalno čisto sliko, je največkrat razlog za to ravno MicroLED. Ta ima namreč za vsak piksel svoj lastni vir svetlobe, kar prinese izjemen kontrast barv, pravo črnino in zaslepljujočo svetlost, ki ga naredi odličnega za uporabo na prostem, saj tam največ problemov povzroča sonce, ki zna premagati tudi najbolj svetel zaslon.

Podjetje Hisense se je nedavno mudilo na sejmu CES 2025 in tam so predstavili svoj pionirski MicroLED televizor 136 MX, ki naj bi bil prvi takšen izdelek, namenjen domačim dnevnim sobam. Gre za naravnost titanski prikazovalnik, ki v premer meri kar 136 palcev in se ponaša s tehnologijami Dolby Vision, Atmos in ima podporo za HDR 10 Plus. Radi bi ga imeli tudi igričarji, saj je zmožen 120 Hz osveževanja slike in se ponaša z nizko latenco, njegova svetilnost pa znaša kar 10.000 niti. Za primerjavo: popularni OLED televizor LG C4 ima impresivno svetel zaslon, a ta zmore “samo” nekaj več kot 1.000 niti svetilnosti.

Ni sicer še točno jasno, kaj je Hisense mislil s tem, da je tole proizvod za navadno rajo, saj je ob najavi televizorja 136MX izpustil tisto najbolj pomembno stvar: ceno. Kakršnakoli že ta bo bila, lahko še vedno pozabite, da bo ta namenjena navadnim smrtnikom, ampak bolj tistim z zares globokimi žepi. Takšen televizor je namreč najbolje spremljati z nekaj metrsko razdaljo, saj od blizu slika ni tako impresivna, za kaj takšnega pa potrebuješ res ogromno dnevno sobo. A tudi lastniki takšnih ogromnih rezidenc bodo ob ceni verjetno dvakrat pomislili preden pokažejo kreditno kartico: Samsung je denimo lani pokazal svoj model MicroLED televizorja The Wall, ki za ekran premera 89 palcev zahteva več kot 109.000 dolarjev. Ob tej številki je jasno, da tudi če je Hisense nekako ta znesek prepolovil, je ta še navadnemu uporabniku še vedno povsem fantazijski.

Objava Hisense predstavil svoj prvi MicroLED televizor, ki je namenjen domači rabi se je najprej pojavila na HOPsi.

Vendar pri temu pozabljam, da imajo tablice še vedno svojo specifično publiko in da znajo v nekaterih primerih priti hudo prav. Legion Go je sicer fajn, a nekateri želijo od iger samo zagnati nekaj, kar lahko tapkajo po zaslonu in jim to ne vzame toliko pozornosti, da zraven na Netflixu ne bi bili obenem zmožni spremljati neke serije, medtem ko gledanje filmov želijo delati iz udobnosti postelje znotraj spalnice, kjer nimajo televizorja.

Lenovo mi je nedavno v roko porinil par tablic Tab Plus in Idea Tab Pro in ti sta prišli v idealnem trenutku, saj sem sredi božičnih praznikov pokasiral res zoprn prehlad in takrat sem večino časa pregnal ravno preko spremljanje vsebine znotraj tablic, ki sta hitro postali neločljivi del mojega vsakdana.

Specifikacije

• Ime izdelka: Lenovo Tab Plus
• Premer zaslona: 11,5 palca
• Maksimalna ločljivost: 1200 x 2000
• Pomnilnik: 8 GB LPDDR5X
• Čipovje: Mediatek Helio G99
• Notranji pomnilnik: 128/256 GB
• Osveževanje zaslona: 90 Hz
• Baterija: 8.600 mAh
• Teža: 650 g

• Ime izdelka: Lenovo Idea Tab Pro
• Premer zaslona: 12,7 palca
• Maksimalna ločljivost: 2944 x 1840
• Pomnilnik: 8 GB
• Čipovje: MediaTek Dimensity 8300
• Notranji pomnilnik: 128/256 GB
• Osveževanje zaslona: 144 Hz
• Baterija: 10.200 mAh
• Teža: 620 g

V mojem naročju je največ časa preživela tablica Lenovo Tab Plus. Tale naprava je sicer na prvi pogled videti nekam nenavadno, saj ima na zadnji strani pravo Kardashiansko rit, ki je pri tablicah še nisem videl. Vendar je debelejši del hrbta tam z razlogom, saj se v njem skrivajo napredni zvočniki podjetja JBL, hkrati pa se tam notri nahaja vgrajeno priročno stojalo, ki je tako preprost dodatek, a obenem tako pomemben, da od zdaj naprej zahtevam, da ga mora v sebi držati vsaka tablica.

Res je neverjetno, koliko rabe sem ven potegnil iz preprostega stojala, a moram zapisati, da me je najbolj navdušil ravno ta vidik izkušnje. Pri napravah imam namreč rad, da te vdelajo nekaj novega in dejansko koristnega, namesto da iz leta v leto samo spremljajmo bildanje strojnih zmogljivosti, ki pri vsakdanji uporabi ne pomenijo veliko. Vgrajeno stojalo pa je med drugim prilagodljivo na več kotov, je stabilno in tablico Tab Plus na ta način lahko lepo izrabimo za gledanje filmov in serij in to ne glede ali jo postavimo sredi postelje, kavča ali pa delovnega pulta. Stojala pri tablicah sicer niso nič novega, a smo do sedaj za njih morali kupovati ločene ovitke, ki so bili bodisi nerodno, so se umazali ali pa občasno enostavno niso bila pri roki, ko si jih potreboval, medtem ko vgrajeno stojalo naenkrat reši vse te zagate.

Dobro, dovolj je bilo opevanja naslonjala, poglejmo si raje kako lahko tablici izrabimo med prakso. Lenovo Tab Plus vsebuje zaslon premera 11,5 palca, medtem ko je Idea Tab Pro precej večji in v razpon meri kar 12,7 palca. Moram reči, da me je že Tab Plus s svojo obilnostjo presenetil, saj mi je 11 palcev bilo več kot dovolj za vse moje potrebe – ob tem je treba upoštevati, da stvar tudi ni lahka saj tehta kar 650 gramov, kar je kar poštena razlika v primerjavi s konkurenco, Idea Tab Pro pa gre s svojo glomaznostjo še korak dlje in se približa že nekoliko manjšim prenosnikom, čeprav je njegova teža 620 gramov malce manjša od njegovega brata. Ko smo že pri obliki: tablici sta na voljo v barvni paleti Lunar Grey (pri Idea Pad Pro je na voljo še barva Seafoam green) in vsaka od njiju vsebuje tri gumbe: dva ob desni stranici za nadzor glasnosti, na desni zgornji strani pa eden služi za vklop oziroma izklop naprave.

Kar se tiče ekrana gre pri obeh za LCD zaslon, ki bi mu prav prišli malce tanjši črni robovi in ta na način bi lahko dobili malce več uporabne slike. Tab Plus nam ponuja ločljivost 2.000 x 1.200, kar je povsem sprejemljiva slika ob tej ceni, ki jo zase ponuja tale tablica. Barve so dobre in vidni kot zadovoljujoč, a maksimalna svetlost 400 niti se malce slabše obnese ob bolj sončnem vremenu, tako da boste zunaj naprezali oči, steklo zaslona pa je odbojno tako da tudi ob maksimalni svetlosti ekrana bolj težko vidiš kak video, branje pa je še večja muka. Tablico je tako najbolje uporabljati znotraj, v bolj temnih prostorih, kjer so takšne težave odpravljene, ob ugašanju zaslona pa boste nato presenečeni nad packami, saj Tab Plus na sebe naravnost vleče prstne odtise, tako da boste tisti bolj alergični nad takšnimi zadevami ob sebi vedno morali nositi nekakšno krpico. Idea Tab Pro po drugi strani ponuja boljšo ločljivost 2944 x 1840 in 144 Hz osveževanje, a na žalost je tip zaslona še vedno samo LCD.

Kot rečeno, tablici sem v glavnem izrabljal za gledanje filmov in serij, kjer me je presenetila naravnost neverjetno vzdržljiva baterija. Tab Plus v sebi drži 8.600 mAh akumulator in ta je resnično dobro optimiziran, saj sem med poležavanjem dobesedno cel dan gledal serije in mi je še vedno ostalo 60 % baterije – in to ob polni svetlosti zaslona! Če bi stvar malce bolje optimiziral in gledanje vsebine dnevno malce omejil, bi lahko zagotovo iz enega polnjenja potegnil teden uporabe, nakar bi iz škatle potegnil priloženi napajalnik, ki podpira hitro 45 W polnjenje in v eni dobri uri bi bila baterija zopet napolnjena do polne zmogljivosti in nared za nov teden zmerne uporabe. Idea Pad Pro je pri tem še bolj impresivne, saj ponuja enako hitro polnjene, a to traja malce dlje, saj se v njem nahaja baterija z zmogljivostjo kar 10.200mAh.

Poleg gledanja filmov sem se poigral tudi z branjem knjig ter seveda igranjem videoiger. Tule se je Tab Plus odrezal malce slabše, saj v tablici najdemo sicer 8 GB pomnilnika, a je čipovje MediaTek Helio G99 zdaj staro že dve leti, tako da sem moral v nekaterih naslovih malce znižati grafične nastavitve. Stvar je sicer še vedno znala poganjati igre, a ne pri polnih 60 sličicah na sekundo. Ob tej igričarskih zabavi me je še posebej navdušil zvok, ki prihaja iz osmih JBL zvočnikov, ki hkrati podpirajo tehnologijo Dolby Atmos. Še bolj me je šokiralo dejstvo, da na tablicah najdemo 3,5 mm vhod za priklop žičnatih slušalk, kar sem mislil, da je zdaj postala že stvar preteklosti. Idea Tab Pro ravno tako ponuja 8 GB pomnilnika, a njegovo čipovje MediaTek Dimensity 8300 je zmogljivejše, zato lahko v nekaterih igrah nastavitve grafike dvignemo na višjo raven.

Pri vsakdanjem delu je prav prišlo tudi 90 Hz osveževanje zaslona, ki je omogočalo hitro in tekoče poganjanje aplikacij. Obe tablici v sebi vsebujeta operacijski sistem Android 14 in Lenovo pravi, da bosta obe napravi podprti še z vsaj operacijskim sistemom Android 16, tako da se vam za nekaj let prihodnosti ni treba bati. Dobra novica je tudi to, da nobena od tablic v sebi ne poseduje kakšnih nepotrebnih Lenovovih aplikacij – nekaj jih sicer je, a so te v glavnem koristne: ena od teh je denimo podpora za “PC Mode”, kjer tablici elegantno priklopimo brezžični tipkovnico in miško in na njej lahko naredimo nekaj resnega dela.

Od dodatne opreme je treba omeniti namensko pero Lenovo Tab Pen Plus. Tega je treba pri tablici Tab Plus kupiti ločeno, kar vas stane 50 €, medtem ko jo ima Idea Tab Pro že vključeno v paket, tako da se lahko instantno lotite svojih bodočih risarskih podvigov ali pa stvar izrabite za priročno delanje zapiskov. Idea Tab Pro je na splošno pri oglaševanju močno nagnjen k večopravilnosti glede delanja zapiskov, risanja in obdelave fotografij – omenjena je tudi umetna inteligenca, čeprav Lenovo nima lastne svoje, ampak se zanaša na sodelovanje z Googlovim izumom Gemini.

Kot vsaka tablica boste tudi pri temu paru našli sprednjo in zadnjo kamero in kot vedno so te tam bolj zaradi tega, ker morajo biti in ne boste preko njih ustvarjali nekih zapomljivih fotografskih izkušenj. Tab Plus na sprednji in zadnji strani vsebuje kamero ločljivosti 8 MP, ki sta dobri za delanje preprostih fotografij in video konference, a kaj več iz njih ne boste potegnili. Idea Tab Pro ima na sprednji strani malce zmogljivejšo kamero ločljivosti 13 MP, za snemanje sebkov pa boste gledali v isto 8 MP lečo kot pri Tab Plus.

Skupno vzeto sta me tablici navdušili in to ne pišem samo zaradi tega, ker sta mi priskočili na pomoč pri prebolevanju prehlada. Igričarski Idea Tab Pro se lahko pohvali z napredno strojno opremo in 144 Hz osveževanjem zaslona, a je treba za te stvari bolj široko odpreti denarnico. Po drugi strani pa Tab Plus navduši s svojimi kompromisi, saj je tole res dober produkt, ki ga ne gre grajati preveč in v spletni trgovini Mimovrste si lahko svojo kopijo rezervirate že za vsega 230 €.

Idea Tab Pro se po drugi strani nahaja v srednjem rangu tablic, ki je močno bolj konkurenčen. Kljub temu je to priporočljiv izdelek, ki si ga na Mimovrste lahko naročite po ceni 450 €.

Objava Lenovo Tab Plus in Idea Tab Pro – lep par vsestranskih tablic se je najprej pojavila na HOPsi.

Podjetje BMW je že dolgo nazaj napovedalo prenovo svoje uporabniškega vmesnika iDrive, ki smo ga do sedaj nadzorovali s centralnim gumbom, zdaj pa se ta poslavlja in zamenjal ga bo povsem prenovljeni sistem Panoramic iDrive in prvo predstavitev smo ugledali na nedavno zaključenem sejmu CES 2025.

BMW je za to konferenco celotni oder spremenil v nekakšno kabino, ki je tako predstavila največje novosti novega sistema. Na sredini se bo še vedno nahajal ogromen zaslon, le da je zdaj malce nagnjen, kar bi moralo vsakemu vozniku takoj sporočiti, da gleda v nov uporabniški vmesnik, ki ga poganja operacijski sistem BMW Operating System X.

Novi sistem v sebi vsebuje lepo dozo umetne inteligence, ki se bo znala instantno odzivati na naše glasovne ukaze, po zaslonu pa bomo seveda še vedno lahko tapkali, če bomo kakšno funkcijo želeli instantno sprožiti.

@tomsguide BMW Panaromaic iDrive includes an ultra wide display above the steering wheel you can customize with widgets and a game changing 3D head-up display that shows you navigation info right in your real-world view. And it’s coming to all BMWs! #bmw #bmwnews #cars #headsupdisplay #cartech #carnews #3ddisplay #automotivetech #steeringwheel #amazingtech #ces2025 #techtok #technews #tomsguide ♬ original sound – Tom’s Guide

Najbolj zanimiv del novega uporabniškega vmesnika se nahaja tik pod steklom in zaobsega celotni sprednji del kabine, BMW pa mu je nadel ime Panoramic Vision. Na tale ozek pas lahko naselimo funkcije, ki so nam najbolj priročne, kot je denimo trenutno vreme, temperatura, kompas in ostale stvari. Pred volan lahko nato namestimo informacije glede samega avtomobila, kot je denimo trenutno stanje baterije, koliko kilometrov smo prevozili in koliko časa nas še loči od domače garaže. Vse to je videti elegantno in dokaj nemoteče, a BMW z zasloni tule ne bo zaključil, saj se bo zgoraj na steklu izrisal še 3D prikaz naše trenutne poti in čeprav je stvar prozorna se mi še vedno zdi pretiravanje, saj se je s tem že začelo zakrivati naše vidno polje vožnje.

A ljubitelji BMW-jev se boste na te stvari enostavno morali privaditi, saj bo Panoramic iDrive prisoten v vseh prihajajočih avtomobilih te branže – začenši z novo serijo avtomobilov Neue Klasse, ki izide konec tega leta. Nekaj izbire boste še vedno imeli, saj je BMW potrdil, da bo še vedno podprto povezovanje na telefone preko sistemov Android Auto in Apple CarPlay.

Objava BMW predstavil nov sistem Panoramic iDrive, ki se bo nahajal v vseh njihovih prihajajočih avtomobilih se je najprej pojavila na HOPsi.

Napravo lahko razpremo in tako elegantno prilagodimo višino in naklon, nakar projektor usmerimo proti bližnji steni in že lahko gledamo slike iz Instagrama ali pa zavrtimo kakšen YouTube video. Slika za tako majhen izdelek seveda ne bo tako impresivna kot pri kakšnih domačih projektorjih, zato se boste morali zadovoljiti z ločljivostjo 720p in svetlost slike znaša maksimalno 100 lumnov, kar pomeni, da se boste za udobno gledanje slike morali nahajati v dokaj temnem prostoru.

Žal je naprava tudi premajhna, da bi na sebi vsebovala HDMI vhod, zato boste posnetke na napravo morali prenašati brezžično, eno polnjenje pri svetlosti 60 lumnov pa zadostuje za 90 minut obratovanja. Magnetna baza vam omogoča, da lahko napravo udobno pričvrstite na raznorazne površine, podprto pa je gledanje horizontalnih ali vertikalnih videov.

Na uradni spletni strani lahko najdemo tudi povezavo za Kickstarter kampanjo, na njej pa boste za izdelek morali odšteti 249 dolarjev. Končni izid je planiran za marec.

Objava Tale mini projektor lahko dobesedno stlačite v žep se je najprej pojavila na HOPsi.

A govorice niso zajele čisto vseh informacij, saj bo Legion Go S na voljo v dveh različicah: beli, ki bo poganjala operacijski sistem Windows 11 in črni, na kateri bo brnel operacijski sistem SteamOS.

Slednji je seveda za splošno publiko bolj interesanten, saj bo poleg Steam Decka tole postala prva naprava, ki bo na sebi nosila SteamOS in kot vemo je ta kot naročen za prenosne vode, saj lahko elegantno dostopamo do vseh svojih iger, nakar za kakšna bolj napredna opravila enostavno preklopimo v Linux. Ta operacijski sistem je seveda tudi voda na mlin razvijalca Valve, saj bodo te naprave v svoji srži nosile njihovo trgovino Steam in navsezadnje je tudi namen Steam Decka k sebi privabiti čim več uporabnikov, ki bodo nato igre kupovali preko te digitalne tržnice.

Lenovo Legion Go S bo na voljo v več različicah, ki se bodo razlikovale glede na vdelano strojno opremo. Pri vseh bo zaslon zdaj malce manjši, saj boste gledali v zaslon premera 8 palcev in to v manjši ločljivosti 1920 x 1200. Tip zaslona bo še vedno LCD, osveževanje bo zdaj 120 Hz namesto 144 Hz in posloviti se bo treba od odstranljivih kontrolerjev. A druge stvari so še vedno impresivne in so celo nadgrajene – najmočnejša različica bo denimo držala novo čipovje AMD Ryzen Z2 Go, ki ga bomo lahko sparili z 32 GB pomnilnika in 1 TB velikim SSD-jem, za to pa je zaenkrat postavljena cena 729,99 $ in bo izšla že enkrat ta mesec.

Na voljo bodo tudi cenejše edicije. Ena od njih bo vsebovala enako čipovje, a bo na sebi nosila zgolj 16 GB pomnilnika, za to pa bo treba odšteti 599 $ – če se boste tule odrekli operacijskemu sistemu Windows 11 in se raje zavezali na SteamOS, potem bo cena padla na še nižjih 499 dolarjev. Slaba novica je zgolj to, da bo ta cenejše verzija v prodajo stopila šele enkrat maja.

Lenovo je na svoji uradni strani napovedal tudi pravega naslednika naprave Legion Go, ki ji zaenkrat še niso nataknili imena. Ta bo v vseh pogledih naprednejših od do sedaj izdanih naprav in čeprav specifikacije še niso povsem dorečene, je že zdaj znano, da bomo gor gledali procesor AMD Ryzen Z2 Extreme, 32 GB 7500 Mhz LPDDR5X pomnilnika in ogromen, 8,8 palcev velik OLED zaslon, ki bo podpiral osveževanje slike pri 144 Hz in bo hkrati držal tehnologijo VRR, naprava pa naj bi na trg prispela še enkrat v 2025.

Objava Lenovo uradno razkril prenosno napravo Legion Go S, ki bo na sebi nosila operacijski sistem SteamOS se je najprej pojavila na HOPsi.

Jensen je bil na odru seveda poln hval na račun nove serije grafičnih kartic, ki je na papirju po specifikacijah v vseh pogledih močnejša od prejšnje generacije. Tu so tenzorska jedra 5. generacije, izboljšana podpora za ray tracing in nadgrajeni grafični pomnilnik GDDR7.

Glede pomnilnika so dolgo krožile govorice, saj je Nvidia z njim bila v prejšnji generaciji dokaj škrta in še vedno je proizvajala grafike, ki so na sebi držale vsega 8 GB pomnilnika, kar je za sodobne AAA igre odločno premalo. Nove grafične kartice bodo sicer izboljšane v tem pogledu, da bodo vse od njih posedovale izboljšan pomnilnik GDDR7, a na splošno kaj preveč radodarni z njegovo količino ne bodo bili. RTX 5070 bo na sebi držal 12 GB pomnilnika, medtem ko bosta kartici RTX 5070 Ti in 5080 na sebi nosili 16 GB. Najmočnejša bo seveda grafična kartica RTX 5090, ki bo imela pripojenih 32 GB pomnilnika, kar je veliko več od prvaka prejšnje generacije RTX 4090, ki je vseboval 24 GB pomnilnika tipa GDDR6X.

Nvidia je na oder pripeljala tudi nekaj grafov, ki kažejo razlike v primerjavi s prejšnjo generacijo grafičnih kartic, a ti so praktično povsem nekoristni. Primerjave namreč niso povsem poštene, kar je zapisano tudi v drobnem tisku: novejša serija je namreč imela vklopljeno tehnologijo “Multi Frame Generation”, ki je v pri teh testih izrisala 4x več dodatnih sličic, medtem ko je pri grafikah RTX 3090 bil vklopljen samo navaden “Frame Generation”, ki zna izrisati eno dodatno sličico in “Multi Frame Generation” ne podpira. Rezultati so bili tako seveda močno nagnjeni v korist novejše generacije grafičnih kartic in zato je treba Jensenove besede, da RTX 5070 dostavi enako moč kot RTX 4090, a za veliko nižjo ceni, jemati z rezervo. Prave razlike bomo videli šele v neodvisnih testih, kjer se bodo grafike lahko spopadle na bolj poštenih primerjavah, a vseeno gre pričakovati, da bo trenutna generacija zaradi izboljšanega preračunavanja slike prikazala bolj impresivno celokupno sliko.

Nvidia je najavila tudi cene in odkrito povedano sem pričakoval veliko višje zneske. Napovedane so bile sicer samo cene v dolarjih brez davka, a tudi iz teh si lahko ustvarimo dobro sliko končnega zneska. RTX 5070 se bo prodajal za 549 $, vendar se boste pri tem morali zadovoljiti s samo 12 GB pomnilnika, kar je za današnje dni nekam premalo. Nvidia sicer pravi, da nova generacija kartic podpira delovanje umetne inteligence znotraj senčnikov, kar omogoča 7x stiskanje tekstur. To bi znalo pomeniti, da bo tudi 12 GB pomnilnika dovolj za tiste najbolj intenzivne grafične igre, a seveda bo na končno oceno treba počakati, ko bodo zagnani neodvisni testi.

Bolj priporočljiv je nakup kartice RTX 5070 Ti, ki sicer stane 749 $, a v sebi že drži 16 GB pomnilnika, kar bi vam znalo zadostovati za naslednjih nekaj let. Potem je tu še močnejša kartica RTX 5080, ki zase zahteva 999 dolarjev in najdražji in hkrati najmočnejši model RTX 5090, ki bo zase zahteval 1999 $. Vse te cene bodo v Sloveniji seveda precej višje, a zaenkrat niso znane – na nemški strani je sicer našteta grafična kartica RTX 5080 in to po ceni 1.169 €.

Grafični kartici RTX 5090 in 5080 bosta na voljo od 30. januarja dalje, medtem ko bosta RTX 5070 Ti in RTX 5070 v prodajo skočili enkrat februarja.

Objava Nvidia uradno najavila novo generacijo grafičnih kartic in cena dejansko ni obupna se je najprej pojavila na HOPsi.

Podjetje Nvidia je za zahtevno tehnologijo ray tracing iznašlo tehnologijo “Frame Generation”, ta pa je bila strojno pospešena in je znala izrisati dodatno sličico pri generiranju slike. To je pomenilo, da smo lahko na takšen način podvojili sličice na sekundo, tako da je morala grafična kartica z golo močjo doseči le mejo 30 sličic na sekundo, nakar smo vklopili Frame Generation in ta številka je skočila na 60.

Nvidia je zdaj to tehnologijo še dopolnila in včeraj najavila novo verzijo, ki bo nosila ime “Multi Frame Generation”. V praksi ta deluje enako kot prejšnja, le da je zdaj zmožna izrisati več dodatnih sličic in Nvidia se hvali, da lahko tako dobimo 8x višje sličice na sekundo, kot pa bi jih dobili brez te tehnologije. Nvidia je za te namene pokazala kratki video, ki primerja vse DLSS tehnologije do sedaj in pri zadnji lahko vidimo več kot 240 sličic na sekundo – seveda z razlogom gledam v povsem statični zaslon in rezultati bodo najbrž malce drugačni, ko se bomo sprehajali sredi gneče v igri Cyberpunk 2077.

Ta novost deluje v spregi s prenovljeno tehnologijo DLSS 4, ki bo tudi optimizirala ray tracing, DLAA in samo preračunavanje slike DLSS, hkrati pa bomo s tem dobili bolj odzivno igranje in kvalitetnejšo sliko.

Vse sicer ni tako rožnato. DLSS 4 bo sicer na voljo na vseh generacijah RTX grafičnih kartic, a nova tehnologija “Multi Frame Generation” bo zavezan samo sveže predstavljeni seriji, ki zaenkrat objema kartice RTX 5070, RTX 5070 Ti, RTX 5080 in RTX 5090, zaradi česar je zdaj dve leti star RTX 4090 zastaran produkt, ki se mora zadovoljiti s samo standardnim podvajanjem sličic na sekundo.

Objava NVIDIA najavila tehnologijo “Multi Frame Generation”, ki bo ekskluzivna novi generaciji grafičnih kartic se je najprej pojavila na HOPsi.

Novinarji so bili namreč pripravljeni, da AMD razkrije novo generacijo grafičnih kartic, ki bo delovala na njihovi arhitekturi RDNA 4 in čeprav je podjetje resda te grafike najavilo, ob njih ni zapisalo nobenih pomembnih specifikacij. Na konferenci smo izvedeli le to, da bodo RDNA 4 kartice malce spremenile imenovanje in čeprav je bila prejšnja generacija grafični kartic označena s serijo 7000, bo aktualna skočila v številko 9000. Uradno sta tako bili najavljeni samo grafični kartici RX 9070 XT in RX 9070, bolj podrobne specifikacije pa naj bi dobili v prihajajočih mesecih.

Je pa AMD povedal malce več glede ray tracinga, ki pri takšnih napovedih enostavno mora biti omenjen. RX 9070 in RX 9070 XT bosta vsebovali 3. generacijo AMD-jeve tehnologije za pospeševanje delovanja ray tracinga in pri tem bomo gledali v preračunavanje slike FSR 4. FSR je sicer skozi svojo zgodovino vedno nekoliko zaostajal za konkurenčnim DLSS-om, ki si ga lasti Nvidia, a je bil med igralci vseeno priljubljen, saj je deloval na praktično vseh generacijah grafičnih kartic. FSR 4 bo to zdaj spremenil, saj se bo zanašal na strojno pospeševanje, tako kot to dela Nvidia, minus pri temu pa je dejstvo, da bomo FSR 4 lahko izkusili samo preko najnovejše generacije AMD-jevih grafičnih kartic.

AMD je v svoji najavi še dodal, da bo nova tehnologija na voljo samo v igrah, ki podpirajo to novo tehnologijo preračunavanja slike in tudi tistih, ki v sebi držijo podporo za FSR 3.1, od teh pa je zaenkrat potrjen samo Call of Duty Black Ops 6.

Objava AMD najavil FSR 4, ki pa bo na voljo samo na njihovi najnovejši seriji grafičnih kartic se je najprej pojavila na HOPsi.

Tako se je rodil projekt Character Livehouse in to je v bistvu izdelek v obliki tube, ki na sredini vsebuje mini oder, na njem pa preko zaslona ločljivosti 1200p zaživi vaša priljubljena anime dekla ali fant, ki ga lahko izberete iz nabora že vgrajenih podobic ali pa vnesete nekaj povsem svojega. Seveda je poanta takšne naprave, da oživijo liki iz popularnih animejev, a Code 27 si do teh ne lasti avtorskih pravic, zato to delo prepuščajo stranki, ki se ji s takšnimi legalnimi ovirami ni treba ukvarjati.

Torej, kaj vam je s takšno napravo sploh početi? Poleg samega občudovanja svoje digitalne stvaritve vsebuje naprava tudi kamero, tako da zna zaznati vaše gibe, digitalni avatar pa se nato odziva na vaše vnose, tako da lahko za vas zapleše, vas pozdravi ob bujenju in vas potolaži ob neuspešnih večigralskih spopadih. Predvsem je Character Livehouse tam zato, da popestri vaš vsakdan in preko RGB osvetlitve se prav dobro znajde v vsakem prostoru.

Naprava vsebuje tudi umetno inteligenco, tako da lahko avatarju preko aplikacije natančno prilagodite njegovo osebnost in se lahko tako posledično z njim tudi pogovarjate, nakar svojo kreacijo podelite med druge uporabnike. Podprta je tudi zvočna komunikacija in svoje model lahko natrenirate na določenem glasu, tako da si na ta način resnično lahko poustvarite določen anime lik, ki nato spregovori v slogu svojega glasovnega igralca.

Uradna spletna stran zaenkrat omogoča prijavo za prednaročila, Character Livehouse pa naj bi najprej stopil v program Kickstarter, kjer bodo kreatorji za izdelek zahtevali med 400 in 500 dolarji.

Objava Tale naprava preobrazi anime podobe v 3D modele, ki se lahko nato pogovarjajo z vami se je najprej pojavila na HOPsi.

Trenutno v Las Vegasu poteka sejem CES 2025 in na njem je svoj prostor našlo tudi malo podjetje Kirin Holdings, ki pa ima velike ideje, saj namerava preko svoje napredne električne žlice povsem spremeniti naše navade obedov.

Ideja te žlice se sliši predobra, da bi bila resnična, saj lahko preko gumba na žlici jedi dodamo bolj slan okus in to brez tega, da bi v njo dejansko sol. Kirin pravi, da namesto tega žlica spusti blagi električni tok za koncentriranje molekul natrijevih ionov in tako jed postane bolj slana, brez da bi v njo dodajali natrij. Tako lahko jeste bolj zdravo, hkrati pa se lahko pri kosilu in prošnji za dodatno sol izognete grdim pogledom vašega partnerja!

Kirin je japonsko podjetje in tale jed je bila spočeta na račun dejstva, da Japonci zaužijejo dvakrat več soli kot pa jo priporoča Svetovna zdravstvena organizacija. Žlica je tako na domačih tleh že zaživela na domačih tleh in to po ceni dobrih 120 €, podjetje pa želi zdaj ta svoj izdelek preseliti tudi na mednarodni trg.

Objava Električna žlica, ki zna sama od sebe posoliti zajeto jed se je najprej pojavila na HOPsi.

Podjetje Roborock že dolgo proizvaja svojo linijo robotskih sesalnik, njihov nov izdelek Saros Z70 pa se ne razlikuje samo od njihovih predhodnih izdelkov, ampak od celotne konkurence na sploh, saj na sebi vsebuje robotsko roko, ki lahko odstrani ravno takšne nadležne ovire in jih pospravi nekam na varno.

V praksi naj bi stvar delovala tako, da bo robot preko senzorjev, kamer in umetne inteligence lahko prepoznal takšne manjše ovire in hkrati preračunal, če jih lahko sploh dvigne. Roka, ki jo Roborock imenuje “OmniGrip”, lahko dvigne do 300 gramov, kar je dovolj za manjše igračke in nogavice in če sesalnik sreča takšno oviro, jo bo najprej zaobšel, nakar se bo vrnil in jo dvignil ter posesal pod njo, uporabnik pa bo lahko preko aplikacije določil, kam točno naj odloži takšne pozabljene predmete.

Roborock Saros Z70 ni samo nek prototipni izdelek, saj ga podjetje namerava poslati na trg še enkrat letos, cena pa zaenkrat še ni znana.

Objava Tale robotski sesalnik vsebuje tudi roko za pobiranje manjših predmetov se je najprej pojavila na HOPsi.

UVI Leaf Wireless je namreč zame tipkovnica, ki dostavi ravno tisto kar sem od nje pričakoval, vse to pa obleče še v prijetno ceno, tako da je zdaj brezžično tipkanje dostopno tudi tistim, ki za takšno brezžično svobodo ne bi radi odšteli četrtino mesečne plače, a bi ob tem vseeno radi med delom uživali.

Tehnične specifikacije

• SLO/HR razporeditev
• Outemu rdeča stikala
• Bela LED osvetlitev
• Anti-Ghost tehnologija na vseh tipkah
• Načini povezave: kabel USB-C, Wireless, Bluetooth
• Polna velikost s 105 tipkami
• Baterija: 1.500 mAH
• Kompatibilna z Windows, macOs, iOS, Android
• Teža: 1.200 gramov
• Dimenzije: 443 x 138 x 39 mm
• Nakup: UVI.gg

Z UVI-jevimi tipkovnici smo se v preteklosti že srečali, saj smo opisali njihove igričarske tipkovnice Pride v2, a Leaf Wireless vam že od začetka da vedeti, da bo tole malce drugačen izdelek. Prijetno presenečenje je že škatla, ki je preprosta in v sebi vsebuje navodila, ki jih najdemo natisnjena na samo dno škatle. Poleg same tipkovnice v paketu najdemo še kabel USB-C, ki v sebi skriva priročno skrivališče za USB ključek.

Sama tipkovnica najprej očara s svojo težo, ki znaša vsega 1.300 gramov, a vseeno zaradi tega ni videti plastično. Ravno nasprotno: na zgornji strani najdemo kovinsko ogrodje, medtem ko se plastika nahaja samo na spodnji strani, zaradi česar je tipkovnici uspelo ohraniti prijetno težino.

Gre za tipkovnico polne velikosti, ki vsebuje tudi numerični del. Tipke so bile tovarniško narejene za slovenski trg, tako da na njih ne boste našli poplave znakov, ki so posledica dodatnih gravur in vesel sem bil velike tipke Enter, ki jo proizvajalci tipkovnic zaradi nekega razloga vedno želijo preoblikovati, namesto da bi stvar pustili pri miru, saj je takšna široka oblika zame idealna.

UVI Leaf Wireless se zanaša na elegantnost in preprostost. Tipkovnica ne vsebuje kakšnih dodatnih tipk na levi ali zgornji strani, ki bi jih lahko uporabljali za bližnjice in roko na srce so mi te stvari navadno samo odveč, nakar mi še zamaknejo tipke, tako da se moram pri slepem tipkanju znova navaditi na novo postavitev.

Tudi na spodnji strani kakšnih presenečenj ne boste odkrili. Tu sta dve nogici, ki omogočata eno postavitev višine ter dve nazobčani stopali, ki poskrbita, da vam tipkovnica med delom ali igranjem ne bo bežala po mizi. Spredaj stvari postanejo malce bolj zanimive, saj je tam vhod USB-C, ki nam služi za polnjenje tipkovnice ter dve stikali. Eno od njiju preklopi med brezžično povezavo, ki jo opravimo tako, da na izbrani računalnik vstavimo pridodani USB sprejemnik, na isti strani stikala pa tipkovnico povežemo preko povezave Bluetooth. V praksi to pomeni, da lahko to tipkovnico povežemo na tri Bluetooth naprave in eno z Wireless ključkom, parjenje pa sprožimo preprosto preko držanja tipke Fn in eno od številk med 1 in 4.

To povezovanje je potekalo neboleče: Wireless ključek je bil zaznan takoj, pri Bluetoothu pa povezavo enostavno potrdimo na napravi, kamor jo želimo povezati. Med mojim testiranjem sem tako tipkovnico lahko uporabljal na PC-ju, prenosniku in celo telefonu, na tipkovnici pa najdemo še eno dodatno stikalo, ki združljivost razširi še na Applove naprave.

Najprej sem mislil, da na tipkovnici manjka namenski gumb, ki bi jo povsem ugasnil, a temu ni povsem tako. Spet moramo pogled preseliti na stikalo in če tega premaknemo iz brezžične povezave na žičnato, ampak tipkovnica takrat ni na napravo povezana s kablom, potem bo tipkovnica ugasnila in jo lahko znova uporabljamo tako, da na njo priklopimo kabel ali pa se spet vrnemo v brezžično povezavo.

UVI Leaf Wireles je na voljo samo v črni barvi, RGB osvetljave pa tule ne boste našli. Tipke so še vedno osvetljene, a s samo belo barvo, ki ji lahko preko kombinacij tipk Fn spreminjamo vzorce utripanja. Izostanek božičnih lučk je namig, da tale tipkovnica ni striktno igričarska, ampak bo svoj dom našla tudi znotraj pisarn.

Bolj umirjena podoba gre tudi na račun novih, nizkoprofilnih mehanskih rdečih stikal Outemu, ki so izjemno tiha. Takšna stikala so meni najljubša, saj si doma računalnik delim z dnevno sobo in punci ni ravno všeč, ko njeno gledanje Kmetije prekine moje glasno tipkanje po običajnih mehanskih tipkovnicah. Te začnejo lahko živce hitro krajšati tudi znotraj pisarn, zato je takle tih izum kot naročen za uporabnike, ki jih težijo zgornji problemi. Same tipke so tudi močno stabilne in jih prekriva prijetna tekstura, čeprav so mi bile osebno morda za pikico preveč toge. V vsakem primeru je bilo tipkanje zabavno in moji prsti se vmes niso utrudili, tipkovnica pa ugodi tudi vsem zahtevam igričarstva.

Dobra je tudi baterija, ki mi je ob enem polnjenju služila za nekaj dni neprekinjenega dela. Potožil bi morda samo nad enim vidikom, saj UVI Leaf Wireless zaenkrat ne podpira programske opreme UVI One, tako da se je trenutno treba zanašati zgolj na fizično upravljanje njenih funkcij. Pokazatelj trenutnega stanja baterije se tako nahaja na desni zgornji strani tipkovnice in ko bo začelo zmanjkovati električnega soka, se bo tam lučka obarvala rdeče, stanje baterije pa lahko preverimo tudi preko kombinacije tipk Fn + Tab.

UVI Leaf Wireless je celokupno gledano super tipkovnica, ki poleg kvalitetnega tipkanja ponuja še ugodno ceno – svoj izvod si lahko izmaknete za slabih 90 €. Gre za vsestranski izdelek, ki ga hkrati lahko povežemo na več naprav, izkušnja tipkanja pa bo zadostila vsem vašim delovnim navadam, ki jih lahko brezskrbno izrabite tudi v igričarstvu.

Objava UVI Leaf Wireless – tiho mehansko tipkanje po res ugodni ceni se je najprej pojavila na HOPsi.

Je pa podjetje včeraj napovedalo svežo generacijo raznovrstnih izdelkov, ki prvič vključujejo tudi barvni bralnik. Kindle Colorsoft Signature Edition bo namreč kot prvi Amazonov bralnik omogočal tudi kakšno drugo barvo kot pa črno, belo in razne odtenke sive. Barva sicer pri bralnikih dolgo ni igrala kakšne večje vloge, saj je v bistvu niti nismo potrebovali: navsezadnje ti bralniki poskušajo pričarati vtis branja navadnih knjig in pri teh besede ne potrebujejo krancljanja. Vendar pa vseeno lahko bralnik od tega profitira: naslovnice knjig lahko zdaj živijo v svoji originalni barvni paleti, medtem ko bo branje stripov zdaj manj naporno.

Amazon je v izjavi za javno povedal, da so že dolgo razmišljali o barvnih različicah svojih bralnikov, a da tehnologija preprosto še ni bila tam, kjer so jo potrebovali. Zdaj so se stvari spremenile, saj so za Kindle Colorsoft Signature Edition morali narediti nekaj večjih sprememb v strojni opremi – še posebej so tu izpostavljene nitridne LED diode, ki bodo omogočale podrobne podobe in žive barve, ob tem pa se vseeno bralnik ne bo izpraznil po samo nekaj urah uporabe. Tehnologija prikazovanja bo še vedno E ink, ob enem polnjenju pa bomo iz naprave iztisnili do 8 tednov bralnih užitkov.

Kindle Colorsoft Signature Edition je zdaj že začel pobirati prednaročila – na nemškem Amazonu boste zanj odšteli 297,30 €, izid pa je načrtovan za 30. oktober.

Objava Amazon predstavil svoj prvi barvni Kindle se je najprej pojavila na HOPsi.

A na obzorju se rišejo spremembe, tempo teh pa ne narekuje več NASA, ampak podjetje SpaceX, ki ga pod nadzorom drži najbogatejši Zemljan Elon Musk. SpaceX je s svojo raketo Falcon 9 spočel nekaj novega, saj je ta ista raketa bila zmožna vzleteti nekaj kilometrov v zrak, nakar je cela nazaj pristala na ladji, včeraj pa je podjetju uspel nov preboj.

Mechazilla has caught the Super Heavy booster! pic.twitter.com/6R5YatSVJX

— SpaceX (@SpaceX) October 13, 2024

Pogon Super Heavy booster je namreč včeraj vzletel v Teksasu in v orbito popeljal drugi, “bivalni” del rakete Starship, nakar se je vrnil na originalno točko vzleta in sicer v primež roke stolpa, ki so mu ljubkovalni nadeli naziv Mechazilla. Pristanek je tako neverjeten, da se mi je ob prvem gledanju zdelo, kot da je nekdo preprosto zavrtel originalni vzlet v drugo smer in SpaceX je s tem dosegel nekaj neverjetnega in to kar s prvim poskusom. Zdaj bodo namreč lahko svoje pogonske rakete uporabili večkrat, namesto da bi jih vedno metali stran v ocean, kar bo omogočilo pogostejše lete, stroški teh se bodo znižali in kdo ve: morda smo s tem zagledali rojstvo čisto prvih pravih vesoljskih ladij.

Starship’s fifth flight test lifted off with our most ambitious test objectives yet as we work to demonstrate techniques fundamental to Starship and Super Heavy’s fully and rapidly reusable design.

And on our first try, Mechazilla caught the booster → https://t.co/hibmw2lVv1 pic.twitter.com/2KFm88fQPf

— SpaceX (@SpaceX) October 13, 2024

Del rakete Starship je medtem malce potoval okoli Zemlje, nakar je pristal sredi Indijskega oceana.

SpaceX plans to launch about five uncrewed Starships to Mars in two years.

If those all land safely, then crewed missions are possible in four years. If we encounter challenges, then the crewed missions will be postponed another two years.

It is only possible to travel from… https://t.co/dzi03Hnyhg

— Elon Musk (@elonmusk) September 22, 2024

Musk je seveda navdušen in prejšnji mesec se je že začel hvaliti s svojim naslednjim podvigom, ki pa se je zdel zapretiravan. Najavil je namreč prvo odpravo na Mars, ki bi s sabo nosila človeško posadko, to pa naj bi se zgodilo že nekje leta 2026. Ta datum je verjetno še vedno malce preveč optimističen, a napredek SpaceX-a je težko zanikati in včerajšnji uspešni preizkus je zagotovo marsikakšnega dvomljivca prepričal, da bomo morda res v prihodnjih letih videli prvi odtis človeškega škornja na tujem planetu.

Objava Včerajšnji pristanek rakete SpaceX je videti kot nekaj iz znanstvene fantastike se je najprej pojavila na HOPsi.

Da bi bila zmeda malce manjša smo tokrat iz bere ponudbe proizvajalca Lenovo izbrali dva novejša prenosnika Legion Pro 7i in Yoga Pro 9i, ki sta si vizualno dokaj različna in tudi pod pokrovom skrivata nekaj razlik, splošno gledano pa sta to vsestranska izdelka, ki bi ju kljub temu priporočil dvema ločenima taboroma uporabnikov.

Specifikacije:

• Ime izdelka: Lenovo Legion Pro 7i
• Premer zaslona: 16 palcev
• Maksimalna ločljivost: 2.560 x 1.600
• Pomnilnik: 32 GB DDR5-5600
• Grafični čip: NVIDIA GeForce RTX 4080 12 GB GDDR6
• Disk: 1 TB
• Osveževanje zaslona: 240 Hz
• Teža: 2,62 kg
• Nakup: Mimovrste

Poglejmo si najprej Legion Pro 7i, ki vam že na prvi pogled da vedeti, da se bodo ob njem najbolj zabavali igričarji. Tega vam ne namigne samo črn dizajn prenosnika, ampak tudi teža, ki znaša 2,62 kilograma, zaradi česar je zadevo najbolj pametno nekam namestiti in je potem ne preveč premikati. Zajetna teža gre tudi na račun debeline, saj tole ni prenosnik, ki bi se bal skrivati priključke in bi mu manjkalo lukenj za priklop raznorazne zunanje periferije. Na desni strani najdemo en vhod USB-A in pozabljen ostanek zgodovine: možnost priklopa 3,5 mm slušalk. Na drugi strani medtem najdemo vhoda USB-A 3.2 Gen 1 in USB-C 3.2 Gen 2, s priklopi pa tu še niti približno nismo zaključili, saj nas na zadnji strani pozdravijo dodatne luknje. Čaka nas vhod za napajanje, priklop za HDMI 2.1, vhod za USB-C in reža za priklop Ethernet kabla, saj pri igričarskih prenosnikih za resno večigralsko igranje enostavno potrebuješ stabilno povezavo, brez zamika, ki jo lahko izkusiš preko dobrega starega kabla.

Specifikacije:

• Ime izdelka: Lenovo Yoga Pro 9i
• Premer zaslona: 16 palcev
• Maksimalna ločljivost: 3.200 x 2.000
• Pomnilnik: 64 GB DDR5-5600
• Grafični čip: NVIDIA GeForce RTX 4070 8 GB GDDR6
• Disk: 1 TB
• Osveževanje zaslona: 165 Hz
• Teža: 2,05 kg
• Nakup: Mimovrste

Yoga Pro 9i je po drugi strani glede oblike bolj vizualno čist prenosnik, ki je glede vhodov malce bolj skromen. Na voljo je v prefinjeni srebrni barvi in na levi strani skriva vhod za polnjenje, izhod za HDMI 2.1 in dva USB-C priklopa – eden od njiju je tipa Thunderbolt 4. Za tako prefinjen prenosnik sem bil kar malce presenečen, da je Lenovo tudi tule priskrbel vhod za 3,5 mm slušalke, kar pomeni, da kabelske slušalke očitno še niso rekle zadnje. Desna stran gumb za prižig prenosnika, vhod za SD kartice ter dva USB-A 3.2 vhoda, ki sta zmožna prenosa podatkov pri 5 Gbps. Za razliko od zgoraj opisanega Legiona tule vhoda za Ethernet ne boste našli, a po drugi strani je prenosnik zaradi tega tanjši in tudi lažji, saj njegova teža komajda preseže 2 kg.

Oba prenosnika se ponašata z zavidljivima zaslonoma. Pri Legion Pro 7i boste spremljali WQXGA panel, ki izda maksimalno ločljivost 2.560 x 1.600 in ta se zna osveževati pri 240 Hz, kar je spet ena od karakteristik igričarskih prenosnikov. Podprta je tehnologija G-Sync, prenosnik pa tudi podpira standard HDR 400, kar pomeni, da boste gledali v dokaj živo sliko, pri kateri pa sem na momente pogrešal malce večjo svetilnost.

Yoga Pro 9i nudi panel PureSight Pro, ki je zmožen ločljivosti 3.200 x 2.000, njegova frekvenca osveževanja pa je nekoliko nižja in se ustavi pri 165 Hz. A je zaradi svoje Mini LED tehnologije slika veliko bolj prepričljiva in Yoga Pro 9i je zato postal moja idealna izbira za mobilno gledanje filmov in serij. Dobro, za kaj takšnega bi še vedno preferiral pravi televizor, a ne morem reči, da sem pri Yoga Pro 9i preveč trpel – še posebej je bila impresivna izjemna svetlost ekrana, ki se je dobro odrezala tudi v svetlejših sobah.

Kar se tiče same tipkovnice se prenosnika razlikujeta kot noč in dan. Legion Pro 7i je namenjen igričarjem, kar pomeni, da boste gledali tudi v RGB razsvetlitev. Pritikline te lahko dodatno spreminjate preko programske opreme Lenovo Spectrum, kar pomeni, da lahko prilagodite barvo vsake tipke posebej, obenem pa lahko tudi nastavite bližnjico, ki vam nato preklaplja različne tipe RGB osvetlitev. Občutek tipkanja je odličen, saj tipkovnica daje dober povratni učinek, kot vedno pa sem tudi tokrat zahvalen za ogromno Enter tipko, Lenovo pa je našel tudi prostor za polne smerne tipke, zaradi česar je bila sledilna ploščica premaknjena malce na levo. Stvar me osebno ni preveč motila, a če ste morda navajeni, da je ploščica bolj na sredini, potem se boste morali na novo razporeditev enostavno navaditi.

Tipkovnica na Yoga Pro 9i žal ni tako kvalitetna. RGB osvetljave tule ni, tako da se bo treba navaditi na samo belo barvo, kar sicer ni grozen minus, saj nekateri preferirajo odsotnost raznobarvnih lučk. Ni pa odziv pri tipkanju tako udoben, saj se tipke ne odzivajo tako dobro kot pri zgoraj opisanem konkurentu. Občutek tipkanja sicer ni zanič, ampak bi ga označil za tipično prenosniško izkušnjo, ki sem jo izkusil že velikokrat. Vtis dodatno kvarijo smerne tipke za navzgor in navzdol, ki sta razpolovljeni in stlačeni skupaj, a k sreči je vsaj Vračalka ostala polne velikosti. Pohvalno je tudi dejstvo, da smo v Sloveniji zdaj končno začeli redno dobivati tipkovnice, ki vsebujejo slovensko razporeditev in gravuro tipk, tako da so šumniki na pravem mestu in za njih ni treba razbirati hieroglife raznih oklepajev in podpičij. Tako kot vsi novodobni prenosniki tudi pri teh dveh tipkovnicah najdemo posebno tipko, ki prikliče umetno inteligenco znotraj že nameščenega operacijskega sistema Windows 11 Home.

Kar se tiče strojnih mišic ni nobeden od prenosnikov podhranjen. Pri prenosnikih sem sicer že dolgo navajen, da na procesorskem področju gledam v AMD-jeve rešitve, a pri tokratnih izdelkih smo skočili v Intelov tabor. Legion Pro 7i v sebi skriva procesor Intel Core i9-14900HX, ki je podprt z 32 GB DDR5 5600 pomnilnika, NVMe diskom velikosti 1 TB ter grafično kartico RTX 4080, ki s svojimi 12 GB pomnilnika skrbi za poganjanje novejših iger tudi pri najvišji možni ločljivosti.

Yoga Pro 9i se je pri procesorju zavezal k Intel Core Ultra 9 185H, k temu pa je bilo dodanega kar 64 DDR5 GB pomnilnika, kar nam da vedeti, da se da tole zadevo izrabiti tudi za kaj drugega kot pa samo igranje iger in pisarniško delo. Grafična kartica je sicer v primerjavi z zgornjim konkurentom malce šibkejša, a tudi RTX 4070 je več kot pripraven za sodobne igre, čeprav tistih 8 GB pomnilnika zna povzročati težave v prihodnosti. Za shranjevanje podatkov se bo treba zadovoljiti s NVMe diskom, velikosti 1 TB.

Glede splošne uporabnosti sta oba prenosnika dovolj zmogljiva, da brez kakšnih posebnih zapletov uporabita z vsemi dostavljenimi izzivi. Legion Pro 7i ima sicer bolj močne mišice za poganjanje iger in kar sem mu ponudil, to je požrl in mi dostavil sličice na sekundo, ki so redno presegale številko 60. Kot ponavadi sem se pri testu spravil v preigravanje igre Cyberpunk 2077, ki je tudi pri polnih ray tracing nastavitvah izdavila tekočo igralno izkušnjo. Seveda sem moral za to vklopiti možnost preračunavanje slike DLSS in izrabiti tehnologijo “Frame Generation”, a kljub temu upočasnjevanja nisem opazil – v bistvu sem si želel, da bi zaslon ponujal še malce večjo ločljivost, saj za RTX 4080 ločljivost 2.560 x 1.600 ni resen izziv. No, vedno obstaja možnost priklopa zunanjega monitorja, kar je za tako zmogljiv prenosnik vsekakor opcija, ki je vredna resnega razmisleka. Spravil sem se tudi v preigravanje Senua’s Saga: Hellblade II, ki mi je povzročala težave na domačem PC-ju, tule pa tako resnih zatikanj ni bilo opaziti – bržkone na račun 12 GB pomnilnika grafične kartice RTX 4080.

Pri Yoga Pro 9i sem se… No, ravno tako spravil v preigravanje iger. Kaj hočete od mene – če spremljate tole stran, potem veste, da sem zaljubljenec v igranje iger in čeprav nam Yoga Pro 9i s svojim dizajnom sporoča, da je bolj pripravna za delo in urejanje videov, vseeno v sebi drži zmogljiv procesor ter grafično kartico RTX 4070, ki ravno tako omogoča preigravanje igre Cyberpunk 2077 pri visokih grafičnih nastavitvah. Kljub temu pa sem moral tule sklepati določene kompromise, saj je ločljivost 3.200 x 2.000 dovolj visoka, da zna na kolena spraviti tudi RTX 4070 – DLSS gor ali dol.

Kar se tiče baterije se noben od prenosnikov ni odrezal neverjetno dobro. Ob običajnem delu in občasnem gledanju filmov se je Legion Pro 7i iz polne baterije izpraznil v nekje šestih urah, kar je tudi za igričarski prenosnik presenetljivo malo. Rezultati bi morali biti boljši, saj Legion Pro 7i v sebi vsebuje baterijo zmogljivosti 99,99 Wh, tako da večje sploh v prenosnik ni možno vgraditi, a očitno Intelov procesor in zmogljiva grafična kartica zahtevata določena žrtvovanja. Yoga Pro 9i se je po tej strani odrezal mnogo bolje, saj sem iz enega polnjenja ob rednem delu iztisnil 11 ur uporabe, kar ni slabo, ni pa spet tak presežek, da bi se lahko na daljši izlet odpravil brez dodatnega kabla za polnjenje. Legion Pro 7i se malce odkupi s tehnologijo polnjenja Super Rapid Charge, ki baterijo do polne zmogljivosti napolni v slabi uri.

Kot vidite se prenosnika Lenovo Legion Pro 7i in Yoga Pro 9i razlikujeta v marsikakšnem pogledu, čeprav tega morda ne bi sklepali, ko ju postavimo ob bok. Recenzija obeh izdelkov skupaj se mi zdi dobra lekcija, na kaj vse mora kupec paziti pri morebitnem nakupu novega prenosnika – seveda pa je treba najprej odgovoriti na vprašanja, zakaj sploh kupujete nov prenosnik in za kakšne namene ga namenite izrabiti v svojih vsakdanjih navadah.

Takšni prenosniki višjega razreda seveda zahtevajo svojo ceno in ta ni za plitve žepe. Lenovo Legion Pro 7i na Mimovrste zase zahteva 4.0008 €, medtem ko Yoga Pro 9i nosi bolj ugodno cenovno postavko 2.794 €.

Objava Lenovo Legion Pro 7i in Yoga Pro 9i – par vsestranskih, igričarskih prenosnikov se je najprej pojavila na HOPsi.

Specifikacije:

• Ime izdelka: Lenovo Yoga Book 9i
• Premer zaslona: 2x 13,3 palca
• Maksimalna ločljivost: 2880 x 1800
• Pomnilnik: 16 GB
• Grafični čip: Intel Iris Xe
• Disk: 1 TB
• Osveževanje zaslona: 60 Hz
• Teža: 1330 g
• Nakup: Mimovrste

Yoga Book 9i pride v privlačno oblikovani škatli, ki gre v spregi s svojim naslovom “knjige”. Tudi ko stvar vzamemo v iz škatle najprej opazimo nekoliko nenavadno, podolgovato obliko, ki pa nam še vedno da vedeti, da v rokah držimo prenosnik in to takšnega, ki vsebuje nezanemarljivo težo 1,33 kilograma.

Dizajn je lep: Yoga Book 9i je na voljo samo v temno modri barvi, ki na sebi ne pušča preveč vidnih prstnih odtisov, hladna kovina pa ti da vedeti, da držiš v rokah nekaj kvalitetnega, medtem ko se tista prava unikatnost razkrije šele takrat, ko stvar dejansko odpremo in pred sabo zagledamo dva identična OLED zaslona, premera 13,3 placa, ki ga boste zaradi podaljšane oblike spremljali v ločljivosti 2880 x 1800 in razmerju stranic 16:10. Slika se osvežuje pri 60 Hz, kar zna sprožiti pomisleke pri nakupu vseh tistih, ki ste že navajeni višjega osveževanja slike pri svojem delu.

Dva ekrana sta glavna prodajalca tega sistema in sta tudi razlog, da si boš ta izdelek za dolgo zapomnil. Stvar je res videti kot nek futurističen dizajn, ki bi moral praviloma obstajati samo v prototipni obliki. Ta dizajn je toliko bolj poseben na račun tega, da kakšnih drugih gumbov Yoga Book 9i enostavno ne vsebuje: manjka celo gumb za prižig, saj se stvar vklopi takrat, ko prenosnik razpremo in skoči v stanje spanja, ko prenosniško knjigo zapremo. Od lukenj najdemo na napravi samo štiri USB-C Thunderbolt vhode, kjer eden od njih služi za napajanje preko pridodanega polnilca. Nad tem aspektom sicer nisem bil navdušen, saj sem sam stara duša, ki še vedno poseduje naprave z dobrim starim vhodom USB-A, tako da bi za te moral nameščati nekakšen pretvornik, ki pa ga v paketu ne najdemo.

So pa notri druge stvari. Poleg napajalnika je tu še priročen ovitek, ki ga lahko origamasto preklapljamo v različne pozicije, ena od teh pa nam omogoči, da oba zaslona postavimo v pokončni položaj, kar je morda na prvi pogled videti nekam nenavadno, a se v praksi izkaže za zelo uporabno.

Lenovo Yoga Book 9i je namreč izjemno prilagodljiva naprava, ki jo lahko izrabimo v različnih položajih. Najprej je tu klasični način, kjer poskušamo stvar uporabljati kot navaden prenosnik. Oba zaslona sta seveda občutljiva na dotik in ob takšni uporabi nam zgornji del kaže sliko, medtem ko na spodnjega preko geste istočasnega pritiska osmih prstov prikličemo virtualno tipkovnico, ki je za delo presenetljivo uporabna. Lenovo je celo dodal možnost rahlih vibracij ob dotiku in zvočnih odzivov, a žal nikakor nisem našel oziroma znal vključiti opcijo slovenske razporeditve tipk. Ta je sicer prisotna ob magnetni tipkovnici, ki jo lahko enostavno pripojimo na spodnji del, nakar dobimo še bolj klasični občutek prenosnika: tipkovnico lahko denimo zadrsamo na zgornji del in se nam nato na spodnji strani pojavi virtualna sledilna ploščica za miško, če pa tipkovnico premaknemo na spodnji del, se nam zgoraj pojavita dve okni, ki ponujata koledar, odjemalec za e-pošto in dostop do novic, ki pa so obupne, saj se napajajo iz Microsoftovega centra in praktično vsebujejo same “clickbait” naslove.

Tretji način uporabe smo omenili že prej, ko celoten prenosnik namestimo na pridodano stojalo, nakar na mizo namestimo še tipkovnico, ki se ob strani pripoji na stojalo. Takrat lahko v popolnosti izrabimo oba ekrana, a bo treba pri tej uporabi še priskrbeti brezžično miško, ki je v testni enoti nismo našli. V tem načinu sem osebno iz naprave potegnil največ, saj sem lahko en del ekrana uporabljal tipkanje dokumentov, v drugem pa sem lahko držal brskalnik, ki je lahko držal raznorazno vsebino. S tem dobimo dostop do delovne postaje z dvema monitorjema, kar je bilo pri prenosnikih sicer v preteklosti že mogoče, a je bilo vedno del nerodnosti. Tule je stvar veliko bolj elegantna, saj vse deluje na enem sistemu, ki ga samo razpremo, postavimo v svoj položaj in začnemo z uporabo.

Seveda lahko dva ekrana uporabimo tudi za druge stvari. Yoga Book 9i v paketu vsebuje tudi elektronsko pisalo, tako da lahko denimo en ekran uporabimo za ustvarjanje skic v Photoshopu, medtem ko na drugem zaslonu držimo sliko, ki jo prerisujemo. V vsakem primeru se nad videnim ne bomo pritoževali, saj OLED zaslona izdata čudovito, živobarvno sliko, ki vsebuje 400 nitno svetilnost. Pisalo lahko izrabimo tudi za delanje zapiskov, prenosnika pa lahko postavimo tudi v vertikalni položaj, kamor se slika, sicer z malce zamika, hitro prilagodi. Tako lahko naenkrat primerjamo dva dokumenta in drugega podčrtujemo s pisalom, stvar pa lahko tudi v tem načinu izrabimo risarsko. Na koncu koncev lahko prenosnik postavimo tako, da ena stranica podpira drugo, kar nam omogoči elegantno gledanje filmov. Tu pomagajo zvočniki, ki izdavijo dobro zvočno sliko – celo boljšo kot smo od takšne naprave pričakovali.

Lenovo Yoga Book 9i vso strojno oprema skriva pod spodnjim zaslonom, tam pa najdemo procesor Intel Core i7-1355U, 1 TB velik SSD disk, 16 GB pomnilnika, medtem ko za grafično plat skrbi čipovje Intel Xe grafični čip. To morda kakšnemu igričarju niso videti kot impresivne specifikacije, a pomembno je, da so stvari dovolj zmogljive, da prednaloženi operacijski sistem Windows 11 z lahkoto opravi z vsemi nalogami. Potarnal bi nad partnerskimi programi, ki jih naprava vsebuje že ob prvem zagonu naprave: res je čas, da se poslovimo od tečnih antivirusnikov tipa McAfee, ki jim hitro poteče brezplačno obdobje in nato začnejo tečnariti z registracijo.

Igranje iger je sicer še vedno mogoče, a se bo treba izogibati zahtevnim naslovom in se osredotočiti na manjše zadeve. Na prenosnik sem brezžično povezal Xboxov kontroler in se nato pozabaval v igri Hades, podprto pa je bilo tudi igranje Fortnita. Pri slednjem boste morali malce znižati grafične nastavitve, a če vam brez iger na prenosnikih živeti ni, potem možnosti za igranje ostajajo odprte – le pozabite na kakšen Cyberpunk 2077 z ray tracingom.

Naprava Lenovo Yoga 9i me je na koncu presenetila, saj sem iz nje potegnil veliko več kot pa sem na začetku pričakoval. Dobro se je obnesla tudi baterija, ki mi je iz enega polnjenja ponudila dobrih sedem ur neprekinjene uporabe, kar zadostuje že skoraj za pošten delavnik.

Stvar seveda ni poceni, saj zmogljiva postaja z dvema OLED zaslonoma preprosto zahteva določeno število evrov, a tudi ponudba 2.395 €, ki jo najdete na Mimovrste ni spet takšna, da bi vam povsem izpraznila bančni račun. Odločiti se morate samo to, kakšen uporabnik ste in koliko vam v vsakdanjem življenju pomeni multifuncionalnost prenosne naprave. Gre za specifičen izdelek, ki pa vsekakor vsebuje svojo publiko in tej zna močno olajšati vsakdanji delavnik.

Objava Lenovo Yoga Book 9i – gibljivi, večopravilni sopotnik se je najprej pojavila na HOPsi.

Medtem je vrednost delnic poletela v nebo. NVIDIA je po vrednosti samo nekaj dni nazaj prehitela Apple, včeraj pa je padel tudi Microsoft, tako da je zdaj zeleni tabor čez noč postal najvrednejše podjetje na celem svetu. Delnice podjetja so poskočile za 3,5 %, tako da je njegova tržna kapitalizacija nanesla 3,335 bilijonov dolarjev, medtem ko je Microsoft zabeležil 0,45 % padec, tako da se je njegova vrednost ustavila na 3,317 bilijonov dolarjev. Na tretjem mestu ostaja Apple, ki mu je vrednost delnice upadala za 1 %, tako da je zdaj njegova tržna kapitalizacija 3,286 bilijona dolarjev.

Delnice podjetja NVIDIA so postale tudi najbolj trgovane na Wall Streetu, saj dnevno zabeležijo okoli 50 milijard dolarjev prometa, medtem ko Microsoft, Apple in Tesla v istem času nanesejo okoli 10 milijard dolarjev izmenjav. Samo osem let nazaj je vrednost ene delnice Nvidie znašala manj kot 1 % trenutne cene na trgu.

Analitiki pravijo, da se naraščanje vrednosti še ne bo kmalu ustavilo, saj je zahteva po umetni inteligenci še vedno v porastu in strojna oprema, ki jo ponuja NVIDIA po kakovosti trenutno nima konkurence. Res je, da vsa večja podjetja zdaj že delajo na svojih konkurenčnih proizvodih, a zaostanek v razvoju je velik in ga ne bo lahko nadoknaditi.

Objava NVIDIA prehitela Microsoft in postala najvrednejše podjetje na svetu se je najprej pojavila na HOPsi.

V bistvu je Cooler Master barvno shemo termalnih past v preteklosti že zamenjal s predstavitvijo znamke CryoFuze Violet, ki jo lahko občudujemo v vijolični barvi, stvar pa se je očitno dovolj prijela, da bomo zdaj ugledali tudi črno, belo, rumeno, modro, rdečo in zeleno verzijo. Podjetje pravi, da bodo vse te barve operirale med razponom temperatur od -50°C do 240°C, ocena toplotne prevodnosti pa znaša 12,6W/mK.

Barvna shema termalnih past je sicer zgolj marketinška poteza, saj pri sestavljanju komponent ne igra nobene vloge. Pravilno naneseno pasto bomo videli zgolj takrat, ko jo bomo nanašali, nakar se čez njo natakne hladilnik in pasto ter njeno barvno boste ugledali zgolj takrat, ko bo prišel čas za njeno zamenjavo – razen če boste na procesor nanesli celo lopato paste, ki bo nato kapljala po vaših komponentah in vam okvarila cel sistem.

pic.twitter.com/SJ5sR89vyl

— Cooler Master (@CoolerMaster) May 23, 2024

A za marketing in oglaševanje je CryoFuze 5 več kot priročen. Pasta je bila najprej najavljena preko kitajske strani, Google prevajalnik pa je izdal preveden pojem, da bo tale izdelek konkurenčen na trgu umetne inteligence. Mnogi so se zato začeli spraševati, kaj točno je Cooler Master s tem mislil in če morda res dobimo nekakšno termalno pasto, ki jo bodo poganjali algoritmi umetne inteligence. Stvar se je tako razširila, da je moralo podjetje na svojem uradnem profilu X-a zapisati izjavo, da umetnopametna termalna pasta ne obstaja in da je vse skupaj samo rezultat napačno prevedene strani.

A neroden prevod je obrodil sadove in zdaj se pogovarjamo o tej raznobarvni termalni pasti, ki pa je bila za zdaj najavljena samo za azijski trg.

Objava Cooler Master zdaj prodaja raznobarvne termalne paste se je najprej pojavila na HOPsi.

V trgovini BigBang so znižanja pridobili predstavniki obeh taborov in za vas smo si ogledali dva najbolj zanimiva predstavnika, ki pa se tudi cenovno pošteno razlikujeta, tako da bo vsak žep našel svojega potencialnega lastnika.

Če morda te dni iščete nekaj, kar bi lahko izkoristili zgolj za tipkanje dokumentov in brskanje po internetu potem je morda za vas pripraven prenosnik MSI Modern 15. Pri iskanju cenovno ugodnih računalnikov vedno utrpi kakšen vidik izkušnje, vendar pa kupec velikokrat ušteje že pri svojih pričakovanjih, saj morajo ta stati na realnih tleh. Za prenosnik izpod jurja evrov boste bolj težko dobili nekaj, kar bo igre poganjalo pri najvišjih grafičnih nastavitvah in visokih sličicah na sekundo. Modern 15 je zato usmerjen v delo, ampak to svojo nalogo opravi dostojno. Premer ekrana znaša 15,6 palca, maksimalna izgotovljena ločljivost pa je 1920 x 1080, kar zadostuje za prijetno delo, brez pretiranega naprezanja oči. Procesor Intel Core i5-1235U poskrbi za hitro nalaganje spletnih strani, 16 GB pomnilnika pa je ravno tako dovolj za vsakdanje delo in tudi pri shranjevanju datotek ne boste imeli problemov, saj znotraj najdemo 512 GB velik SSD.

Škoda samo frekvence osveževanja, ki teče pri 60 Hz, a za vse to se odkupi trenutna cena, ki je padla na vsega 549 €, zraven pa je vključen tudi operacijski sistem Window 11 Home.

Če pa si morda ob delu občasno zaželite tudi nekaj preigravanja iger, potem je morda bolje pogledati v smeri prenosnika Cyborg 15. Ta si sicer s prej opisanim modelom deli marsikakšno podobnost: tudi tule vas denimo čaka 16 GB pomnilnika in 512 GB velik SSD, a vse ostalo je znotraj tega računalnika znatno nadgrajeno.

Premer zaslona je sicer isti: 15,6 placa z enako ločljivostjo 1920 x 1080, a se slika tule osvežuje pri močno bolj prijetnih 144 Hz. Tudi procesorska moč je tule pošteno višja, saj znotraj prenosnika brni Intel Core i7-12650H, nakar pridemo še do grafične kartice, ki je prejšnji model sploh ne vsebuje, tule pa je na voljo Nvidia RTX 4060. Gre za aktualno generacijo grafičnih kartic, ki se jih da pridno izrabiti tudi v najbolj modernih igrah: 4. generacija RTX grafičnih kartic vsebuje tehnologijo “Frame Generation”, ki v igrah dobesedno podvoji sličice na sekundo in ta stvar še posebej pride prav prenosnikom, ki so navadno glede moči podhranjeni v primerjavi s svojimi PC bratranci. Skratka, Cyborg 15 bi znal tudi kakšnega lepotca tipa Cyberpunk 2077 poganjati pri visokih grafičnih nastavitvah, kar iz njega naredi priporočljiv nakup.

Cyborg 15 je znižan na 1.099 €, ob njem pa ne dobite nameščenega operacijskega sistema, zato boste tega morali poiskati na svojo roko. Alternativno je na voljo tudi prenosnik MSI GF63 Thin, ki za 999 € vsebuje podobne zmogljivosti, le da grafična kartica RTX 4050 malce šibkejša, a se prenosnik pri tem odkupi z že nameščenim operacijskim sistemom Windows 1 Home.

Akcijske cene veljajo do 26. maja, polno ponudbo popustov pa si lahko ogledate na sledeči povezavi.

Objava MSI-jevi prenosniki v BigBangu doživeli nekaj znatnih znižanj se je najprej pojavila na HOPsi.

Ravno Lenovo je bil tisti, ki me je nazadnje seznanil s svojo ponudbo tablic Tab P11, tokrat pa mi je v roke ponudil izdelek, ki mu je v ime zapakiral tudi nadimek Legion. S tem je takoj pritegnil mojo pozornost, saj Lenovo v branžo Legion uvršča zgolj igričarske izdelke in dejansko sploh nisem vedel, da obstaja gaming niša tablic in to z impresivnimi karakteristikami. Stvar smo si tako vzeli pod podrobnejši ogled in testiranje zapustili s pozitivnimi vtisi in se zdaj zavedamo, da so tablični računalniki priročni tudi za kaj drugega kot pa samo za prebiranje knjig in risarske podvige.

VIDEO RECENZIJA

Specifikacije:

• Premer zaslona: 8,8 palca
• Maksimalna ločljivost: 2560 x 1600
• Pomnilnik: 12 GB LPDDR5X
• Čipovje: Qualcomm Snapdragon 8+ Gen 1
• Notranji pomnilnik: 128 GB
• Osveževanje zaslona: 144 Hz
• Teža: 350 g

Lenovo Legion Tab se nahaja v preprostem paketu, ki poleg same tablice vsebuje še polnilec s kablom USB-C, navodili in res priročnim etuijem, ki ga lahko zvijamo na raznorazne načine in drži svojo obliko na račun magneta ob strani.

Na račun tega magneta lahko pripojimo tudi tablico, ki se ovoja nato oprime presneto dobro in nobenega strahu ni, da bi Legion Tab kdaj po pomoti padel iz svojega varnega objema. Sama tablica je, tako kot njen ovitek, na voljo samo v temno sivi barvi, ki ji Lenovo pravi Storm Grey in je dokaj lahka, saj tehta vsega 350 gramov. Za primerjavo: konkurenčni izdelek Samsung Galaxy S9 tehta 732 gramov in je tako skoraj še enkrat težji, ta lahkost Taba pa pride izjemno prav v primerih, ko kje ležite in stvar uporabljate za ogled filma ali pa preko nje izvajate igričarske seanse.

Legion Tab spredaj krasi zaslon premera 8,8 palca, ki izvrže maksimalno ločljivost 2560 x 1600, ta pa se zna osveževati pri impresivnih 144 Hz. Svetilnost ekrana QHD+ doseže 500 niti in ob straneh vsebuje dokaj tanke črne stranice, ki so malce večje samo na vrhu in spodnjem delu, a splošno gledano boste ob uporabi gledali v velik zaslon, ki mu te stranice odvzamejo bolj malo.

Tablica je prijetna na otip in na zadnji strani ne pušča prstnih odtisov, na njeni spodnji strani pa najdemo vhod USB-C ter zvočnike, ki podpirajo tehnologijo zvoka Dolby Atmos. Na zgornji strani gumbov ne boste našli, saj se tam nahajajo samo še eni zvočniki, tako da boste za prižiganje in nadzor glasnosti morali skočiti na desno stran, kjer vas pozdravi trojica za to namenjenih gumbov. Obliko zaključuje leva stran, ki vsebuje še en vhod USB-C, zraven pa najdemo še skrito režo v katero lahko vstavimo SD kartico.

Glede na to, da tole spada v serijo Legion izdelkov, se mora to seveda odražati tudi pri strojni opremi. Čipovje Qualcomm Snapdragon 8+ Gen 1 je sicer impresivno, a ne najnovejše, saj proizvajalci v svoje izdelke zdaj vgrajujejo že 3. generacijo, a kljub temu stvar ni zanemarljiva in lahko doseže hitrost 3,20 GHz. Lenovo je v tablico vgradil tudi 12 GB pomnilnika LPDDR5X, za shranjevanje pa nam je na voljo 256 GB prostora, ki ga lahko nato še naknadno razširimo preko SD kartice. Dodajte k temu podporo za operacijski sistem Android 13 in pred vami se nahaja novodobni tablični računalnik, ki ga lahko prav dobro izrabite za poganjanje iger.

S ponudbo iger na mobilnih platformah nisem preveč dobro seznanjen, a seveda vem, kaj igralci najraje igrajo in kaj zna takšne naprave najbolj namučiti. Za namene testiranja sem se tako najprej vrgel v bolj preprost naslov Fallout Shelter, saj zaradi televizijske serije vsi govorijo o tej franšizi in to je eden od redkih naslovov, ki ga še nisem preizkusil. Pričakovano je stvar delovala povsem brez zapletov, tablica pa se ob igranju ni pretirano segrevala, zato sem pogumno skočil v malce bolj zahtevne naslove.

Lotil sem se nekaj volaniziranja v igri Asphalt 9, ki je bila na tem zaslonu videti čudovito, nakar sem se še malce poigral z igro Diablo Immortal, kjer sem grafične nastavitve navil do maksimuma in kljub temu užival kristalno čisti sliki, ki je brez izjeme dosegala 60 sličic na sekundo. Za konec sem si prihranil še nekaj seans v večigralski igri Call of Duty Mobile in ta ima nadležno pravilo, da grafične teksture pretočno pretaka sproti in vas ob začetku igranja opomni, da več kot igrate, boljša bo tudi grafika. Tudi tule sem užival v tekoči sliki, ki pa ni bila čisto vedno zaklenjena na 60 sličic na sekundo in je občasno padla pod to mejo.

Vse to igranje sem lahko izvajal preko preprostega tapkanju po zaslonu in ob tem so me pozdravile tudi rahle vibracije, ki so mi dale vedeti, da sem pritisnil na želeno tipko na ekranu. Za tisto bolj udobno igranje lahko kadarkoli preklopite tudi na zunanji kontroler, ki ga povežete preko Bluetootha, vendar pa je bila tudi brez tega zabava s kontrolami na dotik prijetna in sem v njo padel bolje kot pa sem pričakoval. Dodatni bonus je stranski meni, ki je pri igrah vedno prisoten in ga lahko prikličemo s preprostim potegom po zaslonu, nakar lahko podrobno spremljamo sličice na sekundo, naredimo posnetke zaslona ali preklapljamo med načinom delovanja, ki je lahko bolj prijazen za baterijo ob tistih bolj preprostih naslovih.

Legion Tab ni pripraven samo za igričarske namene, ampak ga lahko uporabimo tudi za delo. Hudo uporabna je funkcija deljenja zaslona, saj lahko monitor, ki podpira vhod USB-C, priklopimo direktno na tablico in si nato ustvarimo manjšo delovno postajo, saj lahko gor navežemo še Bluetooth miško in tipkovnico. Na ta način lahko uživamo tudi v gledanju raznih filmov in serij, ki pa jih je prijetno gledati tudi na sami tablici, saj ta podpira standard HDR10. Ob tem nas je navdušil tudi zvok, saj dva zvočnika, podprta s tehnologijo Dolby Atmos, ustvarita dostojno zvočno sliko.

Slaba ni niti 6550 mAH baterija, ki pri normalnem delu izda nekje dobrih 6 ur nemotene uporabe, poganjanje iger pa to seveda skrajša, a vseeno lahko iz enega polnjenja iztisnemo nekje dobre 3 ure zabave, kar pri 144 Hz osveževanju zaslona nikakor ni za odmet.

Lenovo Legion Tab Y700 se izkaže kot presenetljivo celokupen izdelek, ki pa vseeno ni popoln. Res bi prav prišlo še namensko pero za risanje, ki tule ni vključeno v paket, zato ga je treba kupiti ločeno. Programska oprema bi prav tako lahko bila malce boljša, je pa pohvalno, da stvar ne vsebuje kakšne pretirane količine nepotrebnih aplikacij kot jo navadno dobimo pri konkurenci.

Dobra je tudi cena, saj Lenovo Legion Tab pri nas stane 629 €, kar je zopet manj od marsikakšnega konkurenčnega izdelka, zaradi česar je tole izdelek, ki ponuja dober kompromis med ceno, zmogljivostjo in splošno vsestransko uporabnostjo.

Objava Lenovo Legion Tab – igričarska… Tablica? se je najprej pojavila na HOPsi.

Zdaj je ta testiranec dobil ime, saj je Neuralink na X-u podelil prvi video, kjer glavno vlogo zaseda 29-letni Nolan Arbaugh, ta pa je židane volje pokazal praktični primer uporabe BCI-ja pri nadzoru računalnika.

https://t.co/OMIeGGjYtG

— Neuralink (@neuralink) March 20, 2024

Nolan je osem let nazaj zaradi ponesrečenega skoka v vodo utrpel hude poškodbe, zaradi česar je ostal paraliziran od vratu navzdol. Nekdanje vsakdanje življenje je bilo odvisno od pomoči drugih in tudi pri upravljanju računalnika je imel ogromno težav, saj se je moral zanašati preko igralne palice, ki jo je nadzoroval preko ust, to pa ga je tudi hitro izmučilo.

Želel si je povrniti vsaj nekaj bivšega življenja zato se je prijavil za testiranje čipa in tako postal srečni premierni izbranec za uporabo. Nolan pravi, da je bila operacija povsem preprosta, a da je nato uporaba zahtevala kar nekaj privajanja in brez težav ni šlo. Največ preglavic mu je povzročalo samo premikanje kurzorja na ekranu, saj se je moral naučiti razlikovati med namišljenim premikanjem in dejanskim poskusom premikanja. Kaj točno to pomeni mi sicer ni jasno in bi verjetno moral sam preizkusiti čip, da bi vedel s kakšnimi izzivi točno se je moral spopasti Nolan.

A zdaj ko so te prepreke za njim je uporaba povsem neproblematična. V zgornjem videu lahko vidimo, da Nolan igra partijo šaha, nakar zaustavi tudi predvajanje glasbe. BCI mu omogoča tudi igranje bolj zahtevnih iger: zelo rad poprime za strategijo Civilization VI in možganski čip mu omogoča nekje 8-urne igralne seanse, preden mora tega priključiti na polnjenje. Ni sicer še znano, kako se polnjenje izvaja, a to očitno traja nekaj časa, Nolan pa si ob tem lahko privošči počitek.

Nolan pravi, da je tole šele začetek potovanja in da BCI zahteva še ogromno dela, a da mu je implant že zdaj povsem spremenil življenje.

Objava Tule je prvi praktični prikaz možganskega čipa Neuralink, ki je bil vsajen v človeka se je najprej pojavila na HOPsi.

UVI se je zdaj odločil malce stopiti stran od osredotočenosti samo na gaming trg, zato so spočeli tudi dva nova izdelka na področju mišk in slušalk. Eden od teh sliši na ime UVI ANT, gre pa za njihovo čisto prvo brezžično miško, ki cilja nižjecenovni trg takšne periferije, a kljub ugodni ceni zna dostaviti praktično vse tisto, kar od svojega mišona tudi zahtevamo: enostavno uporabo, vzdržljivo baterijo in kanček okraševanja za vse tiste, ki si svojo opremo na mizi radi prilagodijo do zadnje potankosti.

Ime izdelka: UVI ANT Wireless

• Senzor: PIXART 3370
• Kapaciteta baterije: 730 mAh
• Aktivna doba uporabe: do 70 ur
• Čas polnjenja: ~ 2 uri
• DPI: od 100 – 19.000
• Stikala: Kailh GM8.0 (do 80 milijonov klikov)
• Teža: 83 g
• Dimenzije: 120 x 58 x 38 mm
• Cena: 69,90 €
• Nakup: UVI.gg

VIDEO RECENZIJA

Na prvi pogled ANT dokaj spominja na njihovo žičnato miško Envy v2, a UVI je na marsikakšnem mestu naredil spremembo, ki vam da vedeti, da gledate v bolj izpopolnjen izdelek. Začne se že pri pakiranju, ki je bolj premijsko in je narejeno iz tršega kartona: zadevi enostavno odstranimo pokrov in že se lahko najemo njene slastne vsebine, ki vsebuje samo miško, kratka navodila, kabel za polnjenje, ki vsebuje tudi priročni pretvornik za vhod USB-A ter par drsnih nožic iz plastike, ki vam služijo za rezervo v primeru da se originalne kje preveč opraskajo ali odstopijo.

Tako kot UVI Envy v2 tudi ANT vsebuje ohišje iz trde plastike, kar pomeni, da sta desni in levi miškin gumb ob kliku dokaj glasna, na vrhu pa jima družbo dela še kolesce, ki je odeto v gumo ter dodaten gumb, ki skrbi za instantno preklapljanje med DPI nastavitvami. Teh je tule 6 in zaradi nadgrajenega optičnega senzorja Pixart PMW 3370 lahko občutljivost zvišamo vse do 19k, kar je bilo sicer zame osebno čisto preveč občutljivo in bi mi bila zadeva smiselna samo ob nekih res gromozanskih ekranih, zato sem se raje udobno namestil na 2.400 DPI, kar mi je zadoščalo za udobno delo in hkrati tudi igranje iger.

Dodatna gumba najdemo na levi strani in sicer gre za klasični tipki, ki nam navadno služita za premikanje po spletnih straneh in za aktivacijo zahtevata nekaj malega pritiska, tako da ju ne boste ravno sprožili po nesreči. Morda znajo malce težav imeti levičarji, saj je miška UVI ANT sicer namenjena tako desničarjem kot tudi levičarjem, a slednji znajo z enim prstom ob držanju kdaj nehote sprožiti kakšno stransko tipko, vendar pa se to zgodi bolj izjemoma, saj kot rečeno tipki zahtevata nekaj sile preden se sprožita.

Skok na spodnjo stran razkrije senzor ter stikalo, ki omogoča dve nastavitvi: ON in Eco. ON pomeni normalno obratovanje miške, medtem ko premik na označbo Eco izključi RGB osvetlitev, ki se nahaja na zadnji strani miške. Ta zna kakšnega pisarniškega delavca zmotiti, zato je priročno dejstvo, da lahko stvarco izklopimo kar preko namenskega gumba. Na spodnji strani najdemo še plastični drsali, ki jima pred uporabo ni treba odstranjevati nobenega dodatnega zaščitnega sloja ter mali utor, kamor lahko pospravimo USB oddajnik. Tega pred uporabo moramo priklopiti na ustrezno mesto na PC-ju ali prenosniku, stvar pa je za brezžično uporabo nujna, saj miška ne vsebuje vgrajena Bluetooth povezovanja, a jo lahko kadarkoli priklopimo preko kabla in to na vhod USB-C, kar nam hkrati tudi zagotovi hitro polnjenje.

Kar se same oblike tiče je to v bistvu to in treba je ob tem dodati, da UVI ANT ni ravno lahek mišon, saj njegova teža znaša 83 gramov, kar je za pikico manj od miške UVI Envy v2, ki tehta 90 gramov. Osebno sem pristaš malce težjih mišk, saj se mi tako zdi, da jih imam pod večjo kontrolo, vendar pa je ANT kljub temu še vedno dovolj lahek, da se vam ob njegovem šviganju po mizi ne bo kmalu utrudila roka.

UVI ANT je dostojno opravil z vsemi nalogami, ki sem mu jih dostavil. Stvarca se dobro obnese pri vsakdanjem pisarniškem delu in kljub temu, da imam dokaj velike dlani je moja desnica udobno počivala na miškini površini in z malce privajanja sem se celo izognil tistemu zoprnemu občutku, ko pri premikanju drsaš po podlagi s spodnjo površino dlani. Akcijo sem nato preselil tudi med igre, kjer ravno tako nisem imel kakšnih problemov: pri strategijah in bolj naprednih streljankah sem bil celo tako predrzen, da sem preklopil na višji DPI, nakar sem ob skoku nazaj na namizje preko zgornjega gumba hitro povrnil ekosistem pisarniškega dela.

Nastavitve sicer lahko vedno bolj finmehanično prilagodimo tudi preko programske opreme UVI One. Ta za uporabo ponuja izbirno registracijo, a jo lahko uporabljamo tudi brez e-poštnega naslova, aplikacija pa nam ponuja razporejanje funkcij posameznih gumbov, nastavljanje makrojev ter upravljanje RGB osvetlitve, ki lahko utripa v šestih različnih načinih, pri vsakem ob teh pa lahko nadzorujemo tudi vsako posamezno barvo in prilagajamo njihovo intenzivnost.

730 mAh baterija je odlična in res drži njihova obljuba, da bomo z enim polnjenjem doživeli 70 ur uporabe – ob tem je treba biti pozoren, da bo miška obratovala veliko dlje, če ji izklopimo RGB osvetlitev, kar bo verjetno postorila večina pisarniških delavcev. S priklopom na polnjenje preko vhoda USB-C bomo dobili dokaj hitro polnjenje, ki za polno baterijo zahteva nekje 2 uri – zadevo lahko polnimo tudi čez noč, ko je računalnik v mirovanju – za ta del si oglejte sledeči vodič.

UVI ANT je presenetljivo vsestranska miška in res sem vesel, da je zdaj tudi podjetje UVI na polno objelo svobodo, ki jo s sabo prinaša brezžičnost. Za svojo ceno 70 € je tole res odličen produkt, ki bo prav prišel tako igralcem kot tudi tistim, ki bi radi ob delu držali v rokah nekaj kvalitetnega, vzdržljivega in s kančkom ponosa, saj se pred njimi nahaja slovenski izdelek, ki jih je dandanes čedalje manj in zato je treba njihovo redkost in unikatnost spoštovati in tudi podpirati.

Objava UVI ANT Wireless – vsestranska brezžična svoboda se je najprej pojavila na HOPsi.

MSI in Intel sta očitno spočela nekakšno plodno partnerstvo, saj je MSI eden od redkih proizvajalcev, ki v svoje prenosne naprave ne tlači AMD-jevih rešitev. Prenosna naprava MSI Claw bo tako ena prvih, ki se bo ponašala z Intelovimi procesorji, še pred tem pa se je z Intelovo ponudbo ovesil Vector i9 GP78 HX, ki za trg prenosnikov nosijo presneto napredne strojne mišice.

Procesorsko gledamo v Intelov Core i9-13980HX, kar je lepa nadgradnja v primerjavi z lanskoletnim modelom, vendar pa je novi Vector i9 močan tudi drugod. Na področju grafike vas bo razveselila grafična kartica RTX 4090, kar je trenutno najmočnejši grafični čip na trgu PC-jev, MSI pa je zdaj to moč preselil tudi na prenosne vode. Pod RGB tipkovnico, ki je zasnovana v partnerstvu s podjetjem SteelSeries, se nahaja še 32 GB DDR5 pomnilnika ter M.2 disk velikosti 2 TB.

Kar se tiče zaslona nam Vector i9 GP78 HX ponuja gledanje v sliko ločljivosti 2560 x 1600 v razmerju stranic 16:10, kar ni ravno 4K, a ta 17-palčni IPS panel to odtehta z odličnim osveževanjem zaslona 240 Hz, ki ga pri prenosnikih najdemo samo pri tistih višjega cenovnega razreda, kar pomeni, da je Vector i9 GP78 HX namenjen poganjanju AAA iger tipa Cyberpunk 2077, ki bo zaradi napredne grafične kartice znala izkoristiti tehnologije DLSS 3 in Frame Generation, zaradi visokega osveževanja slike pa bo na njem prijetno poganjati tudi e-športne naslove.

Prenosnik vsebuje tudi cel kup vhodov na levi in desni strani: dva USB-A 3.2 Gen2 vhoda in dva USB-C 3.2 vhoda, prisoten pa je tudi vhod Thunderbolt 4, luknja za 3,5 mm slušalke, izhod HDMI 2.1 ter čitalnik kartic SD.

MSI Vector i9 GP78 HX je v prodajo skočil preko Big Banga, tam pa boste zanj odšteli 3.999 €, v to pa je vključena tudi licenčna kopija operacijskega sistema Windows 11.

Objava Igričarski računalnik MSI Vector z neverjetno zmogljivo RTX 4090 se je najprej pojavila na HOPsi.

Stvar je definitivno videti kot nekakšna 3D model nekega nedeljskega oblikovalca, ki pred uradno najavo kaže svojo vizijo PlayStationa 6, le da gre tule za povsem resničen izdelek, ki so ga tamkajšnji novinarji tudi poprijeli v roke. In večina njih je predstavitev zapustila z nekako istimi občutki: zanimiva tehnologija, ki pa nima res kakšne prave uporabnosti.

Project Crystal vsebuje micro-LED ekran, ki je ujet med dva prozorna Gorilla Glass zaslona in se med splošno uporabno ne razlikuje preveč od navadnega prenosnika. Ekran omogoča 55 % prepustnost, tako da kakšne res fantastične slike ne boste gledali, vendar pa je stvar še vedno dovolj gledljiva, da lahko na njej opravljamo vsakdanje opravke kot je brskanje po spletu in tipkanje dokumentov, med tem pa lahko ves čas skozi ekran budno spremljate okoliško dogajanje po pisarni.

Zakaj bi torej kdo sploh imel? Na to vprašanje očitno ni imel odgovora niti Lenovo, ki je imel bolj polovične razlage: morda je kdaj koga zanimalo, kaj trenutno delate na računalniku in zdaj lahko samo pogleda v vaš zaslon in dobi vpogled v zrcaljeno sliko, prav tako pa bi lahko prenosnik stvar povezoval z AR tehnologijo. Lenovo je namreč na zadnjo stran ekrana vgradil kamero, ki analizira kaj se nahaja za zaslonom in preko umetne inteligence bi tako lahko združili sliko zaslona s tistim, kar se dogaja v ozadju: če imate denimo za zaslonom postavljeno vazo z rožo, bi nato na ekranu na njej realistično pristala čebelica.

Bizarnost izdelka se nahaja tudi na spodnji strani, ki vsebuje tipkovnico, a samo takšno na dotik, medtem ko ekran tapkanja s prsti ne podpira, kar je nekako logično, saj mora biti ta ves čas čist, drugače se izgubi njegov glavni namen. Tipkovnica sicer vsebuje vse tipke, ki jih preko spodnje strani osvetli lučka v vzorce črk, a tipkanje brez kakršnegakoli povratnega učinka bi vsaj pri meni hitro spočelo še več pravopisnih napak kot pa jih proizvedem ob običajnem tipkanju člankov.

Project Crystal je vsekakor zanimiv izdelek, vendar res dvomimo, da se bo kdaj pojavil na kakšni resni proizvodni liniji. Sploh raje ne pomislimo, koliko bi takšna stvar stala in kako urno bi se lahko poškodoval ekran, zato je morda bolje, da zadeva ostane znotraj laboratorijev.

Objava Lenovo pokazal prvi prenosnik s prozornim zaslonom se je najprej pojavila na HOPsi.

Naslednji korak je nato postal jasen – znebiti se odvečnega tipkanja in klikanja po ekranih in vse skupaj nadzorovati samo z močjo najmočnejšega računalnika na svetu: naših možganov.

Stvar se zdi kot podlaga za nekakšen znanstvenofantastičen film, vendar pa tisti polovični kiborgi iz igre Cyberpunk 2077 niso čista izmišljotina, saj se podjetja že dolgo bavijo s parjenjem čipov in organskih substanc. Prvi večji preboj je zdaj zabeležilo podjetje Neuralink, ki si ga lasti Elon Musk, ta pa je včeraj ponosno najavil, da so po večmesečnem testiranju možganski čip Neuralink prvič vsadili v človeške možgane.

The first human received an implant from @Neuralink yesterday and is recovering well.

Initial results show promising neuron spike detection.

— Elon Musk (@elonmusk) January 29, 2024

Podjetje je prostovoljce za vsaditev začelo novačiti lani jeseni in zdaj je za njimi prva operacija, kjer so nekomu v možgane vsadili vmesnik za možganski računalnik oziroma BCI (Brain Computer Interface), za ta pionirski dosežek ap so se lahko kvalificirali samo tisti, ki so trpeli kvadriplegijo zaradi poškodbe vratne hrbtenjače ali amiotrofične lateralne skleroze (ALS).

Musk je na X-u zapisal, da prvi človek z Neuralink implantatom dobro okreva in da so prvi rezultati že zdaj vzpodbudni. Seveda je še prezgodaj odpirati šampanjce, saj gre lahko še vedno veliko stvari narobe, a tisti prvi korak je bil narejen, čeprav smo do njega prišli na račun trpečih živali. Podjetje Neuralink je konec leta 2022 postal del zvezne preiskave, saj naj bi Musk vztrajal na hitrem testiranju in razvoju, zaradi česar je samo leta 2018 umrlo 1.500 živali – od ovc, prašičev do pa vse do opic.

If there are advanced Neuralinks in the future, there will be many flashback experiences to the past.

You will be able to experience not just your past, but any real or fictional reality.

— Elon Musk (@elonmusk) November 26, 2023

Možganski čip Neuralink bi znal postati eden najbolj pomembnih izumov našega časa. Poleg okrevanja bolnikov bi nam znal priskrbeti tudi novo stopnjo delovnih navad, VR očala bi postala stvar preteklosti, Musk pa je konec lanskega leta še napovedal, da bi lahko na preprost način budno doživeli davno pozabljene spomine in skočili tudi v alternativne dimenzije.

Objava Muskov možganski čip Neuralink uspešno vsajen v človeka se je najprej pojavila na HOPsi.

UVI pa je zdaj v prodajo spustil svoje prve brezžične slušalke UVI BEE, ki ponujajo ravno dovolj naprednih lastnosti, da bo z njimi zadovoljna večina uporabnikov, vse to krasi pa še naravnost imenitna cena 60 €, ki jo ta izdelek definitivno upraviči.

Ime izdelka: UVI BEE

• Enota gonilnika: 40 mm
• Polnjenje: USB-C
• Aktivna doba uporabe: do 18 ur
• Mikrofon: Da
• Doseg delovanja: do 10 m
• Teža: 168 g
• Način povezave: brezžično, BT5.2, žično
• Cena: 59,90 €
• Nakup: UVI.gg

VIDEO RECENZIJA

Da bomo na glavi nosili hudo lahak izdelek nam obljubi že škatla, ki je tako peresno breztežna, da sem se najprej ustrašil, če je morda kdo notri pozabil vstaviti slušalke, a ob odprtju šatuljice sem bil prijetno presenečen, saj notri nisem našel samo slušalk, ampak tudi navodila za uporabo, kabel za polnjenje USB-C in premijsko vrečico, v katero lahko slušalke pospravimo in jih tako na enostaven način vzamemo s sabo na pot.

Slušalke UVI BEE so na voljo samo v črni barvi, ki je kombinirano z živo rumenimi odtenki. Barvna kombinacija tako odgovarja svojemu čebeljemu nadimku, vtis pa dopolni še tekstura na penastih naušnikih, ki so narejeni v obliki čebeljega panja. Manjkajo samo še tipalke na vrhu in dobili bi res prisrčne čebelje slušalke, ki bi popestrile prenose v živo kakšnega streamerja.

Gre za res posrečen dizajn, ki pa smo ga nekje že videli in sicer pri Logitechovih slušalkah G435, le da imajo tiste bolj kvadratno obliko naušnikov, medtem ko tule gledamo v bolj jajčasto obliko. Slušalke so same po sebi narejene iz trde plastike in to ne samo na lupinah, ampak tudi preko ramenskega obroča, ki ga lahko tekoče, brez zatikanja premikamo navzgor in navzdol, tule pa bi si želel malce večjega razpona za tiste malce večje glave. Sam sicer z nameščanjem nisem imel problemov, a če bo za BEE poprijel nek enormen možakar, sem pa moral za optimalno uporabo slušalke raztegniti do maksimalne mere, tako da bi mi prav prišlo še kakšnega pol centimetra “rezerve”.

Zgornji del obroča je zavit v fino blago, tako da na glavi ob uporabi ne boste čutili kakšnega pritiska ali pa občutka gole plastike.

Morda bi si želel malce večje naušnike, saj moji uhlji niso majhni, a kljub manjši velikosti ob ure dolge uporabi nikoli na njih nisem čutil pritiska ali pa kakšne odvečne teže, zaradi česar bi si moral kdaj privoščiti oddih. Za udobje se vam tako ni treba sekirati in največja zahvala za to gre na račun teže, ki znaša samo 168 gramov.

Vsi gumbi se nahajajo na zadnji levi strani slušalke in so med uporabo lahko dosegljivi. Na vrhu se nahaja tipka za vklop in izklop, spodaj sta dodatni tipki za nadzor glasnosti, čisto ob robu, kjer se potem na dnu nahaja še vhod USB-C, pa najdemo še tipko za vklop in izklop mikrofona.

Hvalevredno je dejstvo, da lahko mikrofon povsem odstranimo, saj zaradi tega slušalke dobijo veliko na prenosljivosti in tako jih lahko uporabljamo tudi med sprehodom, le paziti moramo, da nas kje na poti ne ujame dež, saj proti vodi ne vsebujejo zaščite. Mikrofon je gibljiv in se med uporabo obnese solidno. Njegova občutljivost znaša med -42 do 3 dB in čeprav z njim ne boste zajemali profesionalno govorjenih videov, je za večigralske spopade in pogovarjanje preko videokonferenc čist v redu.

Sama zvočna izkušnja je odlična. Slušalke vsebujejo 40 mm gonilnike in znajo dobro reproducirati nizke in visoke tone, tako da je z njimi veselje sukati glasbo ali pa se z njimi ponuditi znotraj iger. Predvsem me je navdušila njihova vsestranskost, saj jih lahko povežemo preko Bluetootha, kar pomeni, da jih lahko povežemo na telefon, združljive pa so tudi s prenosnimi igričarskimi napravami tipa Steam Deck. Seveda povezava Bluetooth zaradi svoje nravi in zamika ni idealna za igričarje, zato je UVI v paket dodal še ločen sprejemnik, ki ga nato lahko priklopimo na PC ali pa konzolo PlayStation 4 in 5 ter se tako zabavamo v bolj odzivni igralni izkušnji.

Povezovanje na različne naprave je povsem preprosto: ob prvi uporabi zgolj držimo tipko za vklop in prijazni ženski glas nas bo znotraj slušalk opozoril, da so slušalke BEE vklopljene, to pa samodejno sproži iskanje Bluetooth naprav. Če se želimo povezati preko sprejemnika enostavno dvakrat pritisnemo gumb za vklop, nakar nam ista gospa sporoči, da smo preklopili v gaming način, nato pa se slušalke samodejno povežejo na napravo, ki trenutno vsebujejo sprejemnik. Tako smo lahko naenkrat povezani na dve napravi in med njima preklapljamo preprosto tako, da dvakrat pritisnemo na tipko za vklop. Stvarca je tako hudo priročna, če jo denimo želite najprej uporabljati na PC-ju, nakar se želite preseliti nekam drugam in jih samo preklopite na Bluetooth telefona ali Steam Decka.

Odličen je tudi domet slušalk, saj sem občasno vstal od računalnika in oddajnik je še vedno lovil zvok do 10 metrov stran. Omeniti je treba tudi odlično baterijo, ki mi je omogočala tudi dva dni večurne uporabe, preden sem jih moral zopet priklopiti na napajanje, tako da res drži zapis na škatli, da lahko iz enega samega polnjenja ven stisnemo tudi do 18 ur uporabe.

Slušalke UVI BEE so me res presenetile s svojo vzdržljivostjo, enostavnostjo uporabe in vsestranskostjo, vse to pa nadgradi še peresna lahkost in naravnost izjemna cena, saj zase zahtevajo vsega 60 €, kar je precej manj tudi od konkurenčnih izdelkov večjih podjetij, ki so že veliko dlje na trgu.

Objava UVI BEE – brezžične slušalke, vredne vsakega evra se je najprej pojavila na HOPsi.

Podjetje Razer vsake toliko rado inovira in tokrat so na sejem pripeljali izdelek, ki zaenkrat nosi kodno ime Project Esther, Razer pa pravi, da je tole čisto prva igričarska HD blazina za stol, ki je zmožna proizvesti vibracije.

Blazina ni del nekega novega stola, ampak je samostojni izdelek, ki ga je možno namestiti tudi na druge stole, v njej pa najdemo 16 motorčkov in vsak od njih skrbi za svoj predel vibracij, ki jih nato lahko čutite po hrbtu ali nogah. Podjetje pravi, da so s tem priskrbeli naslednjo stopnjo zatopljenosti v igre in glasbo, blazina pa ni vnaprej programirana ampak se sama dinamično prilagaja vsebini, uporabnik pa lahko sam prilagaja njeno jakost.

Stvarca se morda sliši malce nenavadno in to tudi je, ob njeni uporabi pa je treba upoštevati določene minuse, saj blazina zaradi vgrajenih motorčkov zagotovo ni tako udobna kot navaden stol in čez čas zna postati vse to tresenje moteče in nadležno. Zraven prištejte še napajanje, saj je bila testna enota na sejmu CES 2024 povezana preko kabla, to pa pri stolih samo kliče po nesrečnemu spotikanju.

Vendar pa je treba tudi zapisati, da takšna stvarca vsekakor ima potencial. Vibracije ob kakšni napeti seansi igre Doom Eternal bi nam znale dvigniti adrenalin, prav pa bi prišle tudi ob kakšni dobri grozljivki ali pa VR izkušnji. Samo predstavljajte si raziskovanje temačnega hodnika, nakar na svojem hrbtu zares začutite krempelj skrivajoče se pošasti.

Project Esther je tako zanimiv izdelek, ki pa je vseeno samo prototip in Razer zaenkrat ni predstavil kakšnih konkretnih načrtov, da bi stvar res spravil v proizvodnjo in roke končnih strank. Izdelek drži uradno stran, kjer je omenjena tudi brezžična povezljivost, a kakšnega gumba za dodajanje v košarico gor žal ne boste našli.

Objava Razer predstavil prvo igričarsko blazino za stol se je najprej pojavila na HOPsi.

Grafične kartice RTX 4070, 4070 Ti in 4080 so pridobile nekaj mišic, a kakšnih res ogromnih razlik proti prejšnji verziji ne boste našli. Nvidia se je pri vseh teh karticah osredotočila na izboljšavo delovanja pri poganjanju iger z ray tracingom, zato so vse pridobile na številu CUDA jeder, ki so najbolj zaslužna za preračunavanje algoritmov te osvetljave.

So pa vseeno nekatere kartice v Super verziji pridobile malce bolj pomembne nadgradnje. Spletna stran Videocardz je vse novince spravila v pregledno tabelo in v tej jasno vidimo, da je pri prehodu največ pridobila grafična kartica RTX 4070 Ti Super, ki po novem vsebuje 256-bitno pomnilniško vodilo, višjo prepustnost, zvišal pa se je tudi pomnilnik in to iz 12 na 16 GB.

Nvidia je ob tem naznanila tudi cene, ki so praktično enake starim verzijam in grafične kartice z oznako Super bodo v bistvu služile kot zamenjave za že obstoječo serijo grafik. RTX 4070 Super naj bi stal 599 $, saj bo na to ceno znižana osnovna serija kartic RTX 4070. RTX 4070 Ti Super bo nosil enako ceno kot RTX 4070 Ti, ki je ob izidu znašala 799 $, medtem ko bo RTX 4080 Super za celo 200 dolarjev cenejši od RTX 4080 Super za katerega je bilo treba ob izidu odšteti 1.199 $.

Zgornje cene so seveda znanstvena fantastika za Slovenijo in Evropo na splošno, saj so postavljene brez davka. Prav tako so to cene za Founder’s Edition verzije grafičnih kartic, ki jih je v Evropi zelo težko dobiti, zato je najbolj primerljiva cena tretjih strani tipa ASUS in Gigabyte, ki stare grafične kartice prodajajo po skorajda dvakratni ceni: RTX 4080 se na EIGRE.si prodaja po ceni od 1.350 € dalje in verjetno bodo takšne cene obveljale tudi za Super edicije.

Nove verzije grafičnih kartic v prodajo vstopajo že ta mesec. Najprej bo na sporedu RTX 4070 Super, ki izide 17. januarja, sledil ji bo RTX 4070 Ti Super in sicer se bo to zgodilo 24. januarja, čisto na zadnji del tega meseca pa prispe še RTX 4080 Super.

Objava Nvidia uradno napovedala Super verzije kartic RTX 4070, 4070 Ti in 4080 se je najprej pojavila na HOPsi.

Tako napredni roboti še niso tule, smo pa že prilezli do stopnje, ko bi med štiri stene znali naseliti nekaj manjšega in prisrčnega, ki bi znal postoriti manjše opravke. Na nekaj takšnega cilja Samsung, ki nam je na sejmu CES 2024 prvič predstavil svojega robotka Ballie, ki je okrogel, prisrčen in zna sam postoriti kar nekaj zanimivih stvari.

Ballie bo največ znal opraviti takrat, ko nas ne bo doma in bodo stanovanju ali hiši gospodarili psi in mačke. Robotek bo znal te zabavati preko vgrajenega projektorja, poleg tega pa se bo lahko vozil naokoli in prižigal luči, uravnaval termostat, premikal električnega žaluzije in upravljal vse tisto, kar imamo zvezano na omrežje svojega pametnega doma. Uporabnik ga bo lahko tudi daljinsko vpoklical in upravljal, tako da bomo preko njegove vgrajene kamere pregledali stanje doma in videli vsako nitko, ki jo je s kavča spraskal naš maček, koristen pa bo tudi takrat, ko se končno utrujeni primajemo domov. Na tleh nam bo preko projektorja zrisal prijetno sporočilce, njegov prikazovalnik pa bomo nato lahko izrabili tudi za delo med kakšnim videoklicem, ko nam prav prideta dva zaslona.

Ballie je videti kot nekaj, kar bi tudi sam imel rad v svojem domu, čeprav se mi vedno ob takšnih stvareh pojavijo pomisleki glede zasebnosti in koliko vpogleda v moje početje bi rad zaupal Samsungu. Podjetje za svojega robotka ni najavilo cene ali datuma izida, je pa v intervjuju za Washington Post Samsung najavil, da tole ne bo samo nek prototip, ampak da bo Ballie dejansko izšel in to enkrat v 2024.

Objava Samsung predstavil prisrčnega robotka, ki bo preko projektorja zabaval hišne ljubljenčke se je najprej pojavila na HOPsi.

To je za UVI velik korak, saj so s tem dokazali kvaliteto svojih izdelkov, ki je dovolj mamljiva, da so se zanje začeli zanimati tudi partnerji izven domačega terena. In nogometni kljub Hajduk Split je na področju partnerjev pravi gigant – govorimo o klubu, ki se znotraj hrvaške nogometne lige SuperSport HNL ves čas vrti na vrhu lestvice in se trenutno nahaja na prvem mestu, kar pa se tiče družabnih omrežij so številke ravno tako impresivne: na Facebooku držijo 344.000 sledilcev, na Instagramu pa jim sledi 251.000 nogometnih navdušencev.

Podlage so zasnovane na UVI-jevi lastni seriji podlag Inferno, ki so pri nas izjemno popularne, Hajdukova verzija pa je seveda zavita v barve, ki so prirejene barvam tega kluba. Rdeče-modra barvna paleta na levo zgoraj vsebuje besede “Tvoje boje branimo”, spodaj desno pa najdemo logotip kluba. Podloge so na voljo v treh različnih velikostih: Small, Large in XXL – največja ponuja še besedilo “tvoje ime mi živimo”, vse te besede pa so sestavni del himne kluba Hajduk Split.

Zagotovo imamo tudi v Sloveniji kar nekaj navdušencev nad hrvaškim prvenstvom in ti si zdaj lahko te izdelke kupijo na UVI-jevi uradni strani, cene pa segajo od 9,90 € pa vse do 24,90 €. Gre za kvalitetne podloge, ki prav pridejo vsakemu igričarju, ob teh prazničnih časih pa izpadejo tudi kot odlično in unikatno darilo.

Podjetje UVI se te dni čuti kot prerojeno. Poleg novega partnerstva s hrvaškim nogometnim klubom so spočeli tudi dva povsem nova izdelka: brezžično miško UVI ANT Wireless in slušalke UVI BEE. Oboje te dni pridno testiramo, tako da lahko kmalu pričakujete obširne recenzije, čist možno pa je, da bo partnerstvo s Hajdukom naslednje leto obrodilo še kakšno dodatno serijo izdelkov.

Objava Slovensko podjetje UVI spočelo partnerstvo s hrvaškim nogometnim klubom Hajduk se je najprej pojavila na HOPsi.

Vendar pa morda kmalu tudi takšne službe ne bodo več varne pred napredno tehnologijo, saj podjetja že leta delajo na hodečih robotih, ki bi postali koristni v marsikakšni industriji. Na takšnem projektu dela tudi podjetje Tesla, ki je začelo delo na svojem humanoidnem robotu septembra 2022 in takrat se je ta imenoval Bumblebee, videti pa je bil kot kup motorjev in vezja, ki ga je nekdo sestavil v človeku podobno obliko.

There’s a new bot in town

Check this out (until the very end)!https://t.co/duFdhwNe3K pic.twitter.com/8pbhwW0WNc

— Tesla Optimus (@Tesla_Optimus) December 13, 2023

A že marca letos je stvar začela kazati napredek in Optimus – Gen 1 je bil videti že precej bolj izpopolnjeno. Tesla je včeraj predstavila naslednjo verzijo Optimus – Gen 2, ki je pokazal impresiven napredek v relativno kratkem času in če bodo njihovi mehaniki in inženirji še naprej tako pospešeno delali na inovacijah in razvoju znamo že v naslednjih dveh letih dobiti nekaj, kar bi legitimno lahko prevzelo opravljanje marsikakšnega poklica.

Optimus – Gen 2 se sicer še vedno premika kot da ga močno tišči na veliko potrebo in to komajda zadržuje, a inženirjem je uspelo dvigniti njegovo hitrost za 30 %, kar jim je uspelo na račun zmanjšane teže, saj je robot vmes shujšal kar za 10 kg. Kratki predstavitveni video pokaže Optimusa med hojo in delanjem počepov, a še najbolj impresiven je napredek v dlaneh, saj lahko obrača vsak prst posebej, robot pa je tako napreden, da zmore prilagajati stisk rok in prstov, tako da zna poprijeti za jajce in tega preložiti v košaro, brez da bi ga zdrobil v roki.

Stvar je v bistvu za gledanje kar malce srhljiva, saj imam neprestano občutek, da gledam neko osebo v preobleki in ne kup vezja in čipov, ki poskušajo posnemati človeške gibe. Robot je videti celo tako napredno, da so nekateri podvomili v avtentičnost videnega, zato se je na X-u oglasil Milan Kovac, ki je eden glavnih inženirjev Optimusa in zapisal, da video ni pohitren in ne vsebuje nikakršnih posebnih učinkov.

Excited to share our latest bot ! Amazing new platform to build the future of humanoid robotics upon. Very proud of the teams who've all been hard at work to get this to happen 🙂

This new generation, which is in effect the 3rd since we started the program less than 2 years ago,… https://t.co/k2kGFsXUuu

— Milan Kovac (@_milankovac_) December 13, 2023

Tesla pravi, da bo Optimusa najprej začela izrabljati v svojih proizvodnih linijah, nakar ga bo začela prodajati. Direktor Elon Musk je označil ekipo, ki dela na robotu za podcenjeno in po njegovih izračunih bi lahko lahko prodali med 10 in 20 milijard enot Optimusa. Izpopolniti morajo samo še umetno inteligenco, ki jih v njihovih avtih Tesla še vedno povzroča preglavice, vendar pa za osnovno delovanje Optimusa spet ne potrebuješ neke blazne naprednosti, saj ga lahko posadiš za trak, kjer bo nato po cele dneve in noči izvajal ista opravila, za razliko od človeškega delavca pa ne bo nikoli zahteval dopusta, počitka ali pa bolniške odsotnosti. No, vse dokler ne pridemo do upora robotov, vendar pa je to še (najbrž) daleč v prihodnosti.

Objava Tesla predstavila impresiven napredek robota Optimus se je najprej pojavila na HOPsi.

In tem stvarem bo treba natakniti neko oznako, saj novih in novih izdelkov kar ne zmanjka. Omenili smo že Steam Deck, nakar je njegovo idejo kopiralo podjetje ASUS, ki je spočelo svojega predstavnika ROG Ally, zdaj pa se je vmes vmešal tudi Lenovo, ki nam je na test darežljivo poslal svojo lastno verzijo takšne prenosne konzole, ki so jo poimenovali Legion Go.

SPECIFIKACIJE

• Ime naprave: Lenovo Legion Go
• Procesor: AMD Ryzen Z1 Extreme
• Zaslon: premer 22,3 cm, maksimalna ločljivost 2560 x 1600, v razmerju stranic 16:10
• Osveževanje zaslona: 144 Hz
• Pomnilnik: 16 GB LPDDR5
• Disk: 512 GB NVMe M.2 SSD
• Cena: 899 €
• Nakup: Mimovrste

VIDEO RECENZIJA

Da smo ta izdelek v naslovu te recenzije poimenovali za velikana ni naključje. Tole je namreč največja in hkrati najtežja od vseh prenosnih konzol, ki smo jih testirali doslej in da tole ni neka plastična igračka ti je jasno že takoj, ko paket prejmeš v roke, saj je ta dovolj velik, da bi se v njem skrival kakšen malo manjši igričarski prenosnik.

Pri razpakiranju takoj naletiš na prijetno presenečenje: prenosno torbico! Ta je na voljo tudi ob nakupu Steam Decka, a je umanjkala pri ASUS Allyju, tule pa nosi fino črno barvo, ki ima spredaj odtisnjen logotip podjetja. Znotraj paketa se nahaja še polnilnik z USB-C priklopom in krpica za čiščenje zaslona, ki bo tule zaradi glomaznega ekrana prišla še kako prav.

Ravno zaslon je tisti, ki vam najprej skoči v oči, ko Legion Go končno primete v roke. Je naravnost gromozanski in pošten odmik od tega, kar ponuja konkurenca. Steam Deck in ROG Ally ponujata nekako isto velik zaslon, ki v premer meri 17,78 cm, medtem ko je Legion Go skočil na naslednjo stopničko in nam ponudi ekran, ki v premer meri kar 22,3 cm.

Morda bi se zdela takšna velikost zaslona komu pretiravanje, a meni osebno je všeč in potihem priznam, da ne bi imel proti, če bi v roke dobil še kaj večjega. Pri teh ročnih konzolah se mi je namreč vedno zdelo, da so najbolj priročne za poganjanje iger, kjer dogajanje spremljamo iz izometrične perspektive, za kakšne prvoosebne streljanke pa se mi je zdel premajhen. Legion Go me je začel prepričevati v nasprotno, tako da je tule zaslon dovolj velik, da se lahko lotim igranja kakšnega Cyberpunka 2077 in svoje odločitve ne obžalujem. Sicer je izkušnja na pravem monitorju ali televizorju še vedno boljša, a dejstvo ostaja, da mi je bil velik zaslon privlačen in bi ga izpostavil za največji plus te naprave.

Specifikacije zaslona so igričarske: gledamo v IPS panel, maksimalne ločljivosti 2560 x 1600, v razmerju stranic 16:10, največja frekvenca osveževanja pa znaša 144 Hz. Tudi to je daleč pred najbližjim zasledovalcem ROG Allyjem, ki zmore samo 120 Hz in ločljivost 1920 x 1080, si pa te dve napravi delita enako čipovje AMD Ryzen Z1 Extreme in enako količino pomnilnika DDR5, ki ga je tule 16 GB. Legion Go podpira do 1 TB velik disk za shranjevanje podatkov, v napravi pa dobimo 512 GB SSD disk. Ker je zaslon tako velik mi je kar malce žal, da je tole samo navaden LCD in da se Lenovo ni odločil za OLED. Odkar je Valve najavil prenovo Steam Decka z OLED zasloni se mi zdi, da bodo zdaj ti postali standardi za vsako prenosno konzolo in zdi se mi, da se je Lenovo tule malce uštel.

Ni pa želel ničesar prepustiti naključju kar se tiče gumbov, ki jih tule srečamo na praktično vsakem centimetru naprave. Na levi strani najdemo enega zgoraj, ki je namenjen odpiranju Lenovovih aplikacij, pod njim pa se nahaja paličica za premikanje, nakar najdemo križne gumbe in še dva dodatna gumba, ki pa v igrah navadno sprožita funkciji “Start” in “Options”. Na desni strani se zgoraj prav tako nahaja gumb za dostop do hitrih nastavitev, potem so tu standardni štirje gumbi X, Y, B in A, pod temi pa se nahaja še ena paličica, pod njo pa se skriva sledilna ploščica, ki nam lahko služi kot priročna miška. Gumbi so sicer lepo razporejeni, a morda bi bilo bolj smotrno, da bi gumba za Lenovo aplikacije postavili spodaj levo, saj je moj mišični spomin neprestano pritiskal ob dvojec na vrhu. Prav tako so križni gumbi malce preveč vtisnjeni v napravo in ne ponujajo zadovoljivega občutka ob pritiskanju.

Z gumbi tule še niti približno nismo zaključili. Na zgornji strani najdemo dva za višanje in nižanje glasnosti, potem so tu ramenski gumbi in sprožilniki, nakar na hrbtni strani najdemo še štiri dodatne gumbe. Gumbov je tako cel kup, a več ne pomeni vedno boljše. Ob držanju naprave ti namreč lahko gredo kar malce v napoto, saj lahko ob večjem stisku nehote sprožiš desni ramenski gumb, ki zaobjema skoraj celo stranico, tisti štirje na hrbtnem delu pa so v bistvu neprestano pod prsti, kar da malce neprijeten občutek ob držanju. Na vrhu najdemo še gumb za vklop in izklop naprave, gumba za prilagajanje glasnosti ter utor za microSD kartice.

Imajo pa vsa ta pritiskala smisel, saj Legion Go omogoča odstranjevanje desnega in levega dela, ki ju nato ločeno poprimemo v roke in z njima daljinsko upravljamo z napravo. Stvar je kopija tistega, kar nam je predstavil Nintendo Switch, ob dela pa lahko tule odstranimo preko majhnega zatiča in ju nato zopet enostavno pritrdimo nazaj gor. Ko kontrolerja odstranimo naprava to takoj zazna in preklopi na alternativno nadzorno shemo, na nas pa je, kako bomo to izkoristili. Legion Go na zadnji strani vsebuje priročno stojalo in zaslon lahko tako stoji samostojno, mi pa na njem igramo igre ali pa si ogledamo kakšen del televizijske serije. Lahko gremo celo korak dlje in desni kontroler posadimo na posebno stojalo, nakar se ta del spremeni v nekakšno stoječo miško, ki je priročna bodisi za prvoosebne streljanke ali pa za igranje strategij. Nadzor je sicer še vedno malce neroden in zahteva nekaj privajanja, vendar pa se da z njo malce bolj finomehanično nadzorovati igre, ki primarno niso namenjene igralnemu ploščku.

Ideja takšne miške je sicer dobra, vendar pa se zatakne pri izvedbi. Kontroler v tem načinu enostavno ne sede dobro v roko, pri držanju pa vas znajo motiti razni gumbi in gola stran, ki jo priklopimo na napravo. Stvar lahko sicer izrabimo tudi za kaj drugega kot igranje iger, saj naslonjen ekran lahko služi tudi kot televizor, tako da lahko gor zaženemo Netflix, kontroler v roki pa nam v tem primeru služi kot daljinec.

Ko smo že pri udobju moram omeniti še en minus, zaradi katerega sem začuden, da je prišel v končno verzijo. Legion Go ima namreč zaradi nekega razloga dokaj ostre robove tudi tam, kamor ob uporabi naslanjamo dlani. Tako ROG Ally kot Steam Deck imata ta del zaobljen, medtem ko se ti tu ob daljšem držanju stvar zarine v dlan in občutek po kakšni uri postane neprijeten, če ne že kar malce boleč.

Pri poganjanju iger so prenosni PC-ji zdaj na stopnji, ko lahko poganjajo tudi najnovejše igre in ob tem držijo stabilne sličice na sekundo. Situacija se seveda razlikuje od igre do igre in sam sem jih testiral peščico iz raznoraznih žanrov. The Last of Us Part 1 je bil igralen, čeprav so me nastavitve opozarjale, da stvarca nima dovolj grafičnega pomnilnika za stabilno delovanje. Kljub temu sem se zabaval v 30 sličicah na sekundo pri spodobni ločljivosti, v zaprtih prostorih pa je številka skočila tudi na štiridesetico in mestoma celo malo več. Odprtosvetni Elden Ring je prav tako targetiral 30 sličic na sekundo in res je neverjetno, da lahko tako čudovite naslove poganjamo na neki napravi, ki jo lahko držimo med poležavanjem v postelji ali pa čepenjem na WC-ju.

Pri novejših naslovih je bolj kot ne treba targetirati 30 sličic na sekundo, a pri tistih bolj preprostih igrah se lahko zabavamo v bolj tekoči sliki. Hades je denimo zlahka presegal tudi 100 sličic na sekundo, predelava Tony Hawk’s Pro Skater pa je držala stabilnih 60 sličic na sekundo. Tudi Forza Horizon 5 se je obnesla dobro in mestoma dosegala številko 60, čeprav so bili prisotni tudi padci. Pozabaval sem se tudi z emulatorjem za Nintendo Switch, ki je bil zmožen poganjati Red Dead Redemption pri stabilnih 30 sličicah na sekundo, Super Mario Bros. Wonder pa je prav tako dobro deloval, čeprav je občasno potreboval nalagati senčilnike.

Treba se je zavedati, da so bili ti rezultati doseženi ob najbolj požrešnem načinu jemanja električnega toka, ki hkrati tudi najhitreje pomalica baterijo. Tako boste ob takšnem igranju polno baterijo izrabili v kakšni uri in pol, moč pa je preklopiti tudi na počasnejši način delovanja, ki pa seveda tudi zniža sličice na sekundo. Kakšen Hades je pri balancirani porabi tako še vedno igralen, a takrat pozabite na preseganje 100 sličic na sekundo.

Lenovo bi lahko malce bolj poskrbel za programersko plat svojih aplikacij, ki bi morale nuditi nekakšne bližnjice do najbolj uporabnih funkcij. Navigacija po Windows 11 samo preko kontrolerja zna komu povzročati sive lase, saj je velikokrat treba tapkati po zaslonu in na pomoč klicati zaslonsko tipkovnico, ko stvari ne delujejo. Prisotna je sicer aplikacija Legion Space, a ta je v bistvu bolj kot ne trgovina in je uporabna samo za nastavljanje raznih funkcij naprave kot je izklop in vklop RGB osvetljave pri paličicah, pri navigaciji po Windowsih pa se nikakor nisem mogel priučiti, kako točno bi sprožil desnega klika miške, kar bi mi olajšalo marsikak glavobol.

Lenovo Legion Go je celokupno vzeto priročna naprava, ki najbolj navduši s svojim ogromnim ekranom in strojnimi mišicami, ki trenutno predstavljajo vrh takšnih izdelkov. Razporeditev gumbov bi bila lahko malce boljša in komaj čakam, da uporabniški priročnih pridobi še nekaj popravkov in nadgradenj, ki bodo navigacijo po sistemu naredile bolj priročno in hitrejšo.

Legion Go se pri nas prodaja po ceni 899 €, kar je sicer dražje od konkurence, a tako velik zaslon s takšnimi specifikacijami pač zahteva svoj davek in treba se je zavedati, da je tole v bistvu PC, vsi pa vemo, da so cene teh, še posebej igričarskih, še veliko višje.

Objava Lenovo Legion Go – velikan prenosnih konzol se je najprej pojavila na HOPsi.

Največja sprememba pri novem Steam Decku je zagotovo ekran, saj je Valve presedlal iz LCD prikazovalnikov na živobarvne OLED zaslone. To je bila ena največjih kritik originalnega izdelka, saj je že Nintendo Switch pred tem dokazal, da znajo OLED ekrani te naprave še dodatno popestriti. OLED zasloni bodo v premer tudi malce večji od predhodnika, saj bo ta velikost zdaj znašala 7,4 palca, prej pa se je ustavila pri 7 palcih.

Potem so tu še druge izboljšave, kot je podpora za tehnologijo HDR, izboljšani Wi-Fi 6E, boljša baterija in prenovljeno hlajenje, prenova notranjosti pa je Valvu omogočila, da je prenovljeni Steam Deck za 30 g lažji od predhodnika.

Spremembe so se zgodile tudi pri ponudbi in cenah. Valve bo namreč ukinil proizvodnjo 64 GB in 512 GB verzij konzole z LCD ekranom, tako da bo nova razporeditev ponudbe sledeča:

• 256 GB LCD za 419 €
• 512 GB OLED za 569 €
• 1 TB OLED za 679 €

Ukinjene verzije izdelkov lahko še vedno kupite vse dokler ne poidejo trenutne zaloge, tem pa je tudi malce padla cena. 64 GB verzija zdaj stane 369 €, 512 GB pa 469 €.

Naročila OLED verzij bodo omogočena 16. novembra in se bodo odprla ob 19.00. Če ste za stvar zainteresirani potem bodite točni, saj imamo občutek, da bodo začetne zaloge hitro pošle, kar zna biti velika škoda za tiste, ki so iz tega Steam Decka želeli ustvariti posebno božično darilo. Valve bo v prodajo poslal tudi posebno obarvano verzijo 1 TB OLED modela, a ta bo na voljo samo v ZDA in Kanadi.

Valve nove modele označuje za nadgradnjo, v intervjuju za spletno stran Bloomberg pa so priznali, da delajo tudi na pravem nasledniku Steam Deck 2, ki bo vseboval tudi nadgradnjo procesorskih in grafičnih mišic, a ta je še vsaj 2 ali 3 leta stran od izida.

Objava Valve čez noč najavil prenovljeni Steam Deck z OLED zaslonom se je najprej pojavila na HOPsi.

Prav tako so novejše grafične kartice postale tako gromozanske, da se je že marsikakšnemu uporabniku porodila ideja, da bi se preprosto znebili matičnih plošč in bi vse dodatke za PC preprosto priklapljali na grafično kartico, saj je to že tako ali tako glavni kos opreme. Kaj takšnega seveda trenutno še ni izvedljivo, a očitno je ASUS prišel na podobno idejo, zato so se v nekaterih evropskih trgovinah pojavile različice grafičnih kartic RTX 4060 Ti, ki na zgornji strani ponujajo še možnost priklopa M.2 SSD diska.

RTX + SSD pic.twitter.com/8zP6zt5B5t

— 188号 (@momomo_us) October 27, 2023

To mutantsko parjenje dveh komponent zna biti komu bizarno, a zna priti tudi prav. M.2 SSD diske je na sodobnih PC-jih zamudno vgraditi, saj je marsikdaj treba vijačiti težko dostopne predele, kamor nato preko zamudnega upravljanja s kabli disk končno lahko priklopimo in nato elegantno skrijemo v notranjost računalnika, medtem ko bo inštalacija na RTX 4060 bolj preprosta, saj ga bomo enostavno vtaknili za zgornji del grafične kartice. Prav tako je namestitev na zgornjem delu grafike ravno prav umeščena za izkoristek hlajenja, ki ga nudijo ventilatorji na spodnji strani. To je boljše od nekaterih matičnih plošč, ki utore za SSD diske nudijo izpod grafične kartice, saj se ravno tam naredi največ izpuha vročega zraka, vročina pa za komponente ni nikoli dobra stvar.

Prototip je tako zanimiv, vendar pa se zatakne ob ceni. Grafične kartice RTX 4060 Ti že tako niso ravno priporočljive za nakup, saj za svojo ceno ponujajo premalo v primerjavi s prejšnjo generacijo grafičnih kartic – je pa NVIDIA tudi na njih ponudila možnost “Frame Generation”, ki preko preračunavanja slike DLSS ponudi močan dvig sličic na sekundo.

Finska spletna stran Multitronic ponuja navadno grafično kartico RTX 4060 Ti za 469 €, medtem ko verzija z SSD razširitvijo pride 559 €. Kar poštena razlika, pri kateri je treba še upoštevati, da je M.2 SSD disk treba dokupiti ločeno.

Objava ASUS na svoje RTX 4060 grafične kartice vgradil še M.2 SSD diske se je najprej pojavila na HOPsi.

To je na nek način logično, a hkrati tudi krivično. Igričarski PC-ji se prodajajo na račun iger, te pa se kupcem najlažje ponudijo preko prelestne grafične podobe, ki jih bodo ponujali trenutni in bodoči naslovi. Igralci bodo tako lažje odšteli denarce ob prikazu prelestnega ray tracing osvetljevanja in hudo podrobnih tekstur, medtem ko je simulacija NPC-jev in živega mesta, ki zaradi procesorja lahko vodi individualna življenja prebivalcev, preprosto ne izpade tako prepričljivo, niti je ni tako preprosto vdelati v igralno izkušnjo.

Za posodobitev procesorjev je vseeno pametno skrbeti, zato smo si ta mesec vzeli čas in primerjali dva predstavnika, oba pa izhajata iz AMD-jevega tabora. Na eni strani je stal pripadnik stare garde AMD Ryzen 7 5800X3D, na drugi pa se je pojavil novinec Ryzen 7 7800X3D. Oba smo spustili čez nekaj iger in za vas pripravili nekaj zanimivih primerjav.

Za testno mašino smo sestavili dve skoraj identični mašini, le da je 5800X3D poganjalo 32 GB DDR4 pomnilnika, medtem ko je 7800X3D družbo delalo 32 GB pomnilnika DDR5. V obe škatli smo stlačili grafično kartico RTX 4090, tako da smo dobili pravo primerjavo obeh procesorjev, saj nismo želeli da nas nikjer ne omejuje kakšna druga komponenta, ki bi nato okvarila rezultate.

Tako pripravljeni smo se spustili najprej raziskati čarovniško igro Hogwarts Legacy, ki je ena bolj zahtevnih iger in je pri našem testu prenosnega PC-ja ROG Ally doživela kar nekaj zatikanja. Teh skrbi pri teh dveh pošastnih PC-jih ni bilo in pri grafični nastavitvah Ultra smo pri ločljivosti 1440p na 5800X3D povprečno dosegali 88 sličic na sekundo, medtem ko je 7800X3D pri isti ločljivosti zmogel 125 sličic na sekundo. Konkretna razlika, ki pa se je pri skoku na ločljivost 4K zmanjšala in sicer na 97 sličic na sekundo pri 7800X3D in 78 sličic na sekundo pri 5800X3D.

Tej igri je nato sledila primerjava v Resident Evil 4. Govora je seveda o prelestni predelavi, ki je bila na PC-ju že ob izidu dobro optimizirana. Pri ločljivosti 1440p je Ryzen 7 5800X3D zmogel obrniti 140 sličic na sekundo in to pri Max nastavitvah, medtem ko je 7800X3D stvar spravil vse do 170 sličic na sekundo. Spet vidimo konkretno razliko, ki pa nato v ločljivosti 4K skorajda povsem ponikne: 7800X3D je na tem mestu zmogel pričarati 120 sličic na sekundo, medtem ko se je 5800X3D ustavil pri 118 sličicah na sekundo. Razlika je na koncu res minimalna in praktično spregledljiva, tako da če ste zaradi nekega razloga želeli Resident Evil 4 poganjati pri visoki ločljivosti in dosegati vso hitrost, ki jo ponuja 144 Hz monitor, potem tega tudi z najmočnejšim procesorjem pri maksimalni grafiki ne boste dosegli.

Podobna situacija se je primerila pri še enem dobro optimiziranem naslovu: Call of Duty: Modern Warfare 2. Pri tej igri smo skočili v večigralstvo in to grafičnih nastavitvah Ultra Quality ter tam ugotovili, da je razlika med obema procesorjema neobstoječa. Pri ločljivosti 1440p je 7800X3D zmogel 200 sličic na sekundo, medtem ko je 5800X3D tu zaostal samo za eno in se je ustavil pri številki 199. Ko pa smo na obeh procesorjih igro zagnali v ločljivosti 4K smo ugotovili, da sta oba dosegla identičen rezultat: 130 sličic na sekundo.

Za konec smo skočili še v zombie pobijalščino, ki sliši na ime The Last of Us Part One. Igra, ki je imela ob prehodu na PC ogromno težav z optimizacijo je kasneje prejela kar nekaj posodobitev in je zdaj v povsem drugem stanju, ki pa hkrati ponuja tudi najmanjše razlike med obema procesorjema. Na ločljivosti 1440p pri Ultra Quality nastavitvah se je 7800X3D sicer obnesel malce bolje, saj je sčaral 140 sličic na sekundo, medtem ko je 5800X3D tu prinesel 135 sličic na sekundo. Vendar pa se je ta prednost ob skoku na ločljivost 4K povsem skrajšala, saj je tam 7800X3D prinesel 84 sličic na sekundo, 5800X3D pa se je ustavil pri 83 sličicah na sekundo.

Kaj nam rezultati povedo? No, da imamo pred sabo dva izredno močna procesorja, ki bosta še kar nekaj časa zmožna poganjati igre pri visokih ločljivostih, zato tudi 5800X3D nikakor še ni zrel za pokoj. Sličice na sekundo se močno razlikujejo tudi glede na igre, ki jih poganjamo, zato je pri nekaterih razlika večja, pri drugih spet malo manjša, včasih pa je sploh ni. A če gledate v prihodnost in gradite PC, ki vas bo držal na vrhuncu optimizacijskih lestvic vsaj še do naslednjega prehoda generacij konzol, potem je 7800X3D bolj pametna naložba. Čeprav morda razlika v sličicah na sekundo pri ločljivosti 4K trenutno ni velika, zna skozi leta narasti, saj 7800X3D preprosto vsebuje močnejše specifikacije kot je višja frekvenca delovanja, še enkrat večji L2 Cache in večjo prepustnost – s tem da je to resnični procesor prihodnosti, ki je združljiv z “novim” pomnilnikom DDR5.

Po drugi strani je 5800X3D smiseln, če želite prihraniti nekaj denarja. 5800X3D v trgovinah tipa EIGRE.si stane 360 €, medtem ko je treba za 7800X3D odšteti 456 €. 5800X3D je tako cenejši in smiseln za tiste, ki vztrajate na AM4 platformah, ki v sebi držijo še DDR4 pomnilnik. Seveda pa je takšna nadgradnja samo začasna in slej ali prej bo treba skočiti na pomnilnik DDR5, to pa bo s sabo potegnilo tudi nadgradnje matične plošče, pomnilnika in seveda tudi procesorja.

Objava Kakšen preskok ponuja nova generacija procesorjev? se je najprej pojavila na HOPsi.

Dansko podjetje TickrMeter ApS je leta 2021 prišlo na brihtno idejo, da bi spremljanje delnic in kriptovalut preselili iz digitalnega na malce bolj fizični svet. Namreč tudi svet Wallstreeta se je spremenil in če si se včasih za trgovanje z delnicami moral kregati v nagužvani sobi, ki je imela polno kričečih istomiselnežev, lahko zdaj vse to počneš doma iz naslonjača domačega fotelja.

Vendar pa nekateri še vedno pogrešajo nekaj tega fizičnega sveta in iz tega se je rodil izdelek TickrMeter, ki omogoča nekaj obujanja spominov, brez da bi ob tem trpela efektivnost.

Zgodba tega izdelka se je prav tako začela leta 2021, saj so ustvarjalci podporo za snovanje nabirali preko spletne platforme Indiegogo. In tam so naleteli na ogromen uspeh, saj jim je uspelo nabrati skoraj pol milijona evrov podpore, zaradi česar je TickrMeter lahko zaživel v svoji polni obliki.

Takšnega smo v roke prejeli tudi mi in se z njim malce pozabavali. Dizajnersko je to sila preprost izdelek, saj v bistvu gledamo v črno škatlico, dimenzij 3,78 x 9,67 x 3,98 cm, ki na sebi ne skriva nekih bajnih priključkov, saj v bistvu iz nje vodi samo en kabel za napajanje. Na vrhu boste opazili še manjši luknjici, ki služita v bistvu povezovanju dodatnih TickrMeterjev, saj lahko v slogu Legic zlagamo enega na drugega in si tako razširimo nabor hkratnega spremljanja investicij.

Namestitev je prav tako izredno preprosta. Škatlico priklopimo na napajanje preko kabla USB, nakar se na njo povežemo Wi-Fi povezave telefona. Ko je enkrat stvar povezana se bo naprava sinhronizirala z vašim telefonom, nakar samo še ustvarimo račun in se spravimo v igro spremljanja delnic in kriptovalut.

Zadevo bo najlažje upravljati preko brskalnika na PC-ju, saj tam lahko preko preprostega vmesnika poiščemo želeno delnico ali kriptovaluto, si nastavimo interval osveževanja ter trg in že se bo zadeva sinhronizirala na napravo, kjer vam bo preko zaslona, ki v premer znaša slabe tri palce, sporočala trenutno stanje, datum in procente rasti izbrane valute.

Zaslon je izjemno varčen, saj deluje na principu e-inka, ki ga najdemo na raznih elektronskih bralnikih. To pomeni, da je tudi baterija izjemno varčna, saj TickrMeterja ni treba imeti ves čas priklopljenega na napajanje, ampak ga lahko prosto prestavljate po sobi ali pa ga vzamete na pot. Dodatna prednost te naprave je dejstvo, da vam ni treba ves čas spremljati v zaslon, da bi vedeli kaj se trenutno dogaja na trgu. Ob stranici namreč svetijo tudi barve, ki nam hitro pritegnejo pozornost ob potencialnih spremembah: zelena pomeni, da valuta raste, rdeča da je padla, modra pa da je dosegla našo vrednost, ki smo si jo zastavili v nastavitvah.

Kakšnega večjega filozofiranja ta izdelek ne potrebuje, saj je res enostaven za namestitev, vse njegove funkcije pa takoj vidite, ko se prijavite v uporabniški račun. Na žalost stvar ne podpira slovenskega trga, tako da se boste morali zadovoljiti s ponudbo delnic ZDA, Združenega kraljestva, Kanade, Hong Konga, Švedske, Norveške, Danske, Finske, Latvije, Estonije, Nemčije, Nizozemske, Francije in Švice. Teh mej seveda ni pri kriptovalutah, saj te niso omejene na posamezne teritorije, tako da njihove rasti in padce spremlja vsak.

Prisrčni TickrMeter na Mimovrste stane 93 €.

Objava Naprava TickrMeter omogoča fizično spremljanje trga delnic in kriptovalut se je najprej pojavila na HOPsi.

Ni trajalo dolgo, da so se v dirko za rezanje tega dela pogače spustila tudi druga večja podjetja. Prvi je svoj izdelek na trg dostavil Asus, ki je nedolgo nazaj predstavil svojo lastno verzijo prenosnega sistema ROG Ally. S tem smo se poigrali zdaj tudi mi in ga med testiranjem ves čas seveda primerjali s Steam Deckom, saj so takšne primerjave pri opisovanju tega izdelka neizogibne.

Po tednih testiranja smo ugotovili, da je Asus dobro opravil nalogo in ROG Ally je tako legitimna konkurenca Steam Decka, saj ni samo neka njegova bleda kopija, ampak prinese tudi svoje prednosti, zaradi česar bi znal na svojo stran privleči tudi tiste, ki Decka že imate doma.

SPECIFIKACIJE

• Ime naprave: ASUS ROG Ally
• Procesor: AMD Ryzen Z1 Extreme
• Zaslon: 7-palčni 1920 x 1080 v razmerju 16:9
• Osveževanje zaslona: 120 Hz
• Pomnilnik: 16 GB LPDDR5
• Disk: 512 GB NVMe M.2 SSD
• Cena: 879 €
• Nakup: Cyberpiggy

VIDEO OPIS

ROG Ally pride zapečaten v dokaj elegantni, belo sivi škatli, ki glede na pakiranja spomni na nekaj, kar bi v sebi vsebovalo nekam večji telefon. Vendar pa se za razliko od Steam Decka zadeva ne nahaja v kakšnem priročni prenosni torbici, zato bo treba to dokupiti za nekaj dodatnih desetakov, kar vam v bistvu priporočam, saj pač ta škatla ni namenjena prenašanju naokoli.

Znotraj paketa najdemo samo konzolo, nakar se pod to nahaja polnilec z USB-C priklopom ter nekaj navodil. Od dodatkov je to v bistvu to, kar je manjše razočaranje, saj sem pričakoval vsaj še kakšno krpico za čiščenje ekrana ali pa nemara poceni žične slušalke. Na zgornjem pokrovu se sicer nahaja kartonasti ROG znak, a z njim si vsakdanjež ne bo imel veliko za pomagati.

Oglejmo si zato raje konzolo. Gre za pošten kos igričarske opreme, za katerega sem pričakoval, da bo zaradi boljšega zaslona in močnejših strojnih specifikacij večji od svojega konkurenta Decka, a temu ni tako. ROG Ally je v bistvu celo malce tanjši in krajši, medtem ko si oba delita nekako isto težo. Ergonomsko bo vsak od izdelkov našel svojo ciljno publiko, saj bodo Allyja raje imeli tisti z malce manjšimi rokami, a po drugi strani ima Deck bolj zaobljeno obliko, medtem ko ASUSov izdelek vsebuje malce bolj ostre robove.

Ally vsebuje standardno razporeditev gumbov in ostalih pritiklin nadzorne sheme. Na vsaki strani se nahaja po ena kontrolna paličica, ki je za premikanje malce manj toga kot tista, ki jo najdemo na Decku. Na desni strani najdemo štiri gumba ABXY, medtem ko sta ob zaslon na vsaki strani postavljena dva dodatna gumba, ki se morda nahajajo malce preblizu skupaj. Leva stran se ponaša še s križnimi gumbi in od pritiskal na sprednji strani je to nekako to. Ally ne vsebuje sledilne ploščice, ki jo najdemo na Decku, kar bodo pogrešili tisti, ki ste se takšnega nadzora navadili in ga uporabljate na naslovih, ki ne podpirajo kontrolerjev kot so kakšne starejše igre ali pa strategije.

Zadnja stran vsebuje dva dodatna gumba, medtem ko Steam Deck po tej strani ponudi štiri. Če se preselimo na zgornjo stran naprave tam najdemo gumb za prižig in izklop naprave, ki hkrati v sebi skriva čitalec prstnih odtisov. Potem je tu standarden nabor štirih sprožilnikov, vhod za polnjenje USB-C, čitalec microSD kartic in dva gumba, ki nadzirata glasnost.

Potem je tu zaslon in na tem mestu se začnejo kazati večje razlike med obema napravama. Oba zaslona v premer merita 7 palcev, a Allyjev prikazovalnik je zmožen prikazati bolj svetlo in z barvami zasičeno sliko in to pri ločljivosti 1920 x 1080. Poleg tega Ally podpira osveževanje zaslona pri 120 Hz, razmerje njegovih stranic pa znaša 16:9.

Tudi drobovje naprave je impresivno, saj sistem poganja novi AMD-jev procesor Ryzen Z1 Extreme, ki mu družbo dela še 512 GB velik M.2 SSD disk ter 16 GB LPDDR5 pomnilnika.

A morda največja razlika med obema napravama sta operacijska sistema. Medtem ko se je Valve pri Steam Decku odločil razviti svojo verzijo Linuxa, se je Asus raje zaobljubil operacijskemu sistemu Windows 11. To je konkretna razlika med obema napravama in zna biti tisti najbolj pomembni faktor pri vseh tistih, ki se te dni odločajo med tema dvema napravama.

Po eni strani namreč Steam Deck ponuja vrsto prednosti. Valve je lahko svoj digitalni servis Steam natančno prilagodil Decku, tako da že ko prižgeš napravo si takoj porinjen v Steamov meni in že lahko začneš izbirati igre in jih nato zaganjati. Poleg tega ima Valve dolgo roko, tako da redno pregleduje vse igre na svojem servisu in če so te povsem združljive z Deckom, takoj dobijo posebno značko, zaradi česar lahko uporabnik na enostaven način pregleduje vse naslove, ki bodo optimalno delovali na tej prenosni napravi.

Po drugi strani pa Ally zaradi združljivosti z Windows 11 ponuja funkcionalnost Steama, hkrati pa lahko na napravo brez težav enostavno namestimo druge programe in zagnjalnike kot so Battle.net, Epic Games Store in GOG ter se hkrati na enostaven način pozabavamo v ponudbi servisa Game Pass. Te stvari sicer ponuja tudi Steam Deck, a se je pri tem treba kar namučiti in znati vsaj malce skakati po nedrjih Linuxa, medtem ko je pri Allyju namestitev vseh teh eksternih zadev preprosta kot klikanje po Windowsu. A Ally na tem področju vseeno vsebuje svoje minuse, saj Windows 11 ni povsem prilagojen njegovemu sistemu, zaradi česar zna biti navigacija po njem bolj zamudna kot pa pri konkurenci.

Asus je sicer poskušal nekaj težav z uporabniškim vmesnikom rešiti preko svojega lastnega programa Armory Crate, ki ga sam že dolgo časa ne mara. Preprosto je premalo pregleden in nosi tisti zoprni “gaming” izgled, ki se zdi ujet v preteklosti. Zato sem potreboval celo večnost, da sem ugasnil RGB razsvetljavo, ki je privzeto omogočena in sveti okoli kontrolnih paličic, to pa me je samo motilo med igranjem in naravnost živciralo takrat, ko je bila naprava priključena na polnjenje.

Nekaj teh zamer ostane pozabljenih ko si vse nastavimo in se končno spravimo v igranje. Mišice naprave takrat pridejo do polnega sijaja, višja ločljivost pa sicer ni solzeče visoka nadgradnja napram Decku, a se jo vseeno opazi, še bolj do izraza pa pride podpora za preigravanje na višjih sličicah na sekundo.

ROG Ally in jaz sva se najprej pozabavala v nekaj starejših igrah in GTA 4 je tekel pri praktično zaklenjenih 60 sličicah na sekundo, predelani Sam and Max pa mi je povrnil ljubezen do preigravanja teh ostarelih pustolovščin. Nakar sem se spravil v preigravanje novejših zadev in tudi tu sem naletel na presenetljivo dobre rezultate. Edine večje težave mi je povzročal Hogwarts Legacy, ki se je pri gonji skozi odprti svet vsake toliko kar pošteno zataknil, medtem ko so zadeve tipa Baldur’s Gate 3 in Remnant 2 pričarale zadovoljivo igralno izkušnjo. Tudi Starfield je bil igralen pri prijetnih 30 sličicah na sekundo, seveda pa sem moral pri vseh teh zadevah znižati grafične nastavitve, včasih tudi na najnižje.

Prenosna igričarska zabava zahteva svojo ceno, ki še dolgo ne bo rešena in je potrebna privajanja. Najprej je tu sistem hlajenja, ki sicer ni pretirano glasen, a izpuh vročega zraka na zgornji strani boste zagotovo začutili. To je pač stalnica takšnih naprav in dokler nekdo ne izgrunta poceni vodnega hlajenja, bomo morali ob prenosnem igranju trpeti nekaj hrupa.

Drugi minus teh naprav pa je baterija. ROG Ally v tem pogledu malce zaostaja za Deckom, saj vsebuje močnejše komponente, te pa preprosto požrejo več električnega soka. Sicer lahko preko Armory Crata prilagajamo voltažo in ob 15 W bo stvar precej tišja in varčna, zaradi česar bo tudi baterija trajala dlje. A v zameno za to boste morali trpeti nižje sličice na sekundo, tako da lahko nižje vate uporabite samo pri kakšnih bolj preprostih indie naslovih, medtem ko bo za modernejše AAA naslove treba vklopiti Turbo način pri 25 vatih, kar pošteno izboljša optimizacijo, a nato se baterija hitro začne prazniti. V tem načinu jo boste izpraznili v nekje uri in pol igranja, kar mine hitreje kot bi mislil, še posebej če malce igrate, zadevo odložite in se odpravite po prigrizek in se nato spet vrnete nazaj. V bistvu je še najbolj priporočljivo zadevo priklopiti na napajanje, saj se boste ob tem znebili skrbi glede prazne baterije, igre pa bodo takrat tekle še bolj gladko, saj naprava takrat kuri 30 vatov. A potem se nekako izgubi smisel prenosljive naprave in je potem že bolje poprijeti za PC.

Asus ROG Ally je celokupno zelo zanimiv izdelek, ki vsebuje svoje pluse in minuse, zaradi konkurenčnosti iz strani Steam Decka pa se mora vsak zase odločiti, kakšen uporabnik je in kaj pri njegovi uporabniški izkušnji največ šteje in če vam prija enostaven dostop do iger iz večih različnih platform, visoka frekvenca osveževanja zaslona in igranje najnovejših iger pri višji ločljivosti potem zna biti ROG Ally ravno tista zadeva, ki jo iščete. Vendar pa tudi vse te mišice ne rešijo večnih težav takšnih naprav, ki se začnejo pri glasnem hlajenju in bateriji, ki vam na noben način ne bo ponujala ure nemotene zabave.

Ob vse to prištejte še ceno, saj ROG Ally stane 879 €, kar je precej več od najdražjega Steam Decka, ki je pri Američanih za 100 $ cenejši, v Evropi pa cen zaenkrat še nimamo.

Objava Asus ROG Ally – impresivno prenosno igranje, ki pa potrebuje še nekaj dodelave se je najprej pojavila na HOPsi.

Huawei Watch GT 4 je na voljo v dveh različnih velikostih, s 46-milimetrskim robustnim ohišjem ali 41-milimetrsko bolj elegantno zasnovo zapestnice. Ponuja osupljivih osem različic, ki vključujejo različne pasove, vključno z usnjenimi, gumijastimi in recikliranimi materiali ter vam tako omogočajo, da prilagodite svojo uro svojemu modnemu okusu in priložnosti.

Tradicija z roko v roki s sodobnimi trendi

Serija Huawei Watch GT 4 predstavlja drzen korak v smeri modnega napredka v primerjavi s klasičnimi urami GT, saj uvaja domiselne oblikovne elemente in hkrati ohranja sodobno estetiko prejšnjih modelov. Nova pametna ura je na voljo v dveh velikostih. Kot osupljiva Huawei Watch GT 4 z osemkotnim robustnim ohišjem premera 46 milimetrov ali elegantna Huawei Watch GT 4 premera 41 milimetrov, ki spominja na eleganten nakit.

Huawei Watch GT 4 pametne ure so resnično se odlično prilagajajo različnim okusom, osebnostim ter različnim priložnostim, saj so na voljo v kar osemnajstih različicah. Večja različica s premerom 46 milimetrov vas bo očarala s svojimi različnimi pasovi, vključno s kovinskim, rjavim usnjenim, črnim gumijastim ali pa zelenim paščkom iz recikliranih materialov. Na drugi strani pa manjša različica s premerom 41 milimetrov sije v dveh elegantnih barvnih odtenkih kovine (zlata in srebra), mehkim belim usnjenim paščkom ali pa črnim paščkom iz kavčuka, ki omogoča popolno prilagoditev vašemu osebnemu slogu ali trenutni priložnosti. Ne glede na vaš okus boste imeli na voljo kar 25 tisoč digitalnih številčnic, ki bodo izpopolnile vašo izkušnjo z uro.

Funkcije, ki spreminjajo sledenje in upravljanje vašega zdravja

Huawei je z novo strategijo “Fashion Forward” trdno prepričan, da lahko vsakdo izboljša svoje zdravje, pri čemer ni potrebno odrekanje modnemu slogu. Pametne ure Huawei postavljajo nosljive tehnologije v jedro zdravega življenjskega sloga, saj prinašajo pomembne funkcionalnosti, kot so izboljšano upravljanje menstrualnega cikla 3.0 in spremljanje dihanja med spanjem.

Huawei Watch GT 4 po več kot osmih letih raziskav in razvoja izboljšuje tehnologijo za spremljanje srčnega utripa in nasičenosti kisika v krvi TruSeen 5.5+, ki vključuje večkanalni algoritem za izboljšanje signala, ki temelji na Huaweievi ekskluzivni metodi globokega učenja. Posledično so podatki o zdravju srca tudi med dinamičnimi dejavnostmi, kot so recimo tek, plavanje ali odbojka na mivki ali v okoljih z nizkimi temperaturami natančnejši za kar 30 odstotkov.

Nove pametne ure tudi uvajajo nadgrajeno funkcijo TruSleep 3.0 za analizo kakovosti spanja. Nadzor spanja omogoča celovito razumevanje spalnih ciklov in pomaga pri prilagajanju spalnih navad. To vključuje funkcijo zaznavanja dihanja med spanjem, ki prepozna nepravilnosti v dihanju in omogoča dodaten vpogled v zdravje dihal.

Nadgrajeno je še upravljanje menstrualnega cikla 3.0, ki inteligentno analizira in se uči iz fizioloških kazalnikov, kot so srčni utrip, telesna temperatura, frekvenca dihanja in drugo, ter tako napoveduje menstruacijo. To bi lahko koristilo mnogim ženskam z manj rednimi cikli, saj bodo v ključnih trenutkih cikla zlahka prilagodile življenjski slog.

Naj vas ponese v sam športni vrh

Huawei Watch GT 4 prinaša preobrazbo izkušnje vadbe s pametno uro, saj uvaja izboljšane obroče dejavnosti, povsem novo aplikacijo Ohranite kondicijo in nadgrajen satelitski sprejemnik. Z njimi je spremljanje vaših športnih dosežkov še bolj natančno, zahvaljujoč novi funkciji TruSeen 5.5+.

Motivacijo lažje najdete v izboljšanih obročih dejavnosti (Activity Rings), ki na prvi pogled prikazujejo dnevne statistične podatke o telesni pripravljenosti (porabljene kalorije, trajanje zmerno intenzivne vadbe, kot je hoja ali tek in kolikokrat ste vsako uro vstali vsaj za eno minuto). Da bi spodbudila k zaključku vseh treh obročev v enem dnevu, funkcija z navideznimi medaljami nagrajuje doseganje novih mejnikov telesne pripravljenosti in postavljanje rekordov. Poleg tega boste imeli dostop do več kot 100 športnih načinov, med katerimi je po novem tudi način za sledenje e-športa, s pomočjo katerih bo ohranjanje telesne aktivnosti še bolj priročno kot kdaj koli prej!

Huawei Watch GT 4 je prva pametna ura Huawei z aplikacijo Ohranite kondicijo. Ta uporablja zdravstvene podatke v realnem času, da pomaga upravljati vnos kalorij in daje celovitejša priporočila, prilagojena potrebam organizma za učinkovitejše upravljanje telesne teže.

Svoje pohodniške in tekaške izzive lahko dvignete na višjo raven z nadgrajenim dvopasovnim petsistemskim visoko natančnim satelitskim sprejemnikom (GNSS). Sprejemnik v primerjavi s predhodniki izboljša natančnost določanja položaja za 30 odstotkov, tudi med tekom v gosto naseljenih območjih, ki lahko potencialno ovirajo sprejem signala.

Napredna spremljevalka na vseh vaših poteh

Nova pametna ura je zasnovana za maksimalno udobje in izboljšanje vašega življenjskega sloga, pri čemer prinaša številne dodatne funkcionalnosti, kot je povsem nov zaganjalnik, možnost hitrega sporočanja in dostop do aplikacij tretjih oseb, ki vam omogočajo predvajanje glasbe, navigacijo in še več. Še bolj pomembno pa je, da zagotavlja izjemno dolgo življenjsko dobo baterije, ki traja do 2 tedna, kar presega zmogljivost baterij mnogih drugih ur.

Huawei je obenem tudi poskrbel, da nove pametne ure serije Huawei Watch GT 4 delujejo na vseh pametnih telefonih s sistemoma iOS in Android. Obenem zagotavlja, da so zasebnost in podatki ves čas zaščiteni, kar omogoča miren dostop do vodilnih nosljivih tehnologij.

Cene in dostopnost

Nekaj različic pametnih ur serije Huawei Watch GT 4 je že na voljo na slovenskem trgu, do konca septembra pa naj bi bile na voljo vse različice. Lahko boste izbirali med tremi različicami večjih s 46 mm ohišjem in tremi različicami z manjšim 41 mm ohišjem.

Priporočljive MPC v Sloveniji:

• 46 mm kovinska 379,00€
• 46mm zelena 299,00€
• 46mm črna 279,00€
• 41mm zlata 349,00€
• 41mm srebrna 399,00€
• 41mm bela 279,00€

Za več informacij obiščite Huawei spletno stran.

_{PARTNERSKA OBJAVA}

Objava Nova pametna ura Watch GT 4: Inovacija podjetja Huawei, ki združuje tehnologijo in slog se je najprej pojavila na HOPsi.

Kako bi torej vse to preselil tudi v vode prenosnih računalnikov, saj se je včasih preprosto treba odlepiti od pisarne in tipkanje vzeti na pot? Lenovo pravi, da ima odgovor na to zagato in ta nosi ime Lenovo Yoga Book 9i.

Gre za prenosnik, ki vsebuje dva ekrana, nahajata pa se en pod drugim. Lenovo je na ta način ohranil klasično obliko laptopa, s tem da je povečal površino zaslonov. Proizvajalci prenosnikov nam sicer že dlje časa poskušajo na nek način vriniti inovativne pristope do dodatne monitorske površine: ASUS nam je denimo v prenosniku ROG Zephyrus Duo 16 nad tipkovnico ponudil interaktivno pasico, Lenovo pa je v ThinkBook Plus Gen 3 na desno stran vdelal praktično celo tablico.

Yoga Book 9i pa gre pri temu najbolj v ekstreme, saj se je Lenovo odločil vse karte vložiti v ekrane, tako sta pred nami dva 13,3 palčna OLED zaslona, ločljivosti 2880 x 1800, ki sta zmožna osvetlitve 400 nitov, pod ekrani pa najdemo 16 GB DDR5 pomnilnika, Intelov procesor 13. generacije, do 1 TB velik SSD disk in integrirano grafično kartico Intel Iris Xe.

Glede na specifikacije je lahko hitro jasno, da iger na tej zadevi ne bomo poganjali, saj je Yoga Book 9i namenjen predvsem delu, ki je lahko tipkarsko ali risarsko. Za tipkanje želi Lenovo ljudem predstaviti idejo tapkanja po virtualni tipkovnici in čeprav je ta lepa, bo manjek fizičnih gumbov zagotovo zmotil marsikoga, saj smo nekateri po letih tipkanja na normalne tipkovnice enostavno preveč navajeni na nekakšen odziv pri sprožanju tipk.

Očitno se je tega zavedal tudi Lenovo, zato je k paketu pridodal brezžično tipkovnico, ki jo lahko pripojimo na spodnji del ekrana in jo nato premikamo navzgor in navzdol, tako da si en del lahko pustimo kot virutalno sledilno ploščico. Sekundarni ekran se da izrabiti tudi za risanje, zaradi česar pride prenosnik skupaj s pisalom.

Vsekakor je tole inovativna naprava, a za takšno igračkanje bo treba pošteno odpreti denarnico, saj Yoga Book 9i v Evropi stane nekje od 2.400 € dalje. Več informacij na uradni strani podjetja.

Objava Ta Lenovo prenosnik vsebuje kar dva OLED ekrana se je najprej pojavila na HOPsi.

Navsezadnje je legitimno vprašanje, kako naj človek začne inovirati na področju miz, ki nas v nekako isti obliki spremljajo že od pamtiveka. Vzameš ogromno desko, na njo naviješ štiri noge in bum: pred tabo je miza, ki jo lahko uporabiš bodisi za jedilnico, v bolj nujnih situacijah pa se jo da uporabiti tudi kot za nosilec monitorja, miške in tipkovnice.

Vendar pa seveda inovacije prihajajo v vse kotičke našega življenja in nič drugače ni niti pri mizah. Eno takšno spremembo smo predstavili že z opisom mize UVI Desk Breacher, zdaj pa je na vrsto prišla njena večja sestra UVI Desk, ki sicer ne vsebuje podnaslova, a to nadomesti z naborom funkcij, ki predstavljajo resničen portal v dobo modernih pisarn.

VIDEO RECENZIJA

Specifikacije

• Ime izdelka: UVI Desk
• Širina mizne plošče: 139 x 68 x 3,8 cm
• Višina: med 73 do 123 cm
• Obremenitev: do 100 kg
• Cena: 528 €
• Nakup: uradna stran

Mizo UVI Desk ste pri naših recenzijah izdelkov zagotovo že opazili, saj je igrala pomembno vlogo v praktično vseh naših posnetkih. Je namreč ravno tista miza na kateri smo posadili večino naših izdelkov za recenzijo, saj je zaradi svoje prilagodljivosti in mobilnosti idealna za delanje recenzij, kjer je treba večkrat spremeniti kot snemanja ali pa zasukati lokacijo na drug konec sobe.

Vendar pojdimo po korakih, saj je treba vsako stvar najprej sestaviti skupaj in tako kot UVI Desk Breacher tudi navadni UVI Desk od nas zahteva najprej nekaj vihanja rokavov in obračanje izvijača. Vso potrebno opremo boste dobili znotraj škatle, tako da se lahko spravite v sestavljanje kjerkoli že stvar odpakirate, seveda pa je priporočljivo, da imate s sabo električni vijač, ki bo sestavo naredil veliko hitrejšo.

Pred sestavljanjem najprej zaščitimo tla, s tem pa bomo zaščitili tudi samo mizo pred kakšnimi nerodnimi udarci. Začnemo s sestavljanjem prečk, stranskih nosilcev in nog. Enako postorimo na drugi strani, nakar prečke pritrdimo še na sredini, na vsako od nog pa nato pritrdimo še stopalo, ki ima na spodnji strani nogice za uravnoteženje mize. Nato vse skupaj umaknemo, na tla postavimo izbrano mizno ploščo, na njo pa z vijaki pričvrstimo okvir, nakar se lotimo še namestitve krmilne enote ter samega kontrolerja, s katerim bomo nato dvigali in spuščali mizo. Sestavljeno mizo postavimo na noge in čas je za akcijo.

Iz takšnega izdelka se da iztisniti res veliko. V bistvu so funkcije mize UVI Desk nič manj kot revolucionarne, vse to pa gre na račun največje privlačnosti tega izdelka: višinskega prilagajanja mize.

UVI Desk namreč na prvi pogled izgleda kot običajna, bolj kvalitetna pisarniška miza, vendar pa se stvari hitro spremenijo, ko ob strani ugledamo krmilnik. Ta nam namreč omogoča dvig in spust mize, to pa naredimo z enim preprostim stiskom gumba. Razpon znaša med 73 in 123 centimetri, kar so idealne višine za povprečnega uporabnika, ki bo po novem lahko mizo uporabljal sede ali pa stoje, kar je bistvena funkcionalnost modernih pisarn. Namreč neprestano sedenje ni ravno zdravo in marsikdo se morda ne zaveda, da tudi če samo stojiš, s tem hkrati kuriš kalorije ter si izboljšaš držo.

Krmilnik nam tako močno poenostavi prilagajanje mize, hkrati pa znotraj najdemo pomnilnik, ki si je zmožen zapomniti dve prednastavljeni višini. Tako si lahko zapomni eno, ki služi sedenju in drugo, ki vam omogoča idealen dostop do miške in tipkovnice ob stanju. Hkrati nam krmilnik omogoča, da vas opomni kdaj točno se je treba vstati in ob katerem terminu se spet lahko usedete, vse to pa si seveda lahko prilagodite svojim željam. Programiranje krmilnika ni preveč zahtevno, za vsak slučaj pa je UVI na svoji spletni strani poskrbel za navodila, ki so na voljo tako v materinščini kot tudi angleščini.

Prilagodljivost pa se na zaključi samo pri višanju in nižanju višine. Po svojih željah si lahko izberete tudi barvo okvirja, ki je na voljo v črni, beli ali sivi barvi, prilagajate pa si lahko tudi samo mizno ploščo. Nihče vam namreč ne preprečuje, da si ne omislite povsem svoje lastne mizne plošče, ki jo nato pričvrstite na UVI Desk okvir, mora pa ta biti seveda dovolj široka in debela, da bo prenesla obremenitve. UVI ima na voljo cel kup različnih miznih plošč, pri segmentu predsestavljenih miz pa sta na voljo dve plošči iz hrasta: hrast Sonoma je namenjen tistim, ki imate radi malce svetlejše barve, medtem ko je naravni hrast rezerviran za privržence temnejših odtenkov. Obe plošči sta masivni, saj v dolžino znašata 139 cm, v širino pa 68 centimetrov, medtem ko je debelina 3,8 centimetra. To je dovolj, da lahko na eno mizo postavite čisto vse kar potrebujete za vsakdanje delo: miška, tipkovnica, več monitorjev in celo škatla od PC-jev so stvari, ki jih zlahka zadegate na omizje, pa še vam bo ostalo prostora za kakšen zvezek ali priročnik. Vse to lahko tudi dvigate in spuščate povsem brezskrbno, saj UVI Desk lahko prenese do 100 kilogramov obremenitve, seveda pa je treba poskrbeti, da so kabli dovolj dolgi in da se ne bodo zatikali ob dviganju mize, kar lahko hitro privede do kakšne neljube nesreče.

Tako kot pri UVI Desk Breacherju, vsebuje tudi ta “polna” verzija mize možnost nameščanja celega asortimaja dodatkov, ki jih UVI ponuja v svoji trgovini. Namestite si lahko držalo za PC, ki bo škatlo držalo iznad tal, a jo boste hkrati na ta način sukali v različne smeri. Potem so tu upravljalniki kablov, držalo za slušalke, stojalo za prenosnik in VESA nosilci za monitorje, ki vas rešijo nepotrebnih stojal za monitorje, hkrati pa vam omogočajo, da te lahko rotirate v različne smeri. Če nameravate veliko stati potem je smiselna nabava podloge za utrujenosti, ki malce sprosti pritisk na noge, zraven pa dobite še majhno žogico, ki vam razgiba stopala in prste na nogah.

Kot vidite je morda najboljša lastnost UVI Desk miz stopnja prilagodljivosti, ki vam jih ponuja takšen izdelek, a treba se je zavedati, da smo s tem opisom pogledali samo v tisto najbolj osnovno mizo, medtem ko so na voljo tudi takšne, ki so specifično prilagojene vašim zahtevam. Tako si lahko omislite dvižno LITE mizo, ki ima malce šibkejši motor za dviganje in spuščanje, a hkrati nosi nižjo ceno. Potem je tu dvižna kotna miza za vse tiste, ki imate prostor v pisarni ali domači sobi rezerviran v kotu in se pri delu radi malce vrtite na stolu. Si pisarno ali sobo delite še s kom in ne bi za to kupovali dveh miz? Ni problema, poglejte v smer dvojnega dvižnega okvirja, kjer lahko na enega pritrdimo dve mizni plošči, kar je izjemno priročno za tiste, ki imajo omejen prostor. Nekaj časa je bila celo na voljo miza z nagibno mizno ploščo, ki bi bila perfektna za vse risarje in umetnike, a ta zdaj ni več v prodaji.

Sestavljanje vseh teh pritiklin zna biti komu v zabavo, tisti bolj neodločni pa lahko posežete po že predsestavljenih mizah, kjer so skupaj dane tiste najbolj popularne opcije, tako da vam preostane samo še to, da zadevo dodate v košarico in zaključite z nakupom.

Skratka, UVI Desk je namenjen res širokemu krogu strank. Cenili jo bodo starejši, ki bi si ob delu malce razgibali mišice, prav pa pride tudi najstnikom, ki rastejo kot gobe po dežju in si zdaj lahko prilagajajo mizo ob vsakem pridobljenem centimetru, tako da jim nikoli ne bo treba drgniti stegen ob prenizko mizo.

Širok pa je tudi razpon cen, saj vsaka prilagodljivost s sabo prinese svojo cenovno postavko. Za osnovno predsestavljeno mizo boste odšteli 549 €, pri tej ceni pa si lahko sami izberete barvo mizne plošče in okvirja, medtem ko si je celotno ponudbo tisti bolj eksotičnih izvedenk tipa dvojni okvir in kotna miza najbolje ogledati na uradni spletni strani UVI-ja.

Objava UVI Desk – portal v dobo modernih pisarn se je najprej pojavila na HOPsi.

Legion Go bo tako prenosna naprava, ki jo bo poganjal procesor AMD Ryzen Z1 Extreme, ki bo sparjen s 16 GB pomnilnika, za shranjevanje podatkov in iger pa se bomo odločali med 512 in 1 TB variantami, ki jih bo naknadno moč razširiti tudi preko SD kartic.

Zadeva bo vsebovala tudi naravnost titanski zaslon, ki je v praksi videti še bolj impresiven kot pa samo na slikah. 8,8 palčni zaslon bo ponujal maksimalno ločljivost 2560 x 1660, ki se bo osveževala pri 144 Hz, kar so specifikacije za igranje pri tistih pravih namiznih PC-jih. Vprašanje je, kako bo Ryzen Z1 Extreme lahko novejše zadeve poganjal pri tako visokih ločljivostih, saj ta procesor najdemo na konkurenčnem ASUS-ovem ROG Ally-ju in že tam ima težave pri poganjanju nekaterih naslovov in to pri nižjih ločljivostih. No, tudi Go bo seveda ponujal možnost nižanja ločljivosti pri kakšnih bolj zahtevanih igrah, medtem ko nam vedno ostane opcija poganjanja indie naslovov pri polni ločljivosti.

Dodatna posebnost Go-ja je odstranitev kontrolerjev, ki jih nato lahko uporabljamo samostojno in z njimi mahamo po zraku, pričvrstimo pa jih lahko na posebna stojala, nakar ju lahko uporabljamo kot letalne palice, kar je vsekakor zanimiva ideja. Tako odstranjeni kontrolerji nam bodo prav prišli tudi za izrabo posebnih AR očal, ki se bodo prodajala ločeno, a so hkrati lep spremljevalec takšnega prenosnega izuma.

Legion Go obljublja tudi dobro baterijo in bliskovito hitro polnjenje, za programsko plat pa bo skrbel operacijski sistem Windows 11, kar nam bo omogočalo enostavno poganjanje programov in aplikacij, ki so sicer na voljo tudi Linux podprtemu Steam Decku, a se je treba tam za namestitev teh stvari malce bolj potruditi.

Legion Go bo v prodajo stopil enkrat v novembru, cena zanj pa bo znašala 799 €. Očala Legion Glasses bodo na voljo že oktobra, za njih pa bo treba odšteti 499 €, več informacij o obeh izdelkih, ki ju bodo spremljale tudi ločene slušalke, najdete na uradni strani.

Objava Legion Go končno razkrit in zadeva ima naravnost ogromen zaslon se je najprej pojavila na HOPsi.

Na prvi pogled Lenovov izum ne odstopa preveč od že vzpostavljene konkurence, ki jo trenutno zastopata Steam Deck in Asusova pogruntavščina ROG Ally. Tu je velik zaslon, ki ga ob strani krasita dva kontrolerja z gumbi, dvema igralnima paličicama in križnimi gumbi na levi strani. Vendar pa bo Legion Go vseboval tudi nekaj svojih lastnih posebnosti, ki v bistvu potegnejo najboljše iz sveta prenosnih PC-jev in konzole Nintendo Switch.

Oba kontrolerja ob straneh sta namreč odstranljiva, česar do sedaj ni priskrbel noben od miniaturnih PC-jev, ki imajo kontrolno shemo vedno fiksno. Lenovo se je v tem pogledu zgledoval po Nintendo Switchu, za te namene pa je zaslonu zadaj dodal naslonjalo, tako da bosta v praksi za kontrolerja zagrabila dva igralca in se nato družno zabavala pred ekranom.

Desni kontroler bo vseboval tudi sledilno ploščico, to idejo pa si je Lenovo sposodil direktno od Valva in njihove naprave Steam Deck. Sledilna ploščica nam služi kot nekakšen nadomestek miške, tako da lahko na napravi igramo tudi zadeve, ki ne podpirajo nadzorne sheme preko kontrolerjev. Sem notri lahko uvrstimo kakšne starejše igre ali pa strategije in čeprav sledilna ploščica ne more nadomestiti miške, z nekaj privajanja lahko preko nje igramo naslove tipa Age of Empires 2.

Slika od zgoraj nam razkrije vhod za 3,5 mm slušalke, kar štiri USB-A priklope ter dva vhoda USB-C. Čisto levo lahko razberemo še dva gumba, ki bosta najbrž služila za višanje ali nižanje glasnosti, zanimivo pa je tudi dejstvo, da bo desni kontroler ob strani vseboval majhno kolesce, ki bo verjetno zamenjal tistega, ki ga najdemo na običajnih miškah.

Legion Go naj bi poganjal operacijski sistem Windows 11 ter AMD-jev procesor, ki je lahko Z1 Extreme ali pa Ryzen 7 7840U.

Lenovo naj bi napravo uradno razkril na letošnjem sejmu IFA 2023, ki se bo odvil med 1. in 5. septembrom.

Objava Lenovov prenosni računalnik Legion Go naj bi imel odstranljive kontrolerje se je najprej pojavila na HOPsi.

Steam Deck v sebi drži impresivne specifikacije in je dostopen po ugodni ceni, čeprav zna ta biti za nekatere še vedno nekoliko previsoka. Valve se je zdaj odločil, da bolj trdno prime za vajeti trga rabljenih izdelkov, ki so med uporabniki do sedaj izmenjavali Bolhi, razvijalec pa je kar nekaj te robe spravil v skladišča, saj nekaterim zadeva preprosto ni bila všeč in so zahtevali denar nazaj, ti rabljeni Steam Decki pa so do sedaj samo nabirali prah.

Temu je zdaj konec, saj po novem lahko kupimo tudi rabljene “refurbished” Steam Decke in to seveda po nekoliko nižji ceni od tistih, ki na sebi še nosijo vonj novega izdelka. Razlike v ceni niso enormne, a so vseeno vredne upoštevanja:

• Steam Deck 64 GB – nov: 419 €; rabljen: 339 €
• Steam Deck 256 GB – nov: 549 €; rabljen: 439 €
• Steam Deck 512 GB – nov: 679 €; rabljen 539 €

Valve je za rabljene izdelke postavil prav posebno stran in zaenkrat na njej lahko najdemo samo Steam Decke, ne pa tudi dodatkov. Valve pravi, da je vsa ta roba šla čez njihova obsežna notranja testiranja in da so izdelki povsem enakovredni novim, a da znajo nekateri od njih vsebovati kakšne manjše kozmetične poškodbe. Sem notri prištevajo manjše praske, ki nastanejo med uporabo, a te so prisotne samo na ohišju in ne na zaslonu.

Valve med testiranjem preveri funkcionalnost kontrolerja, zvočnike, zaslon in baterijo, tako da v škatli dobite izdelek, ki bi moral delovati kot povsem nova naprava, vsi rabljeni Steam Decki pa nosijo 1 leto garancije. Podjetje opozarja, da morda zaloge ne bodo vedno na voljo in se znajo skozi čas spreminjati.

Objava Valve zdaj prodaja tudi rabljene Steam Decke z nižjo ceno se je najprej pojavila na HOPsi.

Na podobno oviro so naleteli tudi proizvajalci telefonov, ki so nekaj novega vseeno morali dostaviti zato so začeli uvajati, vsaj zame osebno, trapaste inovacije. Samsung še zmeraj poskuša upogljive telefone predstaviti kot nekaj revolucionarnega, na trgu bralnikov pa so začeli pojavljati takšni izdelki, na katerih lahko pridno beremo knjige, po novem lahko pa na njih tudi pišemo in rišemo. V to smer je skočilo tudi podjetje Lenovo, ki je na začetku tega leta izdalo svoj takšen pionirski izdelek Lenovo Smart Paper, z njim pa smo se dodobra poigrali v tokratni recenziji.

VIDEO RECENZIJA

SPECIFIKACIJE

• Ime izdelka: Lenovo Smart Paper
• Premer zaslona: 26,2 cm
• Ločljivost: 1872 x 1404
• Gostota pikslov: 227 ppi
• Pomnilnik: 4 GB
• Prostor za shranjevanje: 64 GB
• Operacijski sistem: Android 11
• Cena: 499 €
• Nakup: Big Bang

Lenovo sicer ni prvi, ki se je domislil združevanja lastnosti bralnika in risalne tablice, saj sta ga na tem področju prehiteli podjetji ReMarkable in tudi Amazon, ki je za te namene spočel izdelek Kindle Scribe. Moje roke pred tem niso preizkusile nobenega od prej omenjenih izdelkov, zato vam že zdaj lahko povem, da ta recenzija z njima ne bo vsebovala primerjav. Lahko pa Smart Paper postavim ob bok mojemu bralniku Kindle Paperwhitu in že od začetka je jasno, da je Lenovo izdelek proti navadnemu čitalniku pravi gigant.

Vsebuje zaslon premera 10,3 palca, ločljivosti 1872×1404, znotraj bralnika pa najdemo še 4 GB notranjega pomnilnika ter 64 GB prostora za shranjevanje, kar je dovolj za celo kopico knjig in risb, ki jih nameravate spočeti na napravi. Napravo lahko sicer razbremenite s shranjevanjem zadev na oblak, na žalost pa ni podprto širjenje prostora s priklopom SD kartic, tako da se bo treba zadovoljiti s tem, kar je že na voljo v napravi.

In tole je konkreten izdelek. Tehta 408 gramov, kar je nekako še enkrat več od Kindla, je pa v to težo dodan še priročen ovitek, ki ga pripnemo na tablico preko magneta in je narejen iz gume, tako da na sebi ne pušča prstnih odtisov.

Sama naprava je elegantna. Sprednjo stran krasi ekran, ki ima na levi strani dokaj konkreten črn rob, ob tem pa se nahaja pero, ki se prav tako preko magneta namesti na priročno posteljico. Kakor se tole sliši privlačno pa nam je ravno ta namagnetenost na začetku povzročila obilno mero težav. Pero se namreč magnetno pričvrsti tudi takrat, ko se nahaja izven posteljice, kar očitno ni bilo jasno nekomu, ki nam je pred tem poslal testno enoto. Ta nesrečnež je nato tablico zaprl, ko je bilo pero malce izven posteljice, s tem pa je zlomil konico peresa in celotna naprava je bila zaradi tega praktično neuporabna. Na novo pero smo tako čakali kar nekaj časa, dokler se Lenovo ni odločil, da nam raje pošlje kar komplet novo napravo. Skratka pri peresu je treba biti izjemno previden, tako da pred zapiranjem vsakič namenite kakšno sekundo temu, da preverite, če se je zadeva res usedla na svoje pravo mesto.

Kakšnih drugih posebnosti na Smart Paperju ne boste opazili. Na levi strani najdemo vhod za USB-C preko katerega napravo polnimo, na zgornji in spodnji strani pa se nahajata dve luknjici za mikrofon. Edine omembe vredna stvar se nahaja še na zgornji desni strani, kjer najdemo gumb za prižig in izklop bralnika, medtem ko je zadnja stran čista in elegantna.

Kaj nam je torej početi s to napravo? No, primarno jo boste zagotovo uporabljali za pisanje in risanje. Preko enostavne beležnice odpremo novo stran in se lahko že takoj spravimo v akcijo. Pero je že vnaprej povezano s sistemom, tako da se ni treba muditi ob kakšnem parjenju ampak lahko že takoj spočnete prve čačke.

Ko sem na Lenovo Smart Paper spisal prve pisane črke so me takoj presenetile dve stvari. Prva je bila ugotovitev, da sem po znanju ročnega pisanja nazadoval izza učencev prvega razreda, saj po vseh teh letih tipkanja preprosto pozabiš kako se sploh piše pisane črke. K sreči je pisanje kot vožnja kolesa in traja sicer nekaj minut, da spet prideš nazaj v formo, a ko se enkrat povrne mišični spomin besede kar letijo po digitalnem papirju.

Druga stvar pa je bila presenečenost nad tem, kako daleč je napredovala tehnologija risalnih tablic. Pri pisanju sem namreč pričakoval zamik, a tega v bistvu niti ni bilo in po nekaj minutah se ti res zdi, kot da rišeš in pišeš po pravem papirju. K temu pripomore tudi povratni učinek zaslona, ki je rahlo grob, tako da pri peresu čutiš nekaj odpora, zaradi česar je občutek še bolj avtentičen. Pero upošteva tudi pritisk in nagnjenost pisala, kar pride prav še posebej pri risanju bolj naprednih slik. Končna slika bo seveda na koncu še vedno črna bela, a vseeno lahko pri skiciranju ustvarite čuda stvari, pri tem pa vam v beležnici pomagajo različni tipi pisav, saj lahko uporabite slog nalivnega peresa, svinčnika, flomastra, čopiča, za tiste bolj umetniške pisave pa prav pride kaligrafsko pero. Ob daljšem pritisku na vsako orodje se nam izrišejo še dodatne možnosti kot sta debelina črte in barva, z radirko pa lahko izbrišemo delček slike ali pa izbrišemo celo stran naenkrat.

Ta preprosta beležnica nam ponudi še dve sila zanimivi opciji. Prva nam omogoča snemanje zvoka preko mikrofona, kar nam zna priti prav med kakšnim predavanjem. Žal tablica ne vsebuje vgrajenih zvočnikov, zato boste za poslušanje posnetkov morali najprej na tablico povezati Bluetooth slušalke, kar je manjši minus, saj bi prav prišel vsaj nek osnoven zvočnik, ki bi nam prav prišel v primerih, ko slušalk enostavno nimamo pri roki. Druga zanimivost pa je možnost pretvorbe pisane besede v računalniški tekst, ki ga nato lahko nadaljnje urejamo preko orodij tipa Microsoft Word. Zadeva deluje presenetljivo v redu in podpira slovenščino in razen če res pišete z doktorsko pisavo bo vgrajena pretvorba postregla z odličnimi rezultati.

Ni pa tole zgolj tablica za risanje, saj napravo poganja operacijski sistem Android 11, ki omogoča namestitev dodatnih aplikacij. Žal Lenovo ni vgradil podpore za Googlovo lastno trgovino, tako da boste aplikacije iskali preko programa Aptoid, ta pa nima tako velike vsebine kot Googlovi pašniki. K sreči lahko še vedno nameščate APK-je, ki si jih prenesete od drugod, to pa lahko najbolj enostavno naredite tako, da jih delite preko oblačne storitve Google Drive, ki ima tule svoj poseben zavihek in včasih enostavno ne deluje, dokler ne zaženete ponovno celega sistema. Preko tega mi je uspelo namestiti slovensko knjižnico Biblos, tako da sem lahko na enostaven način bral naše lastne knjige, seveda pa lahko čitate vsako stvar, ki vsebuje zapis EPUB ali MOBI.

Podprto je tudi nameščanje drugih aplikacij, a sam osebno v njih ne vidim smisla. Tehnologija elektronskega črnila je namreč odlična za branje in pisanje, za kakšne druge stvari pa zaradi počasnega osveževanja enostavno ni primerna. Že brskanje preko Firefoxa je naporno, kakšne igre pa bo na tej napravi poganjal samo največji norec. Pogojno zna biti koristen kalkulator, preko e-mail klienta pa lahko pošljemo kakšno elektronsko sporočilo, ki mu pripnemo ustvarjeno sliko ali pa besedilo za nadaljnjo obdelavo. Tu so še PDF datoteke, ki jih prav tako lahko urejamo in preko risanja lahko končno ustvarimo resnične elektronske podpise.

Tudi baterija ni slaba. Res je, da ta ni vzdržljiva tako kot pri manjšem Kindle bralniku, a to je na račun večje funkcionalnosti, ki jo ponuja ta naprava. Če jo boste zmerno uporabljali in se morda še največ zanašali samo na branje in občasne zapiske, potem vam bo eno polnjenje zadostovalo za teden uporabe preden jo bo treba zopet priklopiti na električno vtičnico.

Lenovo Smart Paper je moje prvo srečanje z bralnikom, ki ponuja še opcijo pisanja in risanje in moram povedati, da me je zadeva pozitivno presenetila. Občutek kracljanja risb in delanje zapiskov je dovolj avtentičen, da kmalu pozabiš, da se pod tabo nahaja elektronska naprava, ki ji ne moreš kar iztrgati lista papirja. Kakšnih resnih minusov, razen morda malce nerodne postavitve peresa, na njej nisem našel, cena te naprave pa znaša 500 €, kar zna biti za ene veliko, a a tudi za konkurenčne izdelke kot sta remarkable 2 in Kindle Scribe boste na koncu, ko pri njima prištejete vse dodatke, ki jih Lenovo Smart Paper že vsebuje, odšteli nekje isto ceno.

Objava Lenovo Smart Paper – knjiga in risalna tablica v enem izdelku se je najprej pojavila na HOPsi.

V dirko prenosne zabave se naj bi po informacijah spletne strani Windows Central zdajle spustilo tudi podjetje Lenovo. Naprava naj bi se imenovala Legion Go, o njej pa imamo bore malo informacij.

Viri pravijo, da naj bi nova naprava podpirala operacijski sistem Windows 11, znotraj nje pa naj bi se nahajal procesor AMD Phoenix, ki je namenjen igranju na ultra lahkih in tenkih prenosnikih. Legion Go naj bi vseboval zaslon premera 8 palcev, ločljivost pa zaenkrat ostaja neznanka.

To je v bistvu vse, kar je trenutno znanega o tem izdelku. Spletna stran Liliputing je leta 2021 na Lenovovi uradni strani ven izbrskala slike, ki prikazujejo takratno idejo takšne prenosne naprave Legion Play. Stvarca nikoli ni prišla na proizvodno linijo, se je pa na Kitajskem rodilo nekaj prototipov, ki so poganjali operacijski sistem Android, zaradi česar Legion Play ni targetiral istega trga kot Steam Deck in ROG Ally. Čisto možno je, da se je Lenovo od takrat premislil, ko je ugledal prodajne številke Ally-ja in se tako odločil spočeti svojega lastnega tekmeca.

Objava Tudi Lenovo naj bi pripravljal svoj prenosni PC se je najprej pojavila na HOPsi.

Tehnologija pa gre naprej in skladno s tem se je spremenil vsak delček našega igričarskega kotička. Bež PC-ji so spremenili v elegantne črne škatle, s prozornimi ohišji, monitorji so sedaj izjemno tanki in lahki kot peresce, tipkovnica pa je zdaj mehanska in je dražja kot smo včasih odšteli za vsak PC.

Stvari so celo tako napredovale, da celo mize niso več takšne kot so bile njega dni. Slovensko podjetje UVI je za namene popestritve vašega igričarskega kotička spočelo mizo UVI Desk Breacher, ki je specifična namenjena igralcem, ki bi si želeli malce razgibati igralni prostor, ob tem pa ne bi radi zapravili preveč in se še vedno naslanjali na kvaliteten izdelek. Breacherja smo pod roke vzeli tudi mi in tako spočeli prvi uradni test slovenske igričarske mize.

VIDEO RECENZIJA

Specifikacije

• Ime izdelka: UVI Desk Breacher
• Širina mizne plošče: 136 x 60 x 1,6 cm
• Višina: 71, 76 ali 81 cm
• Obremenitev: do 100 kg
• Cena: 249 €
• Nakup: uradna stran

Paket vsebuje vse potrebno za sestavljanje in kot človek, ki je navajen predvsem sestavljanja opreme iz trgovine Ikea, sem bil presenečen nad enostavnostjo sestave, ki jo ponuja miza UVI Breacher. Tu so kovinske noge, ki jih sestaviš skupaj, gor namestiš leseno mizno ploščo in praktično si že pripravljen za igričarsko zabavo. Vrtalnika ne potrebujemo, saj so luknje za vijake že izvrtane vnaprej, tako da boste pri sestavi morali samo malce vijačiti in dobro je, če vam pri tem opravilu pomaga še ena oseba, a tudi sami lahko z malce okretnosti vse skupaj sestavite v slabe pol ure. Za sestavljanje so vam v pomoč navodila, ki obstajajo v fizični in tudi digitalni obliki.

Tisti bolj podjetni se boste poslužili še pridodanega LED traku, ki ga lahko priročno nalepite pod mizno ploščo ali pa na njen rob. Zadeva seveda ni obvezna, saj nekatere takšne osvetljava moti, za tisti bolj subtilni efekt pa lahko trak zalepite pod mizo. V praksi zadeva res lepo osvetli temačen kotiček in frajersko izpade na kakšnih slikah, če pa vam je zadeva odveč jo lahko tudi povsem izklopite preko kontrolerja na desni strani mize, preko tega pa lahko lučkam dodajate tudi različne efekte utripanja.

RGB lepo sovpade s celotno podobo mize. Celotna konstrukcija – od železnih nog pa do lesene mizne plošče – je odeta v fino črno barvo, kar da izdelku lep premijski videz, ki ne bo tuj praktično nobenemu kotičku vašega stanovanja.

Površina mize ima fino teksturo, ki pa rada pušča za sabo prstne odtise in je dovolj prostorna, da gor lahko elegantno naložite monitor, miško, tipkovnico in gor postavite še kakšno stojalo za slušalke. Širina 60 cm sicer ni titanska in čeprav je prostora načeloma dovolj za vsa opravila, ki jih zahteva šola in služba, lahko uporabnost še dodatno razširite, če se poslužite raznih UVI Desk dodatkov, ki jih je tule cel kup.

Na voljo imate posebno držalo za slušalke ali pa VESA nosilce za monitorje, ki dajo mizi povsem nove dimenzije uporabnosti. Mizna plošča ima vnaprej zvrtane luknjice na praktično celi površini mize, tako da lahko na desno stran postavite držalo za slušalke, na levo pa pričvrstite držalo za pijačo ali pa ustvarite kakšno drugo kombinacijo, ki bo vam bolj priročna.

Največjo vlogo pri razširitvi mize zagotovo igra namensko VESA držalo za monitorje, ki je prav posebej prilagojeno za uporabo te mize. Breacher ima namreč na zadnji strani malce izrezan rob, ki ni tam samo zaradi estetike ampak igra pomembno vlogo prilagodljivosti. Zaradi tega roba namreč lahko mizo porinete povsem do stene, vmes pa bo ostal priročen prostor, skozi katerega lahko speljete vse potrebno kablovje, ki ga lahko vpnete v posebna držala in tako zagotovite lep in čist izgled mize. Ta prostor lahko izkoristi tudi VESA držalo z monitorje, ki je lahko enojno ali dvojno, na koncu koncev pa lahko ustvarite tudi trojno kombinacijo. Teža mize prenese do 100 kg, tako da je odveč skrb, da bi se kaj polomilo – razen seveda če mislite gor nameščati neke 48-palčne OLED monitorje, ki so v bistvu že televizorji.

UVI Breacher omogoča tudi nastavljanje višine. Preklapljanje med višinami sicer ni elektronsko, saj je UVI poskušal obdržati ugodno ceno izdelka in namenski krmilnik ter mehanske noge bi cenovno postavko dvignili strmo navzgor, a spreminjanje višine je vseeno omogočeno, bo pa za to treba malce zavihati rokave in preko vijačenja prilagajati višino. Višinsko lahko mizo preklapljamo med 71, 76 in 81 cm, kar sicer ni dovolj, da bi pri uporabi lahko preklapljali med sedenjem in stanjem, a je dovolj, da si jo sede lahko prilagodite svojim specifičnim zahtevam, prav pa pride tudi tistim najstnikom, ki rastejo kot fižol in znajo pri običajnih mizah naleteti na težave, ko začnejo s koleni zadevati rob mize. Za uravnavanje poskrbijo tudi dodatne nogice na dnu, ki jih nastavljamo preko enostavnega vrtenja.

UVI Breacher se je med našim testiranjem odlično obnesel pri vseh nalogah, ki smo ga od njega zahtevali. Še posebej nas je navdušil prirezan rob, ki se morda zdi neka obstranska zadeva, a v resničnem življenju smo že vsi naleteli na težave pri namestitvi mize, ki jo je bilo treba poriniti do roba stene, ob tem pa smo neizbežno začeli stiskati kable, kar nikakor ni dobro za njihovo dolgoživost.

Pogrešali smo edino preklapljanje med sedečim in stoječim načinom, a kakor smo že omenili, je ta funkcija izostala zaradi ohranjanja cene, ki je tule res ugodna. UVI Breacher si namreč lahko privoščite že za 249 €, a če boste redno spremljali promocije UVI-ja in njegovih partnerjev si lahko to mizo pridobite že nekje 200 €, morda celo kakšnega desetaka manj.

Opravili smo torej test ne samo prve igričarske mize, ampak mize na splošno in z ogledom teh izdelkov nameravamo nadaljevati. Naša naslednja tarča je ogled dražje ponudbe UVI Deska, ki je namenjena tako igričarski kot tudi pisarniški rabi, saj takšni izdelki v Sloveniji postajajo upravičeno izjemno popularni in prav je, da vsaj nekdo naredi iz njih tudi bolj globoke recenzije.

Objava UVI Desk Breacher – prva slovenska igričarska miza se je najprej pojavila na HOPsi.

Logitech se je zdaj odločil, tako kot nekatere druge izdelke, zadevo malce prenoviti in pred nami se je znašel naslednik Logitech G Pro X 2 Lightspeed, ki se vizualno od svojega predhodnika ne razlikuje preveč, a šteje tisto pod površjem, kamor je podjetje zapeklo kar nekaj novosti.

Ime izdelka: Logitech G Pro X 2 Lightspeed

• Barva: črna ali bela
• Povezljivost: brezžična – 2,4 GHz Lightspeed, Bluetooth
• Mikrofon: odstranljiv
• Gonilniki: 50 mm iz grafena
• Impendenca: 38 Ohms
• Teža: 345 g
• Cena: 269 €
• Nakup: Big Bang

NAPOVEDNIK

Kot rečeno, vizualno se stvari v primerjavi z originalom niso spremenile kaj bistveno. Slušalke so na voljo v beli ali črni barvi in so zgrajene iz aluminija ter železa, zaradi česar bi kdo pomislil, da bodo izjemno težke. Sicer tole resda niso najlažje slušalke, ki smo jih kdaj poveznili čez glave, niso niti preveč obtežene in so v bistvu za par deset gramov lažje od predhodnika.

Vsako od slušalk lahko zdaj prosto rotiramo, zaradi česar si jih lahko bolje prilagodimo na ušesi, hkrati pa jih lahko položimo bolj ravno na mizo. Za udobje dodatno poskrbita dve usnjeni blazinici, ki se res lepo oprimeta in že kar malce prisesata na vaši ušesi, sta mehki in lepo izolirata zvok, tako da ta ne prepušča preveč v okolico. Usnjeni blazinici lahko sicer hitro začneta pregrevati glavo, tako da je pohvalno, da je Logitech v paket spravil tudi par blazinic iz blaga, ki se malce manj segrevata in sta namenjeni za tiste bolj vroče prostore brez klime. Kar se tiče dodatne opreme najdemo v paketu še sprejemnik Lightspeed, kabel USB-A v USB-C, 3,5 mm kabel ter priročen etui za prenašanje vseh teh dodatkov.

Podobo zaključuje še trak, ki vas ne bo pritiskal na glavo, saj je tudi ta odet v usnje in na splošno je udobje med nošnjo na visoki stopnji. Zadeva sicer ni tako lahka, da boste pozabili, da jo nosite na glavi, a je prilagodljivost zaradi razteznega traku, gibljivih slušalk in dobrih blazinic dovolj dobra, da se bodo slušalke prilagodile vsaki glavi.

Kar se tiče gumbov boste vse našli na levi strani, tam pa se nahaja stikalo za vklop ali izklop, preklop za Bluetooth povezavo, gumb za izklop mikrofona ter kolesce za glasnost, ki se vrti lahko v neskončnost. Vsemu temu dela družbo še vhod za USB-C, ki ga uporabimo za polnjenje slušalk. Leva slušalka vsebuje še odprtino v katero lahko vstavimo mikrofon, ki ga lahko po potrebi povsem odstranimo, tako da Logitech G Pro X 2 Lightspeed vzamemo tudi na pot. Povezljivost je omogočena s pripadajočim sprejemnikom Lightspeed, ki je priporočen za uporabo na PC-ju, saj pri zvoku zmanjša latenco, to pa pride izjemno prav pri preigravanju e-športnih naslovov. A podprto je tudi povezovanje preko Bluetootha, tako da lahko slušalke brez skrbi lahko povežete tudi na svoj telefon, zaradi odstranljivega mikrofona pa so dovolj elegantne, da vas med sprehajanjem po mestu nihče ne bo čudno gledal.

Desna stran slušalk po drugi strani vsebuje samo eno 3,5 mm odprtino, v katero lahko vstavimo pridodani 3,5 mm kabel. To nam omogoči, da lahko slušalke uporabljamo tudi žično, kar nam lahko pride prav v tistih primerih, ko nam zmanjka baterije ali pa preprosto želimo zvok pridobiti preko kabla in ne preko brezžičnih valov.

Zanimiv je zvok, ko prižgemo slušalke, saj je ta prav vzpodbuden in me je instantno spomnil na nekaj, kar bi slišal iz iger Mario. Morda sem ravno zaradi tega slušalke najprej preizkusil na konzoli Nintendo Switch ter se trenutno zabavam ob obujanju spominov na igro Super Mario Galaxy, kasneje pa sem se spustil tudi v preigravanje malce bolj resnih iger, v katerih je Logitech G Pro X 2 Lightspeed najbolj blesti.

V primerjavi s predhodnikom znajo namreč slušalke Pro X 2 Lightspeed pripeljati veliko bolj podroben zvok kot pa predhodnik, to pa je med dvojcem tudi tista najbolj pomembna razlika. Logitech je namreč v nove slušalke vnesel povsem nove, 50 mm gonilnike iz grafena, ki znajo izdati izjemno izpopolnjen zvok, ta pa vam zna v igrah celo ponuditi odločno prednost. Za testiranje sem se spravil v preigravanje igre Valorant in tam nisem samo razločno slišal iz katere strani prihajajo trenutni izstrelki, ampak sem v bolj tihih segmentih slišal tudi korake bližajočega nasprotnika ter iz katere smeri prihaja, tako da sem bil za bližnje obračune vedno vnaprej pripravljen.

Slušalke pa prav pridejo tudi v enoigralskih igrah. Osebno sem v grozljivkah navajen že vsega hudega, a novo izdana igra Amnesia: The Bunker mi je med raziskovanjem opuščenega bunkerja in šepetanju neznane zveri, ki nas zasleduje po temi, mestoma dvignila kocine na roki. Pozicijski zvok je tu še bolj pripeljan do izraza in res me zanima, kako se bodo takšne slušalke obnesle ob igranju Senua’s Saga: Hellblade II, čigar razvijalec Ninja Theory slavi po svojem dobro vpeljanem obkrožujočem zvoku.

Morda edine omembe vreden minus se tiče samega mikrofona. Kot smo že zapisali, je ta odstranljiv, kar zna že takoj pogreti vse tiste igralci, ki bi raje imeli takšnega, ki ga lahko pospravimo v notranjost slušalk. Poleg tega mikrofon izda samo povprečen zvok, ki sicer ni slab, a je zgolj povprečen. Po drugi strani se dobro obnese ob dušenju okoliških motečih zvokov, tako da sem med preigravanjem iger in pogovarjanjem s soborci zadaj lahko imel prižgan televizor ter obenem glasno udarjal po tipkah tipkovnice, nič od tega pa ni povzročilo krvavenje v ušesih mojih sogovorcev.

Za bolj podrobne nastavitve vam bo na pomoč priskočila programska oprema G Hub, v tej pa si boste lahko prilagajali zvočno sliko, si shranjevali nastavitve profilov za vsako igro posebej ter vklapljali možnost virtualnega obkrožujočega zvoka. Programska oprema vam bo omogočala tudi razne posodobitve in vam pokaže trenutno napolnjenost baterije, ki je tudi tule odlična. Med mojim enotedenskih testiranjem sem slušalke na električni sok priklopil samo enkrat, kar je hudo impresivno na vse igranje in preklapljanje med različnimi napravami, ki sem jih počel medtem.

Brez dvomov lahko Logitech G Pro X 2 Lightspeed označimo za najbolj kvalitetne slušalke, ki jih trenutno ponuja Logitech, a to zahteva svojo ceno. Za njih bo treba odšteti 269 €, kar jih uvrsti med najdražje slušalke v ponudbi, a po drugi strani tudi prejšnji model še danes drži svojo ceno, saj se v trgovinah prodaja za nekje 230 €. Teh nekaj deset evrov slušalke G Pro X 2 Lightspeed vsekakor upravičijo, zato pri nakupu ne boste čutili nobenega obžalovanja. Logitech je namreč skupaj spravil izdelek, ki je kvaliteten, udoben in vsebuje odlično baterijo, tako da boste z njimi preskrbljeni še dolgo v prihodnost.

Objava Logitech G Pro X 2 Lightspeed – vrhunski igričarski zvok, ki pa zahteva svojo ceno se je najprej pojavila na HOPsi.

Logitech je tako za nas pripravil novo in posodobljeno serijo mišk in tipkovnic MX Keys S ter miniaturno MX Anywhere 3S, oba izdelka pa smo preizkušali dober teden ter spodaj zapisali nekaj svojih vtisov. Seveda se da oba izdelka izrabiti tudi za igranje iger, a treba je vzeti v zakup, da sta tole miška in tipkovnica, ki si za glavno nalogo zadata zvišati vašo produktivnost dela, kar dosežeta preko kvalitetnih materialov, udobja in nekaj programskih trikov, ki jih do sedaj še nismo videli.

Ime izdelka: Logitech MX Keys S

• Povezljivost: Logi Bolt, Bluetooth
• Stikala: membranska Scissor-Switch
• Gravura: slovenska
• Vhodi: USB-C
• Cena: 119 €
• Nakup: Big Bang

NAPOVEDNIK

Poglejmo si najprej tipkovnico MX Keys S, ki je v bistvu naslednik tipkovnice MX Keys. Gre za dokaj lahko tipkovnico, ki je na voljo v grafitni ali beli izvedbi. Gre za soliden kos opreme, ki kljub lahkosti ni plastičen, ampak je grajen iz aluminija, medtem ko je zgornji del odet v gumo. Gre za preprosto obliko, ki pa na žalost ne vsebuje prilagodljivih nogic, a je naklon dovolj prijeten, da se bodo udobno počutili tisti, ki imate na mizi radi povsem ploske tipkovnice in tisti, ki imate radi zadevo vsaj malce nagnjeno. Oblikovno je tule Logitech stavil na minimalizem, kar je za pisarniške prostore hudo privlačen dizajn, ki lepo sovpada z moderno obliko pisarne, ki se želi znebiti kablov.

Kompaktna tipkovnica ne zapravlja prostora, vendar pa stvari zaradi tega niso natlačene. Na zgornjem desnem robu najdemo stikalo za vklop ali izklop ter vhod za polnjenje preko vhoda USB-C. Kakšnih dodatnih vhodov za USB-A gor ne boste našli, kar bo morda za koga kritika, a dizajn je zaradi tega bolj celovit in estetski minimalizem v bistvu prekine samo še majhna lučka na zgornjem desnem kotu, ki nam da vedeti, da je zadeva priklopljena.

Tipke so lepo razporejene in dajejo lep povratni odziv tipkanja. Tole ni mehanska tipkovnica, saj je Logitech tule uporabil membranska “Scissor-Switch” stikala, ki nam ob tipkanju res ne dajo tistega zadovoljivega klika mehanskih tipkovnic, a zadeva ima zato prednosti drugje. Tipkovnica MX Keys S je namreč izjemno tiha, nizki hod tipk pa nam omogoča hitro poplesavanje prstov po tipkovnici. Tipke so malce vbočene, zaradi česar je pritisk še bolj udoben in morda edina večja pritožba je rahlo upogibanje ne sredini, ki se zgodi če po tipkah udarjate bolj močno, kar se zna zgoditi pri tistih, ki ste že leta vajeni načeloma trših, mehanskih tipkovnic. Moja testna enota je vsebovala velik Enter in slovensko gravuro, tako da so šumniki bili na svojem mestu, ker pa tipkovnica podpira tudi Mace imajo nekatere tipke vgravirane ukaze obeh platform, tako da tipka “alt” vsebuje tudi Macovo gravuro “cmd”.

MX Keys S vsebuje tudi osvetljavo tipkovnice, ki pa ni tipa RGB, ampak se tipke razsvetijo samo v beli svetlobi. Ta se zna samodejno prilagajati, saj na tipkovnici najdemo tudi merilnik okoliške svetlobe, tako da je tipkovnica bolj ali manj razsvetljena glede na to, kje se nahajamo in kako velika je trenutna svetloba v prostoru. Osvetlitev lahko seveda tudi povsem izklopimo, kar se bo poznalo na boljši izkoriščenosti baterije. Ta je že tako odlična: ob enem polnjenju sem tipkovnico lahko nemoteno uporabljal ves teden, Logitech pa pravi, da ob izklopu iluminacije tipkovnica z enim polnjenjem traja celo več mesecev.

Ker je tole brezžična tipkovnica vsebuje tudi svoj standard povezovanja. V paketu dobite še sprejemnik Bolt, a hkrati lahko tipkovnico povežete tudi preko povsem običajne Bluetooth povezave, kar zna priti prav, ko se morda kam selite, tipkovnico vzamete s sabo a sprejemnik pozabite v PC-ju, hkrati pa na ta način prihranite en USB-A vhod, ki je ob današnji brezžičnosti in vseh raznih sprejemnikih dokaj dragocena surovina. Vzemite v obzir, da tipkovnico lahko naenkrat povežemo na tri različne naprave, med katerimi nato lahko preprosto preklapljamo in si tako zvišamo produktivnost.

Tako kot vsako napravo do sedaj boste tudi MX Keys S prilagajali preko programske opreme Logi Options+, ki vam omogoča spreminjanje osvetljave, prilagajanje funkcionalnosti tipk, nadgrajevanje vgrajene programske opreme in prej omenjeno preklapljanje med različnimi napravami. MX Keys S s sabo prinaša še eno hudo zanimivo novost, ki sliši na ime Smart Actions. To je v bistvu zaporedje ukazov, ki jih lahko sprožite preko samo ene tipke, to pa vam zna poenostaviti vsakdanje delo. Če ste ob tem pomislili na makre imate nekako prav, vendar pa nas Smart Actions pri tem peljejo nekoliko dlje.

V nastavitvah lahko sprožite tudi zunanje programe in tako lahko v praksi z eno tipko pred začetkom dela sprožite Outlook, Chrome ter zaženete Spotify ali pa morda YouTube video s kakšnim vzpodbudnim posnetkom. Vse to lahko resda delamo na PC-ju že zdaj preko drugih programov, a trik tule je izjemno udoben uporabniški vmesnik, ki zaganjanje takšnih kompliciranih ukazov omogoči tudi tistim, ki so manj vešči računalnikov.

Dodatni bonus dobite, če se v Logi Options+ prijavite s svojim uporabniškim računom, saj lahko nato svoja Smart Actions zaporedja delite z drugimi ali pa si prenesete ideje drugih uporabnikov, shranjena zaporedja pa lahko nato shranite tudi v oblak.

No, dovolj zdaj bodi o tipkovnici, poglejmo si še njenega spremljevalca: miško MX Anywhere 3S.

Ime izdelka: Logitech MX Anywhere 3S

• Povezljivost: Bluetooth, Bolt (ne pride v paketu)
• Senzor: Darkfield Sensor
• DPI: 200 – 8.000
• Gumbi: 6
• Vhodi: USB-C
• Cena: 99,99 €
• Nakup: Big Bang

NAPOVEDNIK

Tako kot zgoraj opisana tipkovnica, je tudi Anywhere 3S naslednik že izdanega izdelka: v tem primeru je to miška Anywhere 3. Gre za izjemno majhnega mišona, ki ga bodo pozdravili predvsem tisti, ki radi potujete s prenosniki in imate za klikanje z miško skoraj vedno samo omejen prostor.

Anywhere 3S svoje ime ne upraviči samo s svojo miniaturno velikostjo, ampak tudi s svojim dobrim sledenjem kazalca, saj se stvarca dobro obnese povsod: naj bo to lesena miza, namenska podlaga za miško, tkanina kavča ali pa površje hlač – Anywhere 3S je dobro sledil mojim premikom in je bila ob tem tudi natančna, kar gre verjetno na račun senzorja, ki vsebuje ločljivost 8.000 DPI.

Čeprav je miška majhna, pa ji ne manjka funkcij. Na njej najdemo dva glavna gumba za levi in desni klik, dva stranska gumba, pritisljivo kolesce ter dodatno tipko, ki nam omogoča preklapljanje med DPI-ji. Na sprednji strani se skriva vhod za polnjenje preko kabla USB-C, na spodnji strani pa najdemo stikalo za vklop oziroma izklop ter tipko, ki omogoča preklapljanje med tremi različnimi PC-ji oziroma prenosniki. Miška sicer ne vsebuje svojega lastnega sprejemnika, tako da boste za povezovanje morali uporabiti povezavo Bluetooth. Anywhere 3S lahko povežemo tudi na sprejemnik Bolt, tako da če si denimo tega že lastite ali pa nameravate kupiti kakšen komplet v navezi z zgoraj opisano tipkovnico MX Keys S, potem lahko obe napravi povežete na samo en takšen skupni prejemnik.

MX Anywhere 3S vsebuje izjemno tih desni in levi miškin klik, zaradi česar je zadeva idealna za uporabo v bolj tihih pisarnah. Kolesce MagSpeed je zdaj že sestavni del Logitechovih mišonov in nam omogoča postopno drsenje po straneh, ob hitrejšem vrtenju pa se stopenjsko ustavljanje poslovi in kolesce se začne vrteti brez omejitev, kar je še posebej priročno za kakšne res dolge Excel tabele ali pa če bi radi hitro dosegli dno neke internetne strani.

Tako kot pri tipkovnici je tudi tule baterija naravnost odlična in spet med svojim testiranjem skozi teden miške ni bilo treba niti enkrat priklopiti na polnjenje. Logitech se hvali, da lahko z enim polnjenjem miško izrabljamo 70 dni in da se ta v eni minuti napolni za 3 ure uporabe. Te številke najbrž držijo, a se verjetno tudi razlikujejo na to, glede na koliko naprav jo imate povezano naenkrat. Kot že rečeno: preklapljate lahko med tremi napravami, a to ni nujno, da so sami PC-ji in prenosniki, saj miška deluje tudi sistemih iPadOS 14, Android 9, Linux in Chrome OS, tako da lahko iz miške resnično naredite večopravilno pošast.

Podobnosti s tipkovnico MX Keys S tule še ni konec, saj lahko tudi na miški Anywhere 3S izrabimo funkcionalnost Smart Actions, tako da lahko z eno tipko sprožimo več ukazov zaporedoma. Seveda je tule ta funkcija malce bolj omejena, saj imamo v bistvu na voljo samo štiri tipke, vseeno pa nam to zna priti prav – še posebej bodo opcijo pozdravili tisti, ki bi iz stranskih gumbov radi potegnili več funkcionalnosti.

Tipkovnica Logitech MX Keys S in miška MX Anywhere 3S tako predstavljata lep dvojec napredne pisarniške opreme. Oba izdelka sta tiha, ponujata lep nabor možnosti večopravilnosti, zaradi superiorne baterije pa sta idealna za delo na poti. Prav tako izdelka krasi lepa cena: MX Keys S stane 119 €, kar je v bistvu celo malce manj od predhodnika, za miško MX Anywhere 3S pa boste odšteli za cent manj od 100 €.

Objava Logitech MX Keys S in MX Anywhere 3S – cenovno ugoden pisarniški duo se je najprej pojavila na HOPsi.

Na uradni spletni strani sicer najdemo vrsto držav znotraj Evrope, kjer je omogočen nakup ROG Ally-ja, a Slovenije ni med njimi. Balkan na splošno ni preveč v interesu ASUS-a, zaradi česar tudi mi še nismo dobili svoje kopije naprave preko katere bi lahko naredili recenzijo. Bojda jo dobimo jeseni in ne bi bili presenečeni, če ni ASUS za vse balkanske recenziste odobril eno kopijo naprave, ki jo moramo nato pošiljati iz Srbije do Slovenije.

Kar je škoda, saj so prvi vtisi in testi naprave dokaj pozitivni. Gre za nekako močnejšo različico naprave Steam Deck, ki namesto Linuxa poganja Windows 11, to pa omogoči nalaganje zaganjalnikov in programov, ki so sicer na voljo tudi na Linuxu, a je treba za njihovo namestitev zavihati rokave. Pri Ally-ju pa je ta zadeva dokaj bolj enostavna, saj Ubisoft Connect, Battle.net in GOG preprosto snamemo, namestimo in že imamo na razpolago vse tiste igre, ki so na voljo tudi na običajnem PC-ju-. ASUS je stopil tudi v uradno partnerstvo z Microsoftom, tako da lahko na enostaven način namestite servis Game Pass in se zabavate v res ogromnem naboru iger, ki zahteva samo mesečno naročnino.

K sreči lahko tudi v Sloveniji zdaj kupimo napravo ROG Ally in to preko trgovine CyberPiggy. Cena je malce višja, saj Slovenija pač še ni uradno podprt trg, tako da je treba upoštevati še davek, skupaj pa cena na koncu nanese 899 €, je pa ob tem vsaj poštnina povsem brezplačna.

ASUS naj bi načrtoval tudi izdajo cenejše verzije naprave, ki se bo po ceni skušala kosati s Steam Deckom, ta pa naj bi izšla že enkrat letos, bolj podrobnega datuma pa zaenkrat še nimamo.

Objava Prenosno konzolo Asus ROG Ally lahko zdaj naročite tudi v Sloveniji se je najprej pojavila na HOPsi.

UVI seveda zdaj že vsi poznamo, saj je to podjetje redni sodelavec vseh večjih igričarskih prireditev. Tudi naši dogodki so vedno okrašeni z njihovimi stoli, mizami in periferijo in brez vsega tega POP-UP dogodki, kot je prihajajoči turnir iz igre Valorant, preprosto ne bi obstajali.

Zagotovo najbolj znani produkti so tudi tisti njihovi prvi. Govora je o stolih UVI Chair, ki že dolgo skrbijo za zdrave hrbte svojih lastnikov in čeprav so se skozi leta tudi na slovenskih tleh pojavili novi ponudniki, UVI Chair še vedno velja za tisto znamko, ki ji gre zaupati, poleg tega pa ponujajo razumljive cene, ki vam ne bodo povsem izpraznile denarnice.

Zdaj so te cene še bolj ugodne, saj je največji stol Sport XL znižan na vsega 289 €, pridobite pa ga lahko v beli ali pa modri barvi. Za tiste, ki bi si radi privoščili stol srednje velikosti je tule Styler, ki stane 189 €, medtem ko je atraktivni Devil PRO bil znižan na samo 249 €. Potem so tu še manjši stoli, ki so kot naročeni za vse tiste manjše rasti. Rdeči Hero zase zahteva manj kot 100 €, medtem ko je bolj pisarniški Simple znižan na samo 109 €.

Ne smemo pozabiti tudi na periferijo UVI Gear, ki prav tako ponuja nekaj sila zanimivih izdelkov. Miniaturna a hudo kvalitetna tipkovnica Pride Mini PBT stane samo 79 €, miška Lust pa dobrih 50 evrov.

Tu je še ponudba izpod znamke dvižnih miz UVI Desk. Na tem mestu vas čaka novinec Breacher, ki pripelje magijo višinsko nastavljivih miz do tistih, ki so jim takšne mize predrage. Breacher sicer ni elektronsko nastavljiv, a vseeno omogoča nastavitev treh višin, ker pa je to igričarska miza lahko vse skupaj okrasite s priloženim RGB trakom.

Ponudba zaobjema še masažne izdelke UVI Health, ki vam omogočajo nekaj prepotrebnega sproščanja, tega pa ni nikoli dovolj. Osebno doma uporabljam masažer UVI Health Heka, ki si ga lahko namestite na vrat ali hrbet, naprava pa celo vsebuje baterijo, tako da jo lahko uporabite tudi med dolgimi vožnjami z avtom.

Vso znižano ponudbo lahko pregledate na uradni strani, akcijske cene pa bodo veljale do konca junija.

Objava UVI-jeva razprodaja End of School znižala cene širokemu razponu izdelkov se je najprej pojavila na HOPsi.

Prvi izmed njih je igralni plošček Fighting Commander Octa, ki je na trg konzol PlayStation 5 prispel jeseni lani, gre pa za kontroler, ki je namenjen tistim z bolj plitvimi denarnicami, ki jim morda ne ustreza privzeti PS5 kontroler DualSense.

Njegova oblika je standardna in vsebuje vse tisto, kar prištevamo tudi med druge kontrolerje: smerni križni gumbi, na sredini pa najdemo tudi ploščico na dotik, ki spremlja konzole PlayStation že vse od 4. generacije naprej. Večjo spremembo boste opazili na desni strani, kjer se nahajajo štirje standardni gumbi ter še dva dodatna R1 in R2, tako da imate na dosegu desnega palca na izbiro več opcij.

Dodatni gumbi niso presenetljivi, saj je Fighting Commander Octa namenjen predvsem tistim igralcem, ki jih zabavajo pretepačine. Tam šteje odzivnost in in hitro kombiniranje gumbov, zaradi česar je dostop do obilice gumbov eden od najbolj pomembnih faktorjev takšnega igralnega ploščka. A hkrati je moral Hori na tem mestu žrtvovati pomemben aspekt, ki ga vsebuje vsak drug kontroler: desno paličico. Slednjo v igrah uporabljamo za razne funkcije, kot so denimo merjenje znotraj prvoosebnih streljačin ali pa sukanje pogled in brez te paličice takšnih iger preprosto ni možno igrati. Zaradi tega je Fighting Commander Octa namenjen predvsem 2D naslovom kot so pretepačine in tudi platformske igre, kjer sukanje pogleda ni pomembno in lahko vse postoriš samo z eno paličico, medtem ko dodatne gumbe izrabiš za vse drugo. Fighting Commander Octa je v to šesterico gumbov vgradil mikrostikala, zaradi česar je potovalni čas do izvršitve ukaza izjemno kratek, kar je za pretepačine hudo pomembo. Odzivnost in odprava zamika sta bili glavni vodili tega igralnega ploščka in zato je na voljo samo v žičnati verziji, saj bi brezžičnost dodala milisekunde zamika, kar za digitalni pretepaški svet preprosto ni sprejemljivo.

Prisotni so tudi drugi gumbi, ki smo jih vajeni iz PlayStation sveta. Na sredini najdemo sledilno ploščico, na zgornji strani pa sprožilnike, ki se tule imenujejo L1, L2, L3 in R3. To poimenovanje je malce zmedeno, a v praksi pomeni, da lahko s temi sprožilniki v spregi z gumbi na sprednji strani na lažji način izvajate zahtevne kombinacije udarcev.

Namen gumbov lahko zlahka razporedite preko posebnega gumba na sprednji strani, tam pa se nahaja tudi tipka za hitro in enostavno utišanje mikrofona. Nastavitve lahko spreminjate tudi preko namenske programske opreme na PC-ju. Kontroler namreč ne podpira samo konzol PlayStation 4 in PlayStation 5 ampak tudi PC, za uporabo pa zadevo preprosto vtaknete v prazen vhod USB-A in začnete z zabavo. Še pred tem poskrbite za to, da na zadnji strani igralnega ploščka premaknete na želeno platformo, dodatno stikalo pa vam omogoča zaklep nepotrebnih gumbov na sprednji strani, tako da v žaru bitke ne bo ponesreči sprožili PS gumba, ki bi vam odprl PlayStation menu in preden se vrnete v igro bi vam nasprotnik že lahko zadal smrtni udarec.

Hori Fighting Commander Octa je videti kot spodoben izdelek, ki pa je namenjen specifičnemu krogu igralcev. A tisti bodo zagotovo pozdravili njegovo nastavljivost in odzivnost, zase pa zahteva dokaj ugodnih 55 €.

Objava Tale HORI igralni plošček je namenjen predvsem pretepačinam se je najprej pojavila na HOPsi.

ROG Strix 18 svojih namenov ne skriva in ti že ob prvem srečanju pove: “Sem gaming prenosnik, ki v sebi drži trenutno najmočnejše komponente na trgu prenosnih računalnikov, pa če ti je to všeč ali pa ne”. Kot igričarju mi je bila seveda stvar takoj všeč, a pri vseh teh silnih komponentah je treba pač tudi vzeti v zakup težo, velikost in zajetno ceno, zaradi slednje pa je tole izdelek, ki je namenjen samo tistim najbolj elitnim igričarjem z globokimi denarnicami.

VIDEO RECENZIJA

Specifikacije:

Ime: Asus ROG Strix Scar 18

Procesor: Intel Core i9-13980HX

Grafična kartica: Nvidia RTX 4090

Zaslon: IPS QHD+ 240 Hz

Pomnilnik: 32 GB DDR5-4800

Disk: NVMe 2 TB

Nakup: Uradna stran

Takoj ko sem zadevo razpakiral mi je bilo jasno, da specifikacije na papirju niso lagale in da pred mano res leži igričarski prenosnik. To je jasno, preden zadevo sploh prvič prižgeš, saj se je ASUS odločil ustvariti dizajn, z dokaj atraktivno obliko. ROG Strix 18 na sebi nosi polno ostrih linij in je na voljo samo v črni barvi, ki ga na zadnji strani krasi prepoznavni ROG logotip z atraktivno črto, to pa lahko nato opazimo tudi v odprti obliki, na desni strani sledilne ploščice.

Zanimivosti glede oblike se tu ne končajo, saj imamo nad tipkovnico velik prozoren del, ki nam omogoča vpogled v samo notranjost prenosnika, zaradi česar sem najprej mislil, da me bodo tule pričakale kakšne RGB lučke, a temu ni bilo tako. RGB je seveda prisoten in ga najdemo na sprednjem in zadnjem robu prenosnika, zanimivo pa je tudi samo dno, ki je polno rešetk na račun bolj efektivnega hlajenja, ki ga vgrajene komponente zagotovo potrebujejo. Vpogled v notranjost prenosnika je sicer zanimiva ideja, a malce čudna je odločitev, da se je ASUS vrhnji del zaradi tega odločil prekriti s plastiko in ne s kakšnim bolj vzdržljivim materialom, kar bi od tako premijskega izdelka tudi pričakoval. No, vsaj prstni odtisi niso tako izraziti kot na nekaterih konkurenčnih ponudbah, kar je dobra novica za vse tiste, ki so na takšne stvari alergični in s sabo neprestano nosijo čistilne robčke.

Glede vhodov in priključkov boste največ uporabljali levo stranico. Tam najdemo dva USB-C vhoda, kjer je eden od njiju Thunderbolt, vhod za 3.5 mm žičnate slušalke, 2.1 izhod za HDMI monitor, priklop za 2.5 Gbps Ethernet in priklop za 330 W polnjenje. Prenosnik lahko sicer polnimo tudi preko vhoda USB-C, vendar pa to ne bo zadostovalo za aktivno igranje, ki vleče veliko več elektrike, zato bo za te namene treba priključiti namenski napajalec.

Desna stran je bolj revna, saj se na njej nahajata samo dva USB-A 3.2 vhoda, tako da ta glomazni prenosnik v bistvu pusti za sabo cel kup neizkoriščenega prostora za dodatne vhode in izhode. No, zadnja stran je tako prepuščena ventilatorjem, kar za hlajenje komponent pride še kako prav, na zgornjem levem kotu pa najdete se pokrovček Armor Cap.

Tipkovnica daje lep povratni učinek pri tipkanju, saj so tipke nizkega hoda, so čvrste in se ne majejo. Površine za prijetno delo je vsekakor dovolj, zaradi česar je spet čudno, da se je ASUS odločil vse skupaj nekam preveč stlačiti na kup. Naša testna enota ni vsebovala slovenske gravure, tako da smo zaman iskali šumnike, tipka Enter pa je razdeljena na dva dela, kjer je zgornji del v bistvu znak za poševnico. Sem notri so bile stlačene tudi smerne tipke, zaradi česar je bil desni Shift skrajšan, čeprav bi se vse to lahko enostavno lahko pomaknilo malce nižje, tako da bi za igričkanje s smernimi tipkami imeli malce več prostora. Zanimiva je situacija tudi na vrhu, kjer je za posebne ukaze na voljo samo pet tipk in čeprav teh osebno ne uporabljam, se zdi na desni strani ogromno neizkoriščenega prostora.

Je pa zaradi te prostornine normalno delo dokaj udobno, saj imamo ogromno prostora za naslov dlani, na sredini pa nas čaka ogromna sledilna ploščica. Ta je morda celo malce prevelika, saj se med ležernim poležavanjem želel včasih sprožiti desni klik in sem moral s prstom kar pošteno podrsati, preden sem se našel na pravem delu za ta ukaz.

Sam zaslon vsebuje tanke stranice in ga pokonci držita dva tečaja, ki ob preklopu lepo zdrsneta v in izven prenosnika. Gre za QHD+ ekran, premera 18 palcev in čudno mi je, da se ASUS tule ni odločil za OLED, ki ga izdatno promovirajo v skoraj vse druge pasme svojih prenosnikov. Slika je kljub temu bogata z barvami in na HDR področju podpira standard Dolby Vision. Ker je tole igričarski prenosnik se frekvenca osveževanja ustavi pri številki 240 Hz, kar je dovolj tudi za profesionalne e-športnike, maksimalna ločljivost pa znaša 2560 x 1600, kar bo dovolj za vse tiste, ki radi uživate v prelepih enoigralskih naslovih. Nič sicer ne bi imeli proti podpori za ločljivost 4K, vendar pa imate za takšne želje vedno opcijo priklopa na zunanji monitor, ki vsebuje še višjo ločljivost.

Čeprav je to igričarski prenosnik, vsebuje tudi multimedijske sposobnosti. Zvočniki so dokaj močni, a vas ne bodo spet odpihnili, pričarajo pa zadovoljivo izkušnjo gledanja filmov in preko podpore tehnologije Dolby Atmos. Na zgornji strani zaslona najdemo tudi kamero, ki pa je tam bolj zaradi lepšega, saj vsebuje maksimalno ločljivost 720p in res bi bil že skrajni čas, da proizvajalci zapustijo ta standard in skočijo vsaj na ločljivost 1080p.

Spravimo se zdaj raziskati vse te silne strojne komponente. Za procesorko plat skrbi primerek Intelove 13. generacije procesorjev Intel Core i9-13980HX, ki lahko doseže maksimalen takt 5,6 GHz. Temu družbo delata še 32 GB DDR5-4800 pomnilnika in 4.0 NVMe SSD disk kapacitete 2 TB.

A najbolj navduši grafična kartica RTX 4090, ki je verjetno tudi glavni razlog za tako nabreklo končno ceno. Gre za trenutno najmočnejši grafični čip na PC-jih, Nvidia pa je to moč preselila tudi v svet prenosnikov. Seveda si PC in prenosniška različica po moči nista povsem enakovredni, a kljub temu je to grafična pošast, ki na sebi nosi tretjo generacijo tehnologije DLSS, zaradi česar je prenosnik zmožen igre poganjati tudi v ločljivosti 4K.

Glede grafike dandanes vsi govoričijo samo še o famoznih grafičnih učinkih ray tracinga, zato smo se odločili stestirati dva naslova, ki sta v zadnjih nekaj mesecih dobila ravno takšni posodobitvi. Gre za igri The Witcher 3 in Cyberpunk 2077, obe pa prihajata izpod razvijalca CD Projekt RED, ki je to tehnologijo uvedel po naknadnih posodobitvah.

V igri The Witcher 3 smo pri nastavitvah RT Ultra in ločljivosti 2560 x 1440 z vklopljeno možnostjo DLSS Frame Generation zlahka dosegali med 90 in 100 sličic na sekundo, če pa smo Frame Generation izklopili in ločljivost nato prestavili na 4K, so sličice na sekundo padle na številko 50, kar je za prenosniške vode še vedno visoka številka. Če smo nato pri tej isti ločljivosti vklopili Frame Generation nazaj smo gledali v nekje 70 sličic na sekundo, tako da v praksi lahko na tem prenosniku uživate v igranju na ločljivosti 4K pri najvišjih nastavitvah, a Frame Generation bo sliko naredil malce manj ostro.

Impresivni so bili tudi rezultati znotraj igre Cyberpunk 2077. Številke niso tako visoke kot pri Witcherju, saj je nenazadnje to novejši naslov, ki pa je pred kratkim dobil posodobitev, ki celotno osvetlitev igre preklopi na ray tracing. Kaj takšnega znajo poganjati samo grafične kartice RTX 4070, 4080 in 4090, zato smo normalno zadevo vklopili tudi tukaj. Na nativni ločljivosti 2560 x 1600 z vsemi vključenimi grafičnimi bombončki smo sredi mesta dosegali nad 70 sličic na sekundo, ko pa smo preklopili na ločljivost 4K se je pokazala tista resnična razlika med PC in prenosniškimi grafičnimi karticami. Na namiznih računalnikih zna RTX 4090 tudi pri tej ločljivosti preseči 60 sličic na sekundo, medtem ko je tule zadeva padla na dobrih 40 sličic na sekundo, včasih pa celo na manj. Ampak hej, na normalni ločljivosti zna tale prenosnik veliko bolje poganjati Cyberpunk 2077 kot pa moj lastni PC, ki v sebi drži grafično kartico RTX 3070 in pri teh nastavitvah nima najmanjših šans za držanje stabilnih 60 sličic na sekundo.

Igričarske mišice tale zadeva zagotovo ima, a hkrati se je treba zavedati, da boste za doseganje takšnih rezultatov morali napravo priklopiti na napajanje in da je ob takšnem obratovanju prenosnik hudo glasen. Prezračevanje je dobro, a ni dvoma, da zna tako mlatenje ventilatorjev motiti sostanovalca oziroma partnerja, za razliko od PC-ja pa tule enostavno ne moreš samo dokupiti bolj tihega ventilatorja.

Kar se tiče baterije, znotraj prenosnika najdemo takšno s specifikacijo 90 W, ki vam bo brez priklopa na napajanje ob običajnem delu izdala nekje 8 ur uporabe. Pri tem je treba paziti, da preklopite na način varčevanja z baterijo, kar lahko storite preko vedno pripravne aplikacije Armory Crate, ki omogoča tudi druge stvari, kot so denimo prilagajanje RGB osvetlitev na stranicah prenosnika in sami tipkovnici. Pozabite pa na igranje, brez da bi zadevo priklopili na napajanje, saj boste takrat izrabili zaloge v dobri uri, prenosnik pa brez napajanja izvrže komaj polovice moči, ki bi jo, če je priklopljen na elektriko.

Asus ROG Strix Scar 18 je tako resnična pošast od prenosnika, ki pa ni popolna. Plastično ohišje, slaba kamera in natlačena tipkovnica so stvari, ki malce pokvarijo vtis, za to ceno pa bi si nemara želel OLED zaslona ali pa višje ločljivosti.

In ta cena je res ekstremna, saj ASUS za tole igračko zahteva kar 4.719 €, kar je cena, ki bo izven rok večine smrtnikov. Glede potencialnega nakupa skočite na uradno spletno stran, čeprav med časom pisanja tam niso bili zapisane trgovine, kjer lahko zadevo tudi dejansko kupimo.

Objava Asus ROG Strix 18 – prava pošast od prenosnika se je najprej pojavila na HOPsi.

Gre za resnično majhen PC, ki meri samo 183 x 179 x 37 milimetrov. Tako ga lahko brez težav primete z eno roko, tehta pa samo 1,4 kilograma, zaradi česar je zadeva res videti bolj kot nekakšen modem kot pa pravi računalnik. A to je ravno čar SFF strojčkov, ki jih lahko nato namestite kar na mizo ali pa pod monitor, edina skrb pa je dovolj prostora za prezračevanje, tako da Tinyja ni ravno pametno tlačiti znotraj predala.

Kljub majhnosti pa računalniček vsebuje nekaj impresivnih specifikacij. Na procesorski strani lahko Tinyja nadgradite vse do procesorja Intel i9-13900 in temu dodate do 64 GB DDR5-4800 pomnilnika. Pri grafiki lahko izbirate med čipoma UHD Graphics 730 iGPU ali pa UHD Graphics 770 iGPU ali pa dodate miniaturno, a kljub temu namensko grafično kartico Nvidia T400 s 4 GB pomnilnika ali pa T1000 z 4 ali 8 GB pomnilnika.

ThinkStation P3 Tiny ni namenjen igričarstvu ampak bolj poslovni rabi, zaradi česar je več kot primeren za pisarne. Ponuja cel kup takšnih in drugačnih vhodov: na sprednji strani najdemo dva USB-A vhoda, vhod USB-C in možnost priklopa 3,5 mm slušalk, na zadnji strani pa je lukenj cel kup: od vhodov USB-A, do Ethernet priklopa ter razširitev za DisplayPort in HDMI monitorje. Če si dokupite namensko grafično kartico, boste pridobili še dodatne štiri DisplayPort izhode, tako da lahko na napravo res obesite cel kup monitorjev.

Prvi primerki z nameščenim operacijskim sistemom Windows 11 naj bi v prodajo stopili že ta mesec, julija pa bodo na voljo tudi verzije z nameščenimi Linuxi. Cena za zdaj še ni znana.

Objava Lenovo najavil prenovo mini računalnikov ThinkStation P3 Tiny se je najprej pojavila na HOPsi.

Podjetje ASUS, ki ga poznamo po vrsti strojnih komponent in hkrati po prenosnikih in tudi monitorjih, se je nedavno zapletlo v kar nekaj težav, ki se tičejo njihovih matičnih plošč, to pa je sprožilo cel vihar internetne jeze, kjer so se nekateri sveto zaobljubili, da od njih ne kupijo niti enega izdelka več.

Problemi se tičejo matičnih plošč, ki so ustvarjene za novo serijo AMD-jevih procesorjev 7000X3D, saj so nekateri kupci teh presenečeno ugotovili, da je matična plošča nekega dne enostavno pregorela, uporabnik pa procesorja ni samostojno navijal oziroma delal karkoli, kar bi privedlo do takšne eksplozivne situacije.

V raziskovanje se je nato spravil popularen YouTube kanal Gamers Nexus, ta pa je ugotovil, da je ASUS prekoračil maksimalno voltažo, ki jo je AMD postavil na 1,3 V, saj so te matične plošče delovale pri kar 1,41 V, to pa je dovolj, da zadeva pregori in dejansko v nenadzorovanem stanju lahko postane nevarnost za požar.

7800X3D just killed itself and my mobo
by u/Speedrookie in Amd

ASUS se je nato na obtožbe odzval tako, da je izdal novo verzijo BIOS-a, a Gamers Nexus je nato ugotovil, da ta popravek situacije še vedno ni rešil, saj so matične plošče še naprej delovale pri nevarni voltaži. Pri tem pa se je razkrila še ena grdobija: ASUS je pri BIOS-u spisal drobno opombo, ki uporabnike obvešča, da se z namestitvijo tega BIOS-a odrečejo svoji garanciji. V praksi to pomeni, da je bil nedolžen kupec kaznovan samo zaradi tega, ker je po uradni poti poskušal popraviti izdelek, ki mu je bil že na začetku prodan z napako.

Poleg Gamers Nexusa se je na YouTubu oglasil še en YouTuber: JayZTwoCents. Ta je v ločenem videu odpovedal svoje partnerstvo z ASUS-om, saj mu je podjetje na recenzijo poslalo vsaj dve matični plošči z napakami, uradna podpora iz njihove strani pa je bila nezadostna. YouTuber je zaradi tega dvignil roke nad vsem skupaj in v videu ASUS preprosto odpustil.

Vse te obtožbe glede odpovedovanja komponent so se pojavile ob tistem ključnem času za ASUS, ki je ravno sredi promocijske kampanje za svoj prenosni PC ROG Ally. Ta je pred kratkim razkril svojo ceno in preko tega izdelka namerava ASUS več kot očitno tekmovati s priljubljenim Steam Deckom, a kupci znajo zdaj imeti pomisleke glede morebitnih težav z garancijami, ki so eden od glavnih podpornih stebrov frišno splavljenih izdelkov.

Objava Zakaj nenadoma vsi sovražijo ASUS? se je najprej pojavila na HOPsi.

Na prvi pogled je tole videti kot dokaj enostaven 24-palčni monitor, ki ponuja ločljivost 2560 x 1440 in se osvežuje pri nekam revnih 75 Hz. Vendar se tista resnična magija zgodi, ko odpremo drugi del monitorja, ki se nahaja na desni strani, ta pa je v bistvu e-bralnik, premera 13 palcev, ki zna izdati samo črno-belo barvo, to pa gre na račun tehnologije e-ink, ki jo najdemo v raznih bralnikih tipa Kindle in Kobo.

Bralnik vsebuje ločljivost 1200 x 1600 in ga ni možno povsem poklopiti v monitor, saj njegov maksimalni naklon znaša 45 stopinj. Njegova naloga je zvišanje produktivnosti, saj omogoča lažje branje raznih dokumentov in e-poštnih sporočil, na račun tehnologije e-ink pa bodo vaše oči ob branju postale manj utrujene.

Izdelek je vsekakor zanimiv in bi najbolj sodil v kakšne pisarne, kjer morajo delavci zapraviti ure časa za prebiranje PDF-jev, to pa zna sčasoma terjati davek na njihovi produktivnosti. 24B1D5600 drugače nima kakšnih res izpostavitve vrednih specifikacije, saj je frekvenca osveževanja prenizka, da bi na njem res uživali ob preigravanju iger, njegova maksimalna svetilnost pa se ustavi pri 250 nitih, tako da tudi kakšna filmska izkušnja ne bo vrhunska.

Vsebuje pa monitor kar nekaj vhodov: en USB 3.2 Gen 2, en USB-C, štiri USB-A-je ter priklop za Ethernet kabel in slušalke. Vsak del monitorja se napaja ločeno: za e-bralnik se bo treba poslužiti polnjenja preko priklopa USB-C, bralnika pa žal ne moremo sneti in uporabljati ločeno ali pa ga pripojiti na kakšno drugo stran monitorja.

Philips 24B1D5600 je zaenkrat izšel samo v Aziji, tam pa zanj zahtevajo okoli 600 $, ni pa še znano, ali ga bo Philips ponudil za nakup tudi na kakšnem drugem trgu.

Objava Tale Philipsov monitor ima ob strani pritrjen še e-bralnik se je najprej pojavila na HOPsi.

Največ pozornosti je požel zadnji prenosnik, saj se ASUS hvali, da je Zenbook S 13 OLED najtanjši prenosnik, ki na sebi nosi OLED prikazovalnik, kljub svoji shiranosti pa notri nosi dovolj impresivnih mišic, da lahko z njim opravljamo praktično vsako delo – čeprav morda za igre ne bo ravno najbolj pripraven.

Ko je prenosnik poklopljen v debelino meri vsega 1 cm kar je celo manj od konkurenčnega Applovega Macbook Aira, ki je v svoji zadnji posodobitvi preklopil na impresivno čipovje M2. Ne samo, da je Zenbook S 13 OLED tanek, ostaja tudi lahek, saj tehta vsega 1 kilogram in ga lahko tako zlahka cele ure držimo na nogah ali pa ga s sabo vzamemo na pot in pozabili bomo, da se sploh nahaja v torbi.

Poleg impresivne zunanjosti, ki bo sedaj odeta v brušen aluminij, zaradi česar bo prenosnik bolj odporen na razne praske, zadeva nosi tudi konkretne strojne komponente. Na procesorski strani bomo lahko uživali v Intelovi 13. generaciji procesorjev, na izbiro pa bosta Core i5 1335U ali pa Core i7 1355U, k temu pa bomo lahko dodali do 32 GB LPDDR5 pomnilnika, za shranjevanje pa bo skrbel SSD disk PCIe 4.0 x4, kapacitete do 1 TB.

Seveda je tu tudi OLED zaslon, saj se je ASUS naravnost zaljubil v te prikazovalnike in jih zdaj vgrajujejo v vse svoje linije prenosniških izdelkov. Ekran bo v premer meril 13,3 palca in bo pri razmerju 16:10 ponujal maksimalno ločljivost 2880 x 1800, podprti pa bosta tudi tehnologiji DisplayHDR True Black 500 in Dolby Vision. OLED je na računalniških tleh še vedno novinec, zato se še vedno pojavljajo skrbi glede “burn ina”, ki zna nekatere statične elemente “zapeči” v ekran in čeprav so te skrbi legitimne, ASUS pravi, da takšni primeri niso pogosti, če pa se že pripetijo, jih pokrije garancija. Grafika bo integrirana in sicer bo za njeno izrisovanje skrbel Intel Iris Xe.

ASUS Zenbook S 13 OLED je pri Američanih že na voljo, tam pa stane od 1.099 $ dalje – seveda je tule odvisno, v kakšni konfiguraciji si ga boste zaželeli.

Objava ASUS predstavil najtanjši prenosnik z OLED zaslonom se je najprej pojavila na HOPsi.

Vendar pa je Lenovo Tab P11 Pro Gen 2 še vedno izdelek, ki se mu splača nameniti pozornosti, saj se na nekih mestih odreže celo bolj od svojih večjih bratcev, trg srednjerazrednih tablic pa je čedalje bolj opuščen, zato si vsak nov izdelek zahteva nekaj obravnave in detajlnega testiranja.

Specifikacije

• Premer zaslona: 11,2 palca
• Pomnilnik: 4 GB
• Čipovje: MediaTek Kompanio 1300T
• Notranji pomnilnik: 128 GB
• Osveževanje zaslona: 120 Hz
• Teža: 480 g
• Nakup: EIGRE.si

NAPOVEDNIK

Ko tablico prvič primeš v roke, najprej opaziš njegovo težo, saj ta znaša 480 gramov, kar je bil sicer enak problem že v predhodniku in tudi tukaj začne ta teža skozi daljše držanje ob branju knjig ali pa igranju iger kmalu utrujati roke. Vendar pa smo pri predhodniku dobili vsaj ohišje, izgrajeno iz aluminija, medtem ko ima Gen 2 nekam čudno plastično ohišje, ki pa k sreči ne da občutek cenenosti. Zadnja plat je barvno razdeljena na dve ločeni sivini, na kateri se hitro začnejo pojavljati prstni odtisi.

Skok na sprednjo stran nam razkrije impresiven ekran, ki je tokrat tipa OLED in v premer znaša 11,2 palca. Ekran je vsekakor največji zvezdnik te nove tablice, saj ponuja ločljivost 2560 x 1536, podpira pa tudi standarda HDR10+ in Dolby Vision. Sem omenil, da tokrat gledamo v OLED zaslon? Ta stvar je hudo pomembna, saj zaradi novega ekrana dobimo naravnost čudovite barve, kar tablico ne naredi pripravno samo za vsakdanje delo, ampak tudi za uživanje multimedije kot je denimo gledanje filmov na Netflixu ali HBO Maxu. Tablica pride predpripravljena z nekaterimi že nameščenimi aplikacijami, a bizarno Netflix ni želel delati. Nato sem ga odstranil in ko sem ga želel ponovno namestiti, sem dobil obvestilo, da ga tale tablica ne podpira.

K sreči vse ostalo, kot je denimo Disney+, dela brez komplikacij in tako sem lahko užival ob res lepih barvah, čeprav so bolj temni kadri namesto čisto črne barve pokazali odtenke sivine. To je verjetno posledica implementacije HDR-a, kar se da zagotovo še popraviti s prilagajanjem slike ali pa preko programskih posodobitev.

Pohvaliti moram še eno stvar, ki je navadno pri tablicah sploh ne opazimo in to je zvok. Ta je tukaj naravnost odličen, saj se pod površjem skrivajo štirikanalni zvočniki podjetja JBL, ki podpirajo tudi standard Dobly Atmos, zaradi česar je bila filmska oziroma igričarska izkušnja na naslednjem nivoju. Zvočniki so pripravni tudi za bučno in jasno predvajanje skladbe preko Spotifyja ali kakšnega podobnega servisa, zaradi česar lahko tablico uporabite kot popestritev piknika, brez da bi morali zraven iskati priklop na dodatne zvočnike. Le pazite na izpostavljenost elementom, saj tablica ne vsebuje noben IP zaščite, tako je izpostavljenost prahu ali vodi legitimna skrb.

Kar se tiče fizične oblike bi pri ekranu omenil črne robove, ki so preveč izraziti in nam odsekajo nekaj gledalne izkušnje. Na spodnji strani tablice najdemo vhod za polnjenje USB-C ter dva zvočnika, 8.200 mAh baterija pa se obnese odlično, saj pri gledanju filmov ob dobro razsvetljenem zaslonu ven lahko potegnemo za okoli 8 ur zabave, preden jo moramo zopet priklopiti na polnjenje.

Ostali gumbi so standardni. Na desni strani sta dva za višanje in nižanje glasnosti, zgoraj pa je tipka za vklop oziroma izklop naprave. Tablica vsebuje še vhod za microSD kartice, a žal ni nikjer 3,5 mm priklopa za slušalke, prav tako pa boste zaman iskali kakšno čitalo prstnih odtisov, tako da se boste za odklepanje naprave posluževali PIN kode ali pa vklopili opcijo za prepoznavanje obraza.

Kar se tiče ostalih specifikacij pod pokrovom, so te odvisne od tega, kar si izberete, saj je Tab 11 Pro Gen 2 na voljo v različnih konfiguracijah. Vsem je skupno čipovje MediaTek Kompanio 1300T, družbo pa mu dela 4, 6 ali 8 GB pomnilnika, ki je sparjen bodisi z 128 ali pa 256 GB prostora za hranjenje podatkov. Poleg tega vsebuje tablica še dve kameri: tista na zadnji strani vsebuje lečo ločljivosti 13 MP, medtem ko sprednja ponuja 8 MP. Nič kaj revolucionarnega torej, a je v spregi s konkurenco tipa iPad 10.2 in Galaxy Tab S6 Lite in kamere so dovolj dobre za občasno zajemanje slik in za ugodno pogovarjanje preko Zooma ali Teamsa.

Lenovo Tab 11 Pro Gen 2 podpira tudi osveževanje pri 120 Hz, zato smo se seveda odločili zadevo preizkusiti tudi v igrah in izkušnja je pustila mešane občutke. Hitro osveževanje slike in lepa podoba znotraj OLED zaslona sta impresivna, vendar pa strojne mišice pri igri Diablo Immortal niso bile dovolj velike, da bi lahko zares užival pri najvišjih možnih grafičnih nastavitvah. Nekaj težav smo imeli tudi znotraj igre Genshin Impact, pri kateri smo na začetku naleteli kar na nekaj zatikanja, a se je zadeva nato normalizirala, vklopili pa smo lahko tudi možnost za igranje pri 60 sličicah na sekundo. Zanimivo je tudi dejstvo, da se pri vsem temu naprava ni začela pregrevati, niti nismo slišali kakšnih res glasnih ventilatorjev, tako da je Lenovo očitno poskrbel za dobro prevetritev čipovja.

Kakor je tablica pripravna za igranje, tako jo lahko izkoristimo tudi za delo. Lenovo ponuja ločen nakup tipkovnice in pisala, tipkovnico pa priklopimo preko preprostega magnetnega držala na spodnji strani. Ovitek lahko na zadnji strani še prepognemo in si tako ustvarimo čisto pravi mini prenosnik, v katerega lahko na hrbtni strani pospravimo tudi pisalo. Tablica ob priklopu tipkovnice preklopi v delovni način Productivity Mode, uporabniški vmesnik operacijskega sistema Android 12 pa se nato spremeni v nekaj, kar spominja na Chromebook, tako da zlahka dostopate do najbolj pogosto izrabljenih aplikacij, spremljate obvestila glede e-pošte in na splošno lahko iz takšne uporabe iztisnete kar nekaj solidnega dela – tu se še posebej izkaže tipkovnica, ki ima tipke dovolj dobro razporejene, da se prsti ne zapletajo, prisotna pa je tudi tista ogromna Enter tipka, ki je pri meni vedno velik plus.

Lenovo Tab P11 Pro Gen 2 me na koncu ni razočaral, saj ponuja nekaj za vsakega: naj bo to pisarniški delavec, nekdo, ki si želi sprejemljive zabave ob igranju iger, namenjena pa je tudi tistim, ki na takšnih napravah radi gledajo filme in serije, ki so tukaj podprte še z odlično zvočno izkušnjo. Lenovo za to napravo obljublja podporo vse do operacijskega sistema Android 14 ter tri leta varnostnih popravkov, vsak imetnik tablice pa ve, da te zadeve nato uporabljamo še vrsto let, preden nastopi res tisti pravi čas za nakup nečesa novega.

Objava Lenovo Tab P11 Pro Gen 2 – impresivna multimedijska tablica se je najprej pojavila na HOPsi.

Pet let kasneje je SpyraOne že zastarel produkt, saj je podjetje nedavno najavilo prenovljeno izdajo SpyraThree, ta pa pod še vedno plastičnim ohišjem skriva cel kup naprednosti, ki so zanimive že glede na svoje tehnikalije, četudi vam je takšna vodna zabava povsem odveč.

SpyraThree tehta dobra dva kilograma, v dolžino meri 68 centimetrov in dejansko vsebuje baterijo, za katero bi si človek mislil, da je ni ravno pametno postavljati zraven vode. Vodna puška se polni preko vhoda USB-C in polnjenje je praktično instantno, eno polnjenje pa vam zadostuje za 100 repetiranj 22 izstreljenih vodnih curkov, kjer bo vsak od njih izpljunil 30 mililitrov vode. Tako kot vsako vodno puško je treba tudi SpyraThree repetirati, to pa naredimo tako, da puško enostavno potopimo v vodo in že je pripravljena za 22 novih žrtev.

Curki so močni, a ne bolijo, domet enega pa lahko znaša do 10 metrov, na voljo pa je posebna funkcija streljanja “PowerShot”, ki vodni curek pošlje tudi do 15 metrov oddaljene tarče. Ne samo to: puška celo vsebuje digitalni zaslon, na njem pa lahko preberemo stanje baterije in koliko zaloge curkov nam je še ostalo.

Zadeva je videti resnično zabavno, a vam cena da vedeti, da je namenjena res samo največjim navdušencem nad vodnimi športi. SpyraThree zase namreč zahteva 169 €, na voljo je v treh barvah, poštnina pa je brezplačna tudi za Slovenijo.

Objava Tale napredna vodna puška se polni na USB-C in ima domet do 15 m se je najprej pojavila na HOPsi.

Zaloge so se resda vrnile, a kar se ni povrnilo so cene grafičnih kartic, ki so bile pred koronavirus krizo povsem druga slika kot pa jo gledamo te dni. Če si včasih stisnil jurja evrov in si v zameno dobil grafično pošast, s katero si lahko leta igre preigraval na najvišjih grafičnih nastavitvah, lahko danes za ta isti denar dobiš samo grafično kartico srednjega ranga. Če si želiš nekaj boljšega, kot je denimo RTX 4080, boš za to čast moral odšteti nekje 1.600 €, za najmočnejšo inačico RTX 4090 pa kar pripravi dobra dva tisočaka evrov.

Te nore cene so tako visoke, da je v bistvu vseeno če zaloga obstaja, saj si je ne more privoščiti praktično nihče. Govorice zdaj pravijo, da znamo kmalu dobiti grafično kartico, ki bo nosila vsaj približno normalno ceno in šampion takšnega upanja naj bi bil RTX 4070.

Za tega se namreč šušlja maloprodajna cena 599 $, kar je veliko manj od že izdane kartice RTX 4070 Ti, ki stane 799 $. Govora je o ameriških cenah, ki z Evropo nimajo ravno neke prave veze, saj so pri nas cene povsem drugačne – za RTX 4070 Ti boste pri nas denimo odšteli več kot 1000 €. A so po drugi strani dober temelj za vsaj približno ugibanje cene: če pri američanih velja cena 599 $, potem bomo bržkone pri nas za njo odštevali od 700 do 800 €. Še vedno je to ogromno in tudi ameriška maloprodajna cena za RTX 4070 je za 100 $ višja od RTX 3070, ki je v 2021 izšel pod cenovno nalepko 499 $.

Kar se tiče specifikacij naj bi RTX 4070 vseboval enako število CUDA jeder kot RTX 3070, a višjo frekvenco delovanja pri 1,92 GHz, še bolj pomemben v primerjavi s predhodnikom pa je pomnilnik, ki ga bo tule za 12 GB, medtem ko ima lanskoletna verzija vsega 8 GB. To zna biti najbolj pomembna lastnost nove grafične kartice, saj so zadnje izdani AAA naslovi pokazali, da grafične kartice z 8 GB pomnilnika preprosto niso več dovolj, to pa nato pripelje do grdega zatikanja ali pa nižanja grafičnih nastavitev. Poleg tega boste ob pridobitvi te grafične kartice dobili boljši izkoristek ray tracing učinkov, pozabavali pa se boste lahko tudi ob tehnologiji DLSS 3, ki deluje samo na RTX karticah četrte generacije in pri nekaterih naslovih sličice na sekundo praktično podvoji.

NVIDIA naj bi RTX 4070 na trg poslala v sredini aprila, tako da če še vedno iščete zamenjavo svoje grafične kartice in bi radi ob tem prihranili nekaj evrov, potem se splača biti še malce potrpežljiv – seveda je pametno počakati tudi na prve recenzije iz strani neodvisnih YouTuberjev ali pa spletnih strani.

Objava RTX 4070 naj bi stal 599 $ se je najprej pojavila na HOPsi.

Štiri leta kasneje pa je vendarle nastopil čas za osvežitev v podobi tipkovnice UVI Gear Pride v2, ki ima dobro zastavljeno ime. To ni namreč čistokrvno novo poglavje v seriji Pride tipkovnic, ampak bolj osvežitev že obstoječega koncepta, ki prinaša nekaj dobrodošlih sprememb, pod površjem pa še naprej biva ista duša srednjerazredne igričarske tipkovnice.

Tehnične specifikacije

• SLO/HR razporeditev
• OPTIČNA+MEHANSKA modra stikala
• RGB z 16,8 milijona različnih barvnih možnosti
• 19 različnih načinov osvetlitve
• Anti-Ghost tehnologija na vseh tipkah
• Namenske medijske tipke
• Poseben gaming način
• Polna velikost s 105 tipkami
• Lahko dostopne medijske tipke
• 1,8 m najlonski pleten USB kabel
• Programska oprema UVI One
• Kompatibilna z Windows, macOs, Xbox in PS
• Teža: 1.200 gramov
• Dimenzije: 443 x 138 x 39 mm
• Nakup: UVI.gg

VIDEO RECENZIJA

Napram originalu se je spremenila že sama škatla. Prej je ta bila črno-sive barve, zdaj pa se ponaša v novih barvnih odtenkih, kjer še posebej izstopa kričeča rumena barva, ki bi ji zavidal sam Cyberpunk 2077. Paket je tako kot v originalni izvedbi dokaj težaven – tokrat še malce bolj, saj je Pride v2 s svojimi 1.200 grami za malenkost težji od predhodnika, same dimenzije pa so nekako ostale iste.

Poleg tipkovnice znotraj škatle najdemo kratka navodila za uporabo, ki so spisana v angleškem, slovenskem in hrvaškem jeziku, tu pa je tudi vedno dobrodošel naslon za zapestja. Dodatno lahko notri najdemo še par mini klešč: ena uporabimo za elegantno odstranjevanje tipk, druga pa so namenjena odstranitvi stikal, ki jih lahko po želji nadomestimo z drugimi. UVI namreč po novem ponuja tudi ločen nakup stikal, ki jih lahko dokupite po ugodni ceni in svojo tipkovnico preprosto prelevite v nekaj drugega, kar bi bolj ustrezalo vašim navadam tipkanja.

Če bi postavili original in v2 ob bok, razlike na prvi pogled niso očitne. Tudi v2 je namreč oblečena v stilsko črno barvo, ki jo prekine samo napis UVI Gear nad smernimi tipkami. Največja sprememba se je zgodila na zgornji desni strani, kjer imamo namesto drsnika zdaj nameščeno kolesce, tega pa lahko obračamo z enim ali dvema prstoma, preko njega pa lahko dostopamo do funkcij multimedije, kot so predvajanje, pavziranje in zviševanje ali nižanje glasnosti. Poslovila se je namenska tipka za takojšnje utišanje zvoka, na desni strani pa sta se prav tako neznano kam poslovila dva USB-A vhoda, zaradi česar je tipkovnica postala malce bolj odporna na nerodno polivanje tekočin.

Spremembe so skočile tudi na zadnjo plat tipkovnice. Po novem zdaj tam najdemo kanal, kamor lahko pospravimo še vedno pleten kabel, prenova pa je prispela tudi na nogici. Te zdaj omogočajo tri različne nastavitve višine, saj se na veliki nogi skriva še ena manjša, ta pa omogoča nižje ležeči profil. Seveda lahko obe nogici tudi povsem pospravimo znotraj tipkovnice, tako da ta leži povsem ravno na mizi.

Tehnologija stikal ostaja ista kot pri prejšnji verziji. Za tipkanje skrbijo napredna optično mehanska stikala, ki mešajo zaznavanje pritiskanja z infrardečim senzorjem. Tale izgruntavščina je navduševala v originalu in tudi Pride v2 se izkaže pri svojih nalogah pisarniškega dela ali pa igranja, saj je odzivnost naravnost odlična in od pritiska do izvršbe ukaza preteče samo 0,2 mili sekunde. Takšna odzivnost pride izjemno prav v igrah, še posebej tistih večigralskih, kjer včasih čista mehanska tipkovnica preprosto ne sledi dovolj hitro tvojim idejam, zaradi česar jo bodo požegnali tudi e-športniki.

Rahlo konkavne tipke so spočete iz ABS plastike in na sebi vsebujejo belo gravirane znake, ki jih naknadno osvetli še RGB osvetljava. Prelivanje mavričnih barv je čudovito in omogoča več kot 16 milijonov različnih kombinacij, tako da si bliskanje tipkovnice prilagodite povsem svojemu slogu. Pohvaliti je treba tudi slovensko gravuro, tako da boste na tipkovnici dejansko gledali šumnike “č”, “ž” in “đ”, ne pa da boste za njih morali raziskovati neke čudne znake, ki so plod angleške razporeditve.

Tu je tudi tista ogromna Enter tipka, ki je pri meni vredna hvale, saj se na tisto shujšano različico nikakor nisem mogel in se tudi nočem navaditi. Pride v2 ob levi strani ne vsebuje še kakšne dodatne vrste bližnjičnih tipk, vse bistvene bližnjice boste tako stiskali v kombinaciji s tipko Fn, te pa so bolj podrobno obrazložene v pridodani dokumentaciji.

UVI Gear Pride v2 se je med testiranjem obnesel povsem solidno in to tako za vsakdanje delo tipa tipkanja člankov na spletu in znotraj Worda, kot tudi za resne igre. Občutek udarjanja po tipkah daje lep povratni odziv, je pa treba v obzir vzeti dejstvo, da pod pokrovom bivajo Blue stikala. Ta so izjemno glasna, zato je za uporabo bolje, da se nahajate v neki ločeni sobi pa še takrat nato zaprete vrata, saj tole nikakor ni tipkovnica za kakšno manjše stanovanje, kjer se PC in družinski televizor nahajata v isti sobi, saj lahko začneš hitro motiti bližnje. Vendar to velja samo za kakšno resno delo, kot je denimo tipkanje tega članka, medtem ko občasno pritiskanje tipk WASD ne moti spet toliko. Za prijeten občutek poskrbi še dodatni počivalnik za zapestja, ki na žalost ni magneten, a je presneto udoben, zaradi njegove oblike pa ga lahko pridodate tudi kakšni drugi tipkovnici.

Če morda komu do tega stavka še ni bilo jasno – govora je o žični tipkovnici, kar morda ne bo všeč vsem, a po drugi strani lahko Pride v2 brez problema priklopite tudi na konzoli PlayStation 5 in Xbox Series X, česar z brezžičnim izdelkom ne bi bilo mogoče.

Pomemben del vaše izkušnje bo tvorila tudi prenovljena programska oprema UVI One. Pride v2 sicer lahko deluje tudi brez te, saj za uporabo ni treba nameščati kakšnih drugih gonilnikov. Vendar pa UVI One, ki ga snamemo iz Microsoftove trgovine, doda veliko večji razpon možnosti prilagajanja. Za uporabo programske opreme lahko ustvarite račun ali pa se spustite v prilaganja brez njega, uporabniški vmesnik pa omogoča prilagajanje učinkov RGB osvetljave, razsvetlite pa lahko vsako tipko posebej in jim dodate svojo posebno barvo. Izjema pri okraševanju je samo tisto novo kolesce na zgornji desni strani, ki mu ne morete prilagajati funkcij. Poleg igranja z RGB-jem lahko dodajate tudi makre, vse skupaj pa je na voljo v angleškem ali slovenskem jeziku – jezik se samodejno prilagodi tistemu, ki ga uporabljate znotraj Windowsov.

UVI Pride v2 tako prinese nekaj lepih nadgradenj v primerjavi z originalom in gradi na uspešnih in dokazanih temeljih predhodnika. Cena je v primerjavi z njim ostala ista in za 90 € je tole vsekakor priporočljiv nakup za vse tiste, ki si želite dobre, zmogljive tipkovnice, a ne bi radi skočili v globok bazen višjecenovnih tipkal, ki zase zahtevajo vsaj še enkrat toliko denarja.

Objava UVI Gear Pride v2 – evolucija slovenske tipkovnice se je najprej pojavila na HOPsi.

Vendar pa je to napaka, saj je sistemski pomnilnik od vedno bil in tudi vedno bo pomemben del sestave vsakega računalnika, za razliko od ostalih komponent pa pri njemu nekako ni splošno sprejete meje, kdaj ga je dovolj in kdaj že pretiravamo. RAM deluje namreč po principu: več ga imaš, boljše se boš imel in PC igralci so že velikokrat naleteli na težave pri poganjanju iger, saj pred tem niso zaprli brskalnika, ki vsebuje desetine zavihkov, vse to pa pridno golta gigabajte tistega pomnilnika, ki je še na voljo.

Do pomnilnika ni zahteven samo splet, ampak tudi igre, ki so do njega v zadnjih letih bolj požrešne kot kadarkoli prej, saj razvijalci iger zdaj razvijajo naslove, ki morajo dobro teči na trenutni generaciji konzol, kakor tudi na PC-jih. Ker so konzole močnejše, so tudi strojne zahteve šle navzgor in pri kakšni AAA igri je 8 GB pomnilnika že zdavnaj pod povprečjem, saj se te dni minimalno priporoča vsaj 16 GB in več.

Koliko RAM-a potem potrebujemo in katerega kupiti? Za namene tega članka bomo pod oko vzeli pomnilnik Silicon Power X-Power Zenith in sicer ploščici, ki na sebi nosita po 16 GB pomnilnika in sta tipa DDR4-3200.

Gre za stilsko privlačen parček ploščic, ki je na voljo brez ali z RGB osvetlitvijo in v nobenem primeru ne boste gledali v tisto golo ploščico, ki je obarvana zeleno in kot razgaljena banana kaže vse svoje čipovje. Namesto tega pomnilnik za ohišje vsebuje brušeno kovino, ki pride hudo prav pri vstavljanju v režo, saj ploščico tako lažje zagrabimo in ne morem vam povedati, kolikokrat mi je zaradi spolzkih rok pomnilnik že pobegnil iz prstov in se nato celo fizično poškodoval.

X-Power Zenith teče pri 3200 MHz, a kar ga odlikuje je njegova sposobnost navijanja. Spravite ga lahko vse do stopnje 3600 MHz, njegov maksimalni takt pa doseže 5 GHz. Takšne številke so impresivne, saj vse to lahko dosežete brez resnega poseganja v sistem, ki zaobjema napredne prijeme tipa dviganje voltaže, tako da kakšen nevešč uporabnik pri dviganju takta ne bo zažgal stanovanja.

Kar se tiče učinkovitosti se X-Power Zenith obnese odlično. Spletna stran Tom’s Hardware poroča o dobrem delovanju tako na Intel, kot tudi na AMD platformah. Ne dosega ravno prvega mesta, saj je tisto rezervirano za veliko dražje ploščice pomnilnika, a kar se tiče razmerja med ceno in učinkovitostjo se X-Power Zenith uvrsti na solidno sredino. O podobno dobrih rezultatih poroča tudi spletna stran Tech-legend, kjer je X-Power Zenith v testih zaostajal samo za tekmeci, ki že privzeto na sebi nosijo višji takt.

Silicon Power X-Power Zenith ni nek nov pomnilnik, saj je na trgu prisoten že dve leti, zato bi morda kdo povprašal, zakaj zdaj pišem o njem. No, k temu me je spodbudila letošnja bera iger, ki je bila vizualno impresivna, a pri veliko naslovih letos smo naleteli na zatikanja. Nekaj je krivda razvijalca, nekaj pa samih uporabnikov, saj nekateri še vedno vztrajajo na samo 8 GB pomnilnika in se nato besno razburjajo, da se jim novejše igre zatikajo ali pa včasih privedejo do rušenja celega sistema.

Zato smo želeli izpostaviti pomnilnik, ki ima dobro zmogljivost, hkrati pa ne stane preveč. Za dve ploščici 16 GB pomnilnika boste na EIGRE.si prejeli ugodno ponudbo in če vam brez RGB-ja živeti ni, si lahko privoščite tudi takšno opcijo, ki vam bo vzela 86 €. Skupno 32 GB vam bo zadostovalo za nekaj let brezskrbnega igranja. Na trgu je resda že prisoten pomnilnik DRR5, a ta je zaenkrat preprosto predrag, za njegovo uporabo na AMD platformi pa boste primorani tudi v nadgradnjo procesorja in matične ploščke, kar sta spet izdelka, ki nista ravno poceni. DDR4 lahko medtem vstavite tako ob družbo AMD-ja in Intela, ki imata veliko večjo združljivost procesorjev in matičnih plošč z nižjo ceno.

In ta cena igra veliko vlogo. Poglejmo si še eno primerjavo iz spletne strani Tom’s Hardware, ki je spočel večjo primerjavo med DDR4 in DDR5. Novejše RAM ploščice so praviloma resda hitrejše, a samo pri določenih nalogah, razlike pa so velikokrat majhne. Pri igranju je naprednost DDR5 res minimalna, saj je najhitrejši DDR5 v primerjavi z najšibkejšim predstavnikom tabora DDR4 hitrejši samo za 8 %, v nekaterih primerih pa ta razlika pade na samo 1 %. Če ob tem upoštevate dejstvo, da je DDR5 pomnilnik že sam dražji od predhodnika in da moraš za njegovo uporabo tudi povsem prevetriti sistem, prideš hitro do številke 1.000 €, od tega pa si bolj malo profitiral. No, vsaj za zdaj. DDR5 bo vsekakor enkrat postal standard, a od tega nas najbrž loči še nekaj let, do takrat pa si lahko mirne duše ogledate prejšnjo generacijo RAM ploščic.

Objava Čas je, da nadgradite pomnilnik se je najprej pojavila na HOPsi.

Zato tudi v prenosniškem svetu nekateri poskušajo narediti nekaj inovacij. Predstavili smo denimo en ASUSov prenosnik, ki ima pod glavnim zaslonom še enega, ki omogoča nekaj dodatnega dela, Lenovo pa je na svoj izum ob strani vgradil kar tablico. Na konferenci Mobile World Congress je Lenovo znova presenetil in predstavil novo serijo prenosnikov ThinkPad, ki pa vsebujejo zaslon, ki ga lahko dodatno raztegnemo v višino.

Ko prenosnik prvič odpremo, je videti dokaj neimpresivno. Videti je namreč kot povsem običajni laptop, z ločljivostjo 2024 x 1604 in nosi razmerje stranic 4:3. Magija pa se začne, ko premaknemo majhno stikalo ob strani, nakar zaslon čudežno zraste v višino, njegova ločljivost pa se spremeni 2024 x 2368, medtem ko razmerje stranic postane nekam bizarnih 8:9. Lenovo želi uporabniku na ta način predstaviti delovno izkušnjo, kjer bi imel pred sabo dva zaslona, le da sta v tem primeru naložena eden na drugega.

Tehnologija je res impresivna in svojo magijo skriva pod pokrovom. Ob raztegovanju in krčitvi zaslona se dodatna površina skrije pod tipkovnico, za delo pa skrbi serija manjših motorčkov in za celotno sliko potrebuje nekje 10 sekund, na mestu upogibanja pa je vidna zareza.

Kakor je vse skupaj zanimivo, ni še jasno, koliko bo Lenovo še potreboval, da ta prototip spravi v roke navadnih kupcev. Podjetje je na konferenci novinarjem priznalo, da želijo pri prenosniku omogočiti od 20k do 30k upogibanj, a niso želeli odgovoriti, koliko teh je zmožen trenuten prototip. Prav tako so ostali skrivnosti glede teže in baterije, ki zna ob tem delovanju motorčka kar utrpeti na vzdržljivosti, današnje baterije pa imajo že tako težave pri optimiziranem poganjanju prenosnika, brez da bi ga morali vsakih nekaj ur priklopiti na polnjenje. Skrbi seveda povzroča tudi ta mehanizacija, saj se taki gibljivi deli hitro radi okvarijo in če se zadeva pokvari ravno na polovici odpiranja, potem si obtičal s prenosnikom, ki ga sploh ne moreš zapreti.

Vseeno pa je Lenovo koncept raztegljivih prenosnikov pokazal v praksi, zdaj pa mora samo še spolirati zadevo in jo na trg poriniti z neko normalno ceno.

Objava Lenovo predstavil prototipni prenosnik z raztegljivim zaslonom se je najprej pojavila na HOPsi.

Kar priznajmo si: industrija telefonov je padla v stagnacijo, saj resda vsako leto dobimo novo verzijo mobilnikov, a ti se izboljšujejo samo še malenkostno in bolj težko boš koga prepričal v nakup 1000 € vredne naprave, če je pa lanskoletni model še vedno kos vsem nalogam, nova verzija pa ponudi samo malce boljše slikanje v temi.

Zato proizvajalci prenosnih naprav gledajo v druge smeri in novo pot inovacij zna predstaviti ravno AR. Apple naj bi že dolgo delal na svoji lastni verziji VR/AR očal, ki naj bi jih uradno predstavili junija, morda pa jih je po levi prehitel kitajski Xiaomi, ki je nedavno pokazal svojo inačico AR očal prihodnosti.

Naprava se imenuje Wireless AR Glass Discovery Edition in vsebuje ravno tisto, kar od naprednih očal, ki bi si jih rade volje nataknil tudi povsem običajen uporabnik, tudi pričakujemo. Stvar je namreč videti kot malce debelejša sončna očala, ki so povsem brezžična in vsebujejo malce smešne okvirje. Vendar pa je videz dovolj privlačen, da vas po ulici ne bo čudno gledal vsak sprehajajoči, naprava pa vsebuje tudi napredne strojne karakteristike.

Xiaomi Wireless AR Glass Discovery Edition features a lightweight yet sturdy design with a magnesium-lithium alloy structure and carbon fiber materials. Its electrochromic lenses allow for seamless access to reality and the virtual world at a single click. pic.twitter.com/FWANebc4Gp

— Lei Jun (@leijun) February 27, 2023

Leči sta tipa microOLED, očala pa poganja napredno čipovje Snapdragon XR2 Gen 1, ki ga najdemo tudi znotraj očal Quest Pro. Wireless AR Glass Discovery Edition tehtajo 126 gramov, kar je malce veliko za vsakdanjo nošo, a glede na to, da jim je uspelo v to tako sivo ohišje spraviti takšen procesor in posebej oblikovano baterijo, je to vseeno dober kompromis.

In kaj lahko s takšnimi očali počnemo? Kakor pokaže zgornji video: marsikaj. Za uporabo ne potrebujemo kontrolerjev, saj bomo vse nadzorovali z gestami rok in prstov, kar lahko izrabimo denimo za upravljanje pritiklin pametnega doma ali pa iz televizorja potegnemo sliko in si jo nato preoblikujemo pred sabo.

Zadeva je videti vsekakor zanimivo, a zaenkrat nimamo še nobenih informacij glede cene ali datuma potencialnega izida, vendar pa je Xiaomi s tem dal vedeti, da bodo telefonska podjetja kmalu začela meriti moči na povsem novem trgu izdelkov, kar nam nakazuje vznemirljivo tehnološko prihodnost AR naprav.

Objava Xiaomi pokazal svojo verzijo AR očal se je najprej pojavila na HOPsi.

Odločitev, katere brezžične slušalke kupiti, še zdaleč ni preprosta. Prepričati se morate, da so udobne, da ne izpadajo iz ušes, da nudijo, kar potrebujete, zahtevate in želite ter da ne bodo po nepotrebnem izpraznile denarnice. To je obenem največja prednost brezžičnih slušalk Huawei FreeBuds 5i, ki so kot zadnje obogatile bogato ponudbo serije FreeBuds, v kateri bo vsakdo zase našel popoln model. V nadaljevanju vam predstavljamo deset dejstev, sladkih skrivnosti, v katerih še posebej izstopajo in zaradi katerih boste s težavo našli podobne v ponudbah drugih izdelovalcev.

Prave brezžične stereo slušalke (TWS) Huawei FreeBuds 5i v razredu cenovno prijaznejših prinašajo tehnologije in funkcije do zdaj rezervirane za vsaj še enkrat dražje naprave. Obenem jih odlikuje izreden dizajn in estetika, zaradi česar bodo po njih posegali predvsem mladi. Zdaj pa k dejstvom, ki jih kažejo v nadvse zanimivi luči.

1. Sodijo med lažje slušalke, saj posamezni ušesni čepek tehta le 4,9 grama. Po zaslugi lahkotnosti, za 7 milimetrov krajše paličice (nova dolžina 29 mm) in izrednega oblikovanja lepo sedejo v uho, iz njega ne izpadajo in so udobne tudi za večurno uporabo.
2. Navdih za obliko čepka in polnilno ohišje so oblikovalci našli v obliki vulkanskih skal na islandskih črnih plažah. Na voljo so v otoško modri, megleno črni in keramično beli barvi.
3. Življenjska doba sodi med pomembnejše lastnosti vseh sodobnih pametnih nosljivih naprav. Nove slušalke nudijo do 6 ur predvajanja z vključenim aktivnim odpravljanjem hrupa (brez do 10 ur). Za dodatnih 18 ur (do 28 ur) pa poskrbi baterija v polnilnem ohišju.
4. Ohišje nudi povečano odpornost na zunanje vplive po standardu IP54, zato boste slušalke zlahka uporabljali v vseh razmerah in ob vseh priložnostih.
5. 10-milimetrski zvočni gonilnik s polimerno membrano zvok reproducira na frekvenčnem območju med 20 in 40.000 Hz. Še enkrat širšem kot večina slušalk v cenovnem razredu pod 100 evrov.
6. Zmogljiva hibridna tehnologija z dvema mikrofonoma v čepku v načinu zelo visokega aktivnega odpravljanja hrupa, hrup zaduši za 42 decibelov. Polega tega sta na voljo še splošni in udobni način odpravljanja hrupa.
7. Slušalke Huawei FreeBuds 5i so opremljene z dvojnim prilagodljivim algoritmom izenačevalnika zvoka (EQ). Ta zazna strukturo sluhovoda in način nošenja ušesnih čepkov ter temu primerno optimizira zvok v vseh frekvenčnih območjih za dosledno slušno izkušnjo.
8. Zagotovljena je podpora za kodek zvoka visoke razločljivosti LDAC ob najvišji hitrosti brezžičnega prenosa digitalnega signala 990 kilobitov na sekundo ob 96-kiloherčnem vzorčenju in 24-bitni globini.
9. Omogočeno je upravljanje preko na dotik občutljive površine na ohišju čepka. Zaradi tega so slušalke preproste za uporabo, saj ni treba za vsako spremembo zagnati sicer odlične aplikacije AI Life.
10. Slušalke Huawei FreeBuds 5i podpirajo sočasno povezavo z dvema napravama, ne glede na njun operacijski sistem (Android, Windows ali iOS) in brezhibno preklapljanje. Seveda se bodo najbolje počutile povezane s pametnimi telefoni Huawei, kot je vodilni model Huawei Mate 50 Pro ali modela srednjega razreda Huawei nova 10 ali Huawein nova 10SE. Ravno tako jih lahko povežete z vrhunskimi pametnimi urami, kot sta Huawei Watch GT 3 Pro ali cenovno dostopnejša Huawei Watch GT 3 SE.

Slušalke Huawei FreeBuds 5i, ki so za 99 evrov na voljo od februarja, odlikujejo vrhunske zvočne tehnologije, neponovljiva estetika, bogat nabor funkcij, odlične možnosti povezovanja in dolga življenjska doba baterije. To so hkrati tudi glavni razlogi, zakaj jih morate imeti in zakaj trdimo, da predstavljajo izredno dober nakup!

Več izveste na: https://consumer.huawei.com/si/headphones/freebuds5i/.

Objava <strong>10 razlogov zakaj vas navdušijo prav te brezžične slušalke  </strong> se je najprej pojavila na HOPsi.

Ko enkrat norčevanje pustimo za sabo in se poglobimo v specifikacije, pa lahko vidimo, da morda Mutatalk le ni tako trapasta zadeva, kot bi predvidevali po slikah. Japonsko podjetje Shiftall je namreč izdelek predstavilo kot mikrofon, ki bo skorajda povsem zvočno izoliral vaš govor oziroma dretje v mikrofon, kar je dejansko ena od rešitev, ki bi jo imel tudi sam.

Večkrat sem se pri preigravanju večigralskih zadev, kjer je nujna komunikacija preko mikrofona s soigralci, zalotil, da s svojim blebetanjem motim druge osebe v sobi. To je problem – še posebej za vse tiste, ki živijo v manjših stanovanjih in svoje zabave ne morejo samo preseliti v neko drugo sobo, saj ta ne obstaja. Težave nastopijo tudi ob igranju takšnih iger ob nočnih urah, saj s kakšnim besnim vzklikom lahko hitro zmotite ne samo partnerja, ampak ob odprtem oknu ob vročih dnevih tudi kakšnega nič hudega slutečega soseda.

Zvočna izolacija govorjene besede lahko pride prav tudi v javnosti, ko ne bi ravno želeli deliti svojih misli z vsakim, ki se takrat sprehodi mimo. Shiftall pravi, da zna Mutatalk običajni govor zmanjšati za 20 db, kar je dovolj, da nekdo, ki sedi za isto mizo, vašega govora ne bo slišal. Ob kakšnem kričanju izolacija stopi korak višje in takrat zna Mutatalk znižati glasnost do 30 db.

Mutatalk je povsem brezžična naprava, ki jo polnimo preko USB-C vhoda in od enega polnjenja ven dobimo za okoli 8 ur uporabe. Mikrofon lahko navežemo na VR naprave, PC in telefone, na obraz pa ga pritrdimo preko dveh trakov, naprava sama pa tehta dobrih 180 gramov. Znotraj Mutatalka najdemo dve blazinici: ena skrbi za udobno namestitev, drugo pa bomo lahko odstranili in po potrebi očistili.

Uradna stran izdelka pravi, da se bo ta unikatni mikrofon se bo v ZDA pojavil enkrat v 2023, zanj pa bo treba odšteti okoli 200 dolarjev.

Objava Mikrofon Mutatalk bo zvočno izoliral vaš govor, tako da ne boste motili drugih se je najprej pojavila na HOPsi.

Sony je namreč v novo generacijo igralnih ploščkov vgradil dve pomembni novosti: napredne povratne učinke, ki gredo dlje od samo preprostih vibracij in sprožilnike, ki si lastijo dejanski upor, to pa je nato plodno izkoristila marsikakšna igra.

DualSense je bil iz našega vidika skoraj popoln igralni plošček, a Sony je bil mnenja, da lahko formulo še izboljša, zato je začel delo na izboljšani, skorajda profesionalni različici DualSense Edge, ravno ta pa se je pred kratkim potila v mojih dlaneh.

VIDEO RECENZIJA

Ob prejemu paketa me je najprej presenetila njegova teža, ki je konkretno večja od predhodnika, zaradi česar so se mi pojavile skrbi, da zna biti zadeva nemara celo pretežka za vsakdanjo uporabo. Vendar pa so bile te skrbi odveč, saj je šla dodatna teža na račun priložene bele torbice, ki služi za priročno hranjenje vseh dodatnih komponent, ki jih lahko s sabo vzamemo kamorkoli.

Torbica vsebuje vrsto zanimivosti. Tu je denimo pleten USB-C kabel, ki v dolžino znaša dva metra, kar je dovolj tudi za tiste res ogromne televizorje, zaradi katerih je treba kavč poriniti metre nazaj. Kabel na koncu vsebuje držalo, ki zadevo bolj pričvrsti na kontroler, tako da ta ne bo izpadel niti ob tistih najbolj divjih igralnih seansah.

Spodaj lahko najdemo morda največjo privlačnost Edgea: par dodatnih gumbov, ki jih lahko namestimo na zadnji del igralnega ploščka, para gumbov pa se razlikujeta glede na svojo velikost. V obeh primerih je pripojitev dodatnih sprožilnikov enostavna kot pasulj, saj oba delujeta na principu magnetov, tako da jih preprosto vstavimo v vdolbinici in zabava se lahko začne. Para lahko med sabo celo pomešamo, če bi zaradi nekega razloga na desni strani imeli krajši gumb in na levi daljšega, konzola pa dodatna pritiskala zazna takoj.

Ob predstavitvi novega kontrolerja sem imel zmotno prepričanje, da bosta dva dodatna gumba na zadnji strani dejansko razširila nabor aktivnih gumbov, ki jih imamo lahko v vsaki igri naenkrat, a temu ni tako. Dva dodatna gumba ne postaneta L4 in R4, ampak lahko samo zamenjata funkcijo že obstoječih gumbov. Tako lahko denimo pritisk križnega gumba za navzdol ali gumb trikotnik navežete na novi lopatici, kar se morda zdi nekaj, kar ne bo igralo velike vloge, a dejansko zna priti prav.

V dirkačini Gran Turismo 7 nova gumba prideta hudo prav za ročno prestavljanje prestav in ob malce domišljije v rokah začutite pravi virtualni volan. V kakšni tretjeosebni igri tipa Horizon Forbidden Dawn se lahko znebite nadležnega pritiskanja paličice R3 za šprint in se v tek spustite preko veliko bolj udobnega gumba na hrbtni strani. To sta samo dva primera, ki sta prišla meni osebno prav in dejstvo je, da si zdaj lahko ustvarimo veliko bolj osebno nadzorno shemo kot prej.

Gumbe preprogramiramo preko namenske sistemske nastavitve znotraj PlayStationa, vse novo nastavljene funkcije pa nato shranimo pod poseben profil. Poleg mešanja funkcij posameznih gumbov, lahko nekatere od njih celo povsem onesposobimo ter si tako ustvarimo unikatne nadzorne sheme v štiri obstoječe profile, med katerimi nato lahko preklaplajamo preko dveh novih gumbov Fn, ki so nam znani iz naprednejših PC tipkovnic. Preprosto držite tipko Fn in enega od štirih gumbov na desni strani igralnega ploščka in sprememba nadzorne sheme je instantna. Preko tipk Fn lahko prilagajamo tudi glasnost zvočnikov in mikrofona, to pa naredimo v navezi s križnimi gumbi.

Dodatne funkcije so prispele tudi na same sprožilnike. Tem lahko zdaj fizično nastavimo stopnjo odpornosti, ki se deli na tri stopnje. Prva od teh je enaka tisti, ki jo srečamo na navadnem DualSensu, a že druga prepolovi razdaljo od pritiska do izvršbe ukaza. Na vrhu se nahaja stopnja, ki zahteva samo lahek pritisk in že je ta zaznan, vse to pa nam spet lahko pride prav v vrsti različnih situacij. V dirkačini Need for Speed Unbound je zadeva hudo priročna, saj moramo za vožnjo neprestano stiskati desni sprožilnik, zaradi česar se lahko prst hitro utrudi, ob najvišji stopnji odpora pa je dovolj že majhen pritisk in že dirjamo po cesti z bolj spočitim kazalcem. V kakšnem Call of Duty-ju pa sprožimo hitrejši učinek streljanja, saj prstu ni treba opraviti tako dolge poti za sprožitev ukaza. S sprožilnikom se morda ni pametno igrati v kakšnem Returnalu, kjer hod sprožilnika dejansko vsebuje dve funkciji in zna takšno mešanje privesti do kakšne nepričakovane težave.

DualSense Edge vsebuje modularno zasnovo, kar omogoča tudi lahko in priročno menjavo nekaterih delov ali pa prilagajanje teh našim lastnim potrebam. V prej omenjeni torbici se nahajata še dva para gobic, ki se razlikujeta po višini in ju lahko namestimo na vrh igralnih paličic. Odstranitev je enostavna, saj zadevo samo potegnemo dol, nove kapice, ki na sebi nosijo nekaj grobe teksture in so skoraj identične tistim iz kontrolerja DualShock 4, pa nato lepo kliknejo na svoje mesto. Poskrbljeno je bilo tudi za pretirano obrabo igralnih paličic, saj je to del, ki pri kontrolerjih odpove med prvimi. Na zadnji strani najdemo tipko Release, preko katere odklenemo pokrov kontrolerja, tega odstranimo, nato pa lahko ven povlečemo tudi modul paličice in to zamenjamo za novo, ki jih Sony prodaja po 20 €.

DualSense Edge se v praksi obnese odlično. Zaradi modulne zasnove je zadeva za nekaj gramov težja, vendar pa spet ne toliko, da bi ob daljši igralni seansi držanje postalo naporno. Je pa nekoliko slabša baterija, ki že pri DualSensu ni ravno navdušila, tule pa zdrži še kakšno uro ali dve manj. To seveda ni takšna ovira, če nameravate igralni plošček ves čas držati na kablu, a za kakšno celodnevno brezžično igralno seanso vas čaka vsaj eno polnjenje.

Edge lahko priklopite tudi na PC in sicer preko kabla ali pa preko brezžične povezave Bluetooth. Žal zadeva tule ni izkoriščena do konca, saj igre dodatnih gumbov zadaj sploh niso zaznale, Sony pa se ni še zjasnil, ali bo sploh vnesel takšno podporo za PC.

Zadnji vidik je cena. DualSense Edge namreč stane kar 240 €, kar je skoraj polovica manj kot cela konzola PlayStation 5 in je trikratnik običajnega DualSensa, ki je, tako kot smo že omenili na začetku, še vedno odličen igralni plošček. Vse te možnosti prilagajanja aspektov kontrolerja so super, ampak nismo ravno prepričani, če je ta cena na koncu res upravičena.

Če pa vam cena pri nakupu ne igra nobene vloge in si želite v roki držati nekaj, kar predstavlja vrhunec ponudbe brezžičnih igralnih ploščkov za konzolo PlayStation 5, potem pa le stegnite roko po nakupu, saj v zameno dobite res dober kontroler, ki je zaradi svoje modularne zasnove tudi do določene mere varen pred obrabo in vam bo skoraj zagotovo še dolgo služil.

Objava DualSense Edge – bogat nabor funkcij za prav tako bogato ceno se je najprej pojavila na HOPsi.

Kasete so sicer tehnologija, ki je že davno tega šla pod rušo, a vsaj v ZDA se je prodaja teh zopet začela dvigati. Lani se je dvignila za 28 % in čez lužo so v obtok spravili 440k izvodov kaset, kar ni ravno majhna vsota. Najbolj se je prodala glasbena podlaga filma Guardians of the Galaxy, Vol. 2, kar niti ni čudno, saj glavni junak tega filma okoli ponosno hodi s svojim lastnim predvajalnikom kaset, na drugo mesto pa se je uvrstila Taylor Swift s svojim albumom Midnights.

Zahteva po kasetah je očitno dovolj velika, da se je Sony zdela pametna ideja obnoviti svoj legendarni predvajalnik kaset Walkman, ki se je prvič pojavil na trgu leta 1979 in se samo v prvem letu prodal v več kot pol milijonski nakladi. V čast predvajalnika so v 2019 izdali retro Walkan, ki je počastil njegovo 40. obletnico, zdaj pa so najavili povsem nov model NW-A306 ter njegovega večjega brata NW-ZX700, ki pa za Slovenijo ni napovedan.

V novega Walkmana sicer ne bo možno vstaviti kasete, saj je tole digitalni predvajalnik glasbe, ki vsebuje LCD zaslone, nanj pa si lahko namestimo ozadje vrtenja kasete, če si želimo vsaj malce obuditi nostalgijo. Je pa tole dokaj napredna zadeva za sukanje štiklcov, saj zna predvajati zvok po standardu 16 bit 44.1/48 kHz, naprava pa ob strani vsebuje cel kup fizičnih gumbov, ki omogočajo dvig in spust glasnosti preskakovanje skladb in pavziranje ter vrtenje za naprej in nazaj. Na spodnji strani se nahaja tudi 3,5 mm vhod za slušalke, kar je ena stvar, ki jo boleče pogrešamo pri sodobnih telefonih.

NW-A306 vsebuje Android sistem, tako da lahko nanj namestimo tudi lastne aplikacije, teža pa znaša 113 gramov, s čimer je konkretno lažji od nekaterih sodobnih telefonov. Prisotna je tudi tehnologija DSEE Ultimate, ki ponuja izboljšano kakovost pretočne predvajane glasbe.

Seveda se bo kdo vprašal, kje točno je smiselnost tega produkta, saj vse našteto omogočajo tudi nekateri novejši telefoni, a Sony je očitno mnenja, da je na trgu dovolj prostora za namenski predvajalnik glasbe, ki vam bo prav prišel pri kakšni telovadbi ali kakšnih drugi opravilih. NW-A306 je dokaj nišno usmerjen izdelek, ki tudi ne bo poceni – izide enkrat ta mesec, zanj pa bo treba odšteti 330 €.

Objava Sony dejansko izdelal nov model Walkmana se je najprej pojavila na HOPsi.

Tehnične specifikacije:

• Logitechov optični senzor HERO 25K
• DPI med 100 – 25.600
• 13 neodvisnih nastavljivih gumbov
• Brezžična povezava prek Lightspeeda
• Programska oprema Logitech G HUB
• Teža: 106 g
• Dimenzije: 131,4 x 41,1 x 79,2 mm
• Nakup: EIGRE.si

VIDEO RECENZIJA

Z Logitechovo miško sem se nazadnje srečal junija lani, ko mi je pod prste prišel gorotas MX Master 3S in tudi G502 X Plus ni narejen za kakšne majhne roke. To je pri meni vedno bil pozitiven znak, ki je tokrat podprt tudi z zadovoljivo težo. S svojimi 106 grami ta miška zagotovo ne spada med najlažje, a po drugi strani se dejansko pozna razlika napram MX Masterju, ki mi je bil pri svojih 141 gramih že malce pretežak, tako da je Logitech tule ujel idealno ravnotežje. Izbire tule nimate, saj G502 X Plus ne ponuja možnosti dodajanja ali odstranjevanja dodatnih uteži.

Že takoj, ko tega mišona vzameš iz škatle, ti je jasno, da je podjetje tule poskrbelo za kvalitetne sestavne materiale. Miška je sicer po celi površini narejena iz trde plastike, ki je za oprijem gladka – izjemi sta samo stranici, ki nosita nazobčano teksturo in dostavita dober oprijem, a brez tega, da bi se nam ta rebrasta površina vtisnila v prste do te mere, da bi postala moteča. Na spodnjem delu najdemo senzor, belo obarvane nogice in majhen predalček, kamor lahko pospravimo sprejemnik Lightspeed.

Leva stran miške je malce vbočena, tako da med uporabo palec lepo počiva na svojem mestu in tako bo vedno pripravljen za akcijo, saj ima G502 X Plus na voljo res veliko gumbov in morda bo najbolj zaposlen ravno palec. Na levi strani se nad njim nahajata dva gumba, ki v brskalniku nadzirata funkcijo za naprej in nazaj, dodan pa je še en dodaten gumb, ki ga lahko po mili volji prilagajamo – in to ne samo preko programske opreme G HUB. Gumb je namreč fizično odstranljiv in ga namestimo preko magneta, ob miški pa prejmete dodatne gumbe in si s tem prilagajate, kako naj bo ta sploh izbočen.

Sam sem se dobro počutil že s tistim, ki je bil privzeto nameščen na miški in gumb je postavljen idealno, saj je bil ravno na pravem mestu za moj palec in G502 X Plus se je tako nenadoma spremenil v miško s tremi gumbi. Kaj boste s tem gumbom počeli je seveda na vas, saj mu lahko preko programske opreme prilagodimo cel kup funkcij – osebno sem ga izrabljal za premikanja po prej obiskanih spletnih straneh, svoje mesto pa najde tudi v igrah. Zadeva mi je dejansko prišla izjemno prav v hitri streljanki DOOM Eternal, kjer šteje vsaka sekunda in preko tega gumba sem si nastavil enostavno bližnjico za hitro menjavanje orožij.

Dolgčas ne bo niti kazalcu in sredincu, saj imata tudi ta pod sabo cel kup gumbov, ki samo kličejo po klikanju. Poleg standardnega desnega in levega ušesa, na levem najdemo še dva dodatna gumba, ki se nahajata povsem ob strani. Namenjena sta instantnemu preklapljanju med DPI občutljivostjo in kot takšna prideta spet izjemno prav v igrah – še posebej ju bodo pozdravili tisti ostrostrelci, ki ob natančnem merjenju merka potrebujejo manj občutljiv DPI, nato pa ob standardni akciji potrebujejo dostop do višjega DPI-ja.

Na sredini najdemo še kolesce miške, pod tem pa je še dodaten gumb, ki kolesce preklopi na stopenjsko premikanje ali pa tekoče, ki kolesce zavrti brez zatikanja in je lahko močno pripravno za kakšne kilometrske tabele znotraj Excela. Tudi samo kolesce lahko potisnemo navznoter, moč pa ga je tudi nagniti na desno in levo stran, tako da iz kolesca lahko iztisnemo tri dodatne klikajoče gumbe. Ponudbo zaključuje še rahlo klikajoči gumb G9, ki je namenjen predvsem za preklapljanje med različnimi profili, ki jih imajo lahko različni uporabniki ali pa samo eden, ki ima prilagojene profile za vsako igro posebej.

Kot lahko vidite je gumbov cel kup in zaradi tega je tale miška resnično kos vsem igričarskim vlogam. Prej sem že omenil igranje DOOM-a in ostrostrelsko merjenje v Call of Dutyju, vendar pa se G502 X Plus odlično odreže tudi drugod. Nad njo bodo navdušeni vsi igralci MMO-jev, ki se jim ne da ravno vsake posebne moči sprožati preko tipkovnice, ampak bi se raje v igri pozabavali bolj enoročno, miška pa prav pride tudi v MOBA naslovih tipa League of Legends in strategijah, kjer je gumbov na miški vedno premalo.

V navezi ste je treba pohvaliti tudi programsko opremo Logitech G Hub. Sam to uporabljam že nekaj let in moram priznati, da je vsako leto zadevo bolj priročna za uporabo. Nastavitve najdete hitro in poleg prilagajanja obnašanja vsakega gumba posebej, lahko prilagajate tudi druge stvari. Denimo občutljivost DPI, ki pri G502 X Plus nanese vse do številke 25.000, to pa je zasluga odličnega senzorja HERO 25K.

Prilagajamo lahko tudi osvetlitev RGB, ki se pri tej miški nahaja na hrbtu in to v stilsko privlačni razpoki, ki nas med uporabo ne moti. Imejte v mislih, da Logitech ponuja dva različna tipa mišk: G502 X Lightspeed in G502 X Plus. Oba tipa mišk sta na voljo v črni in beli inačici, a samo Plus verzija se ponaša z osvetlitvijo RGB.

Tudi baterija se obnese odlično in od enega polnjenja preko USB-C vhoda lahko iztisnete ven nekje 40 ur klikanja, če pa RGB izklopite, se življenjska doba razvleče celo na 100 ur.

Za miško Logitech G502 X Plus res težko najdem kakšno res izpostavitve vredno grajo. Manjka sicer povezljivost preko Bluetootha in za uporabo je obvezen priloženi Lightspeed sprejemnik, kar zna biti tečno, če imate zasedene že vse USB vhode. Morda se zna kdo tudi spotakniti ob ceno, saj Logitech za ta izdelek zahteva 170 €, kar definitivno ni malo, a glede na splošno draženje vse tehnične robe, takšna cenovna postavka za res kvalitetno miško ni tako kontroverzna kot kakšno leto nazaj.

Logitech je s tem izdelkom dostavil res kvalitetnega mišona in kar malce težko sem gledal, ko sem se moral po nekajtedenskem druženju od njega posloviti. Vsega lepega pa mora biti enkrat konec, saj vsak mesec prihajajo novi mišoni, ki so seveda potrebni svojega lastnega testiranja.

Objava Logitech G502 X Plus – miška, ki je kos vsem nalogam se je najprej pojavila na HOPsi.

A na srečo nam WOOP ponuja veliko več. Atrakcije kot so: karting, sobe pobega, VR, laser tag, bowling, golf in razne izzive. Tako da zagotovo verjamejo, da se bo našlo nekaj za vsakega in to njihovo samozaupanje je dejansko prisluženo.

Atrakcija: Woop Izzivi

Lokacije: Ljubljana – Rudnik, Murska Sobota

Cena: 15,5 € za 1 uro na osebo

In ravno izzivi so tista stvar, ki sem jo obiskal sam. In to na obeh lokacijah, ki jih trenutno ponujajo. Prvi obisk je bil na lokaciji Ljubljana-Rudnik. Po ogledu izzivov na spletni strani smo si naredili rezervacijo, in kljub temu, da smo zaradi Ljubljanskih cestnih konic prispeli z zamudo, to ni bil problem, saj nas je osebje takoj ob prihodu sprejelo z lepo gostoljubnostjo.

Po nakupu zapestnice in nogavic ter vstopnice za eno uro, smo se preselili v sobo, kjer nas je kratki video seznanil s tem, kako zadeva deluje. A brez skrbi, če se kaj zgreši, lahko kasneje vprašamo osebje in nam bodo z veseljem odgovorili in pomagali na vsa vprašanja, zraven pa še podajo kak nasvet, kako izziv rešiti.

Za igranje je potrebna posebna oprema, to so posebne proti zdrsne nogavice in zapestnica, ki nosi naš “avatar” za prijavo v igralno sobo. Ob vstopu v vsako sobo se mora zapestnica z avatarjem prisloniti na monitor in tako se pridružimo igri. To morajo storiti vsi člani ekipe. Vendar pa lahko hkratno prijavljanje vseh članov v igro postane precej nadležno, še posebej, če si želite izziv ponoviti večkrat. Izzive lahko opravljate le skupaj s svojo ekipo, zato je to striktno večigralska zadeva.

Sama zapestnica in računalniki za prijavljanje delujejo skoraj brez motenj in na kakšne večje težave nismo naleteli – vsaj v Ljubljani ne. Druga zgodba je bila v Murski Soboti, kjer so imeli za igranje izzivov čisto drugačne zapestnice, a le teh včasih ni zaznalo in smo morali odigrat prej kak drug izziv, da se je zadeva »osvežila«.

Torej, skok na izzive. Le teh je kar nekaj in so razdeljeni na tri večje kategorije: vzdržljivost, spretnost in logika. Slednja je vsaj zame najbolj nadležna, saj so izzivi v tej kategoriji slabo predstavljeni in v večini primerov moraš odigrati kar nekaj iger, da sploh ugotoviš, kako je igra zasnovana. Ali pa je zahteva takšna natančnost v omejenem času, da je skoraj nemogoče zadevo obdelati.

Na primer, v eni od sob je bila stena razdeljena na dve polovici in s skupino smo morali najti razlike med njima. Sprva se ne zdi tako težko, vendar je igra tako natančno zasnovana, da če malo zgrešimo pri označevanju razlik, izgubimo življenje.

To bi mogoče lahko izboljšali s kakšnim sistemom dvojne potrditve – s prvo izbiro označimo, z drugim pa potrdimo. Le ta bi nam natančno pokazala, ali je razlika, o kateri nam član ekipe govori znotraj izbranega polja ali smo naredili ti. »missclick«.

A v tej igri je še ena težava, saj ni nikjer izpisano, koliko razlik še je potrebno najti in koliko nivojev je. Tako prvih nekaj iger sploh ne veš, ali smo že našli vse razlike in se igra preprosto ne konča, dokler ne mine čas ali še moraš iskati naprej. To bi se lahko vsekakor izboljšalo s če bi dodali preprost indikator, ki bi prikazoval, koliko razlik še je potrebno najti in koliko nivojev je še ostalo.

Pri igri logičnih izzivov sem imel težave tudi z drugimi sobami. Ena od njih je glasbena soba, kjer se predvajajo note in jih igralec mora posnemati prek klaviature, vendar zvok ni enak tistemu, ki se predvaja. Na srečo imajo še zraven drug sistem, da se ti pravilna tipka tudi zasveti, a po opaženem, včasih tudi to ni delovalo pravilno.

Med logičnimi izzivi bi še izpostavil kviz, pri tej pa mora igralec biti res izjemen piflar ali pa imeti veliko sreče.

Soba je zanimivo narejena, saj poleg možnosti odgovora A, B, C, D ponuja tudi uporabo zemljevidov z tipkami na določenih državah za odgovor na vprašanja.

Čeprav je ideja zanimiva, verjetno ne deluje čisto pravilno. Ko pride vprašanje, ki uporablja ta sistem, se določeni gumbi zasvetijo rdeče, kar ti da misliti, da je tisti gumb možen odgovor. A to ni vedno tako, saj se je v našem primeru zgodilo, da smo poznali državo vendar pa pravi gumb ni svetil.

Zmotilo me je tudi, da če se zmotiš, ti na koncu ne bo pokazalo pravilnega odgovora. Namesto da bi zapustil sobo z novim znanjem, veš samo, da si zaradi napačnega odgovora izgubil. To je bilo v mojem primeru kar nadležno, saj smo v drugi poskusih dobil enako vprašanje in še vedno nismo vedeli pravilnega odgovora. Še posebej pa je problem, da kviz ni zasnovan na neko osnovno znanje ampak se pojavijo vprašanja kdo je ta oseba na tej črno-beli sliki? Da, dobesedno smo dobili črno-belo sliko osebe z vprašanjem: Kdo je to? In na koncu je to bil nek izumitelj pisalnega stroja…

Tukaj še je sedaj fino omeniti, da ima vsaka soba, preden vstopiš v njo, opcijo za izbiranje težavnosti. Vendar pa v tej sobi nismo opazili nobenih razlik v težavnosti, saj smo jo (sicer z več sreče) opravili na največji težavnosti prej kot pa na najlažji. Pri poznejšem pogovoru z osebjem smo dobili odgovor tipa »Večina nas je hodilo na gimnazijo«.

Čeprav imajo te sobe nekaj težav, ki bi jih bilo dobro odpraviti, to ne pokvari zabave. Vsekakor se zavedam, da organizatorji ne morejo vedno odpraviti vseh problemov, ali pa jih tudi sami odkriti, a upam, da se bodo trudili, da te izkušnje izboljšajo za vse. V končni fazi pa se vedno vračamo zaradi instinkta, da premagamo vsak izziv in v vsej tej frustraciji najdemo tudi zabavo.

Dovolj z logičnimi sobami, kaj pa spretnost? No, kot že ime pove, nas tukaj čakajo izzivi, ki bodo preizkusili našo spretnost in hitrost. V večini primerov je naloga, da v določenem času zbereš določeno število točk ali pa da v omejenem času opraviš določeno nalogo.

Te izzive sem osebno dojemal kot zanimive in nekatere smo morali z ekipo celo nekajkrat ponoviti, da smo našli pravo tehniko za njihovo premagovanje. Vendar moram opozoriti, da so ti izzivi lahko tudi precej naporni, čeprav tega morda na prvi pogled ne bi pričakovali.

Za preostanek pa so tu še izzivi vzdržljivosti. Kot oboževalec oddaj, kot sta “Wipeout” in “Ninja Warrior”, sem si vedno želel preizkusiti kaj takega in ti izzivi so to, sicer v veliko bolj nežni in manjši različici. A še vseeno so zabavni, še posebej vsi padci in udarci poskrbijo, da tudi ob porazu izstopiš z nasmejanim obrazom. Vsekakor bi si želel več takšnih izzivov, kjer moraš z ekipo prečkati neke ovire in ob neuspehu narediš kakšno zanimivo pozicijo.

Ni pa prečkanje ovir edini izziv. Eden od njih združuje elemente vzdržljivosti in logike in deluje v stilu tematike “Floor is Lava”. V tem izzivu se moraš z hitrostjo in spretnostjo izogniti lavi, hkrati pa rešiti tudi uganko.

Med njimi je tudi izziv, ki je zahteval dobro sodelovanje v timu, njegova tematika pa je temnica kot v videoigrah, z ugankami in ovirami. Le ta je tudi največji izziv, ki ga trenutno ponujajo ampak zaradi njegove velikosti ima tudi največ nezaželenih hroščev. Realno me zanima, če je že komu uspelo pridobiti skrivni dosežek »sproži požarni alarm« – nam se je za las izmuznil.

In če že govorim o neki nevarnosti, še je tukaj izziv poimenovan “Speed Barrels”. Izziv je popeljati svoj lik čim hitreje do cilja in to storiš tako, da sod, ki je na tleh, čim hitreje vrtiš. Ker je zadeva zasnovana tako, da dobesedno tečeš na njem, te lahko hitro vrteči sod tudi kdaj zgrabi zraven – no, ne ravno tebe celega, ampak tvoje »proti zdrsne« nogavice in s tem ti lahko malo stisne prste. In otečen moder prst vsekakor ni fajn imeti.

Kot sem že omenil, lahko pri vsaki sobi nastavljaš med tremi vrstami težavnosti. Večinoma nam ob večji težavnosti odvzamejo čas, včasih pa tudi povečajo potrebno število točk za dokončanje. V kolikor je težavnost na voljo, da izzoveš samega sebe in ekipo, pa ti  tudi doprinese več točk.

Kaj pa lahko s točkami počneš? Trenutno so uporabljene le za lestvico, ki je na voljo samo v Woopovih centrih. Edini pravi pomen verjetno dobijo takrat, ko vas je dovolj, da ustvarite dve ekipi in tekmujete med seboj, a na žalost mi tega sistema nismo mogli preizkusiti. Upam, da bi jih mogoče v prihodnosti uporabili za kaj več, z njimi pa kake redne obiskovalce tudi nagradili.

Kaj pa cena? Ali se splača obiskati Woop izzive?

Po mojem mnenju se vsekakor splača vsaj enkrat obiskati in se pozabavati, sprostiti ter tudi zbistriti misli. Vendar pa lahko cena za večkratna vračanja že postane precej visoka. Če res nimate s prijatelji druge izbire, vam lahko ob ponovnem obisku Woop izzivov vsaj zagotovo ponudijo boljšo zabavo kot ogled slabega filma v kinu, kjer se cene vstopnic hitro dvigujejo. Vsekakor pa trenutni poslovni model postane precej drag za večje ekipe.

Za to ceno bi vsekakor lahko ponudili malo več različnih izzivov. Mogoče tudi kaj takih, ki jih ponuja ameriško podjetje activate.games. To bi prineslo še več raznolikosti in zabave za obiskovalce. Kajti trenutno jim res primanjkuje izzivov, ki bi jih moral odigrati tudi večkrat, da bi jih premagal.

Sam še bom vsekakor kdaj obiskal izzive, predvsem pa upam, da bodo dodajali nove sobe kot tudi izboljševali stare, da bo novi obisk tudi prinesel še kakšna nova doživetja.

Objava WOOP izzivi  – Odlična popestritev za otroke in tudi odrasle se je najprej pojavila na HOPsi.

Kar se tiče grafičnih kartic, smo nad njimi in njihovimi cenami bentili že v tretji generaciji RTX izdelkov, ki nam jih je dostavila Nvidia. Veliko se jih je takrat pametno odločilo, da bodo tretjo generacijo enostavno preskočili in si raje privoščili četrto. Potrpežljivost se enkrat mora izplačati, kajne?

No, četrta generacija je zdaj deloma zunaj, cene pa so še bolj absurdne kot prej. Nvidia je najprej v svet poslal grafično kartico RTX 4090, ki jo pri nas prodajamo po ceni 2.349 €, malce kasneje pa jo je nasledila še RTX 4080, ki stane kar 1.827 €. To je precej nad tisto maloprodajno ceno, s katerimi se Nvidia hvali v prvih predstavitvah grafičnih kartic: RTX 4080 naj bi na ameriških tleh veljal 1.199 $, RTX 4090 pa 1.599 $. Postala je tako navada, da pri najavljenih ameriških cenah v Evropi pribijemo nekje jurja evrov davka.

Tudi RTX 4070 Ti slike ne bo bistveno spremenil. Nvidia teh grafičnih kartic sploh še ni uradno najavila, a Kitajci so že začeli sprejemati prednaročila, spletna stran Videocardz pa je prišla do informacij glede cen.

Najcenejša grafična kartica bo Inno3D RTX 4070 Ti X3, ta pa se bo prodajala po ceni 7.199 kitajskih juanov, kar nanese nekje 970 €, najdražja pa naj bi bila Inno3D RTX 4070 Ti iChill, ki v evrih nanese 1.132 €. Seveda te cene ne moremo zapisati v kamen, a so dober indikator, da bo RTX 4070 Ti sledil trendom ostalih dveh grafičnih kartic, tako da jo bomo v Sloveniji verjetno tržili pri nekje 1.500 €.

RTX 4070 Ti naj bi izšla 5. januarja 2023, Nvidia pa naj bi uradno predstavitev izvedla na letošnjem sejmu CES.

Objava Prednaročila za grafično kartico RTX 4070 Ti kažejo temno prihodnost cen se je najprej pojavila na HOPsi.

Lenovo namerava iti po svoji poti in namesto, da bi vsaj svoja jajca polagali v OLED-ovo košaro, prihodnost svojih izdelkov vidijo v tehnologiji Mini LED. Tudi ta tehnologija ponuja bogat kontrast barv, njihova prednost pa je v temu, da se uporabniku ni treba obremenjevati glede možnost zapečene slike, fenomenu, ki mu s tujko rečemo “burn in”, ta pa se na OLED ekranih pojavi takrat, ko na njih dlje časa živi statična slika.

Lenovo je za 2023 najavil dva nova monitorja, ki slišita na ime ThinkVision P27pz-30 in P32pz-30, med sabo se razlikujeta samo po velikosti: 27 palcev proti 31,5 palca. Oba bosta vsebovala IPS panela, ki bosta lahko pričarala svetilnost vse do 1.200 nitov, monitorja pa bosta verificirana za VESA DisplayHDR 1000 in podpirata formata HDR10 in HLG.

Oba zaslona bosta zmožna prikazati maksimalno ločljivost 4K, tu pa se pojavi tudi glavna težava teh izdelkov. Maksimalno osveževanje zaslona bo namreč samo 60 Hz, kar je za monitorje v 2023 absolutno premalo.

Zanimivo je tudi napajanje, saj bomo lahko monitorju elektriko dovajali preko vhoda USB4, ta pa lahko pogoltne do 140 W elektrike. Na stranici ekrana bomo našli še priklope za dva HDMI 2.1, DisplayPort 1.4 in štiri USB-A vhode.

Lenovo je najbolj ponosen na znižano ceno. Edini takšen njihov primerljivi monitor do sedaj je bil ThinkVision Creator Extreme, ki se je pri Američanih prodajal za 2.399 $, medtem ko naj bi P32pz-30 stal vsega 1.599 €, za 27-inčno varianto pa bomo v Evropi odšteli 1.699 €.

Oba monitorja izideta enkrat v avgustu 2023.

Objava Lenovo za 2023 najavil cenejše Mini LED monitorje se je najprej pojavila na HOPsi.

Enako velja tudi na področju tablic. Seveda bi skoraj vsak imel na mizi novega iPada, ampak si res pripravljen za tapkanje po ekranu plačati dobrega jurja evrov? Tu vstopi Lenovo, ki se zaveda, da obstaja tudi lep del trga, ta pa si želi lastiti budgetne izdelke, ki ne vsebujejo največjih mišic, a po drugi strani lahko opravijo z vsako nalogo, ki jim jo dostavimo, zraven pa smo preskrbljeni še s podporo in garancijo.

Lenovo je v tej maniri najavil novo tablico Tab M9, ki vas s svojimi karakteristikami ne bo ravno odpihnila, vseeno pa je to soliden izdelek, vreden omembe in morebitnega nakupa. Tab M9 v premer meri 9 palcev, ločljivost LCD zaslona znaša 1340 x 800, gostota pikslov pa znaša 176 ppi. Ni ravno FullHD ločljivost, a po drugi strani še Steam Deck ponuja manjšo ločljivost, pa mu zaradi tega nič pretirano ne manjka.

Kar se tiče specifikacij bo Tab M9 vseboval osemjedrni procesor MediaTek Helio G80, tega pa bo dopolnjevalo bodisi 3 ali pa 4 GB pomnilnika, prostor za shranjevanje podatkov pa se bo gibal med 32 in 128 GB. Spet, nič kaj preveč pretresljivega, je pa tule cena izjemno ugodna. Za verzijo s 3 GB pomnilnika in 32 GB prostora bo treba odšteti samo 139,99 $. Evropske cene sicer še niso znane, a predvidevamo, da bo tole na koncu stalo nekje dobrih 150 €, kar za novo tablico nikakor ni slaba kupčija. Vse skupaj bo napajala 5.100 mAh baterija, ki naj bi priskrbela do 13 ur neprekinjenega predvajanja videa.

Tab M9 bo na voljo v barvah Arctic Grey in Frost Blue, tablica pa bo prišla nameščena z operacijskim sistemom Android 12 in bo omogočala nadgradnjo na Android 13. Lenovo bo več pokazal na prihajajočem sejmu CES 2023, Tab M9 pa bo v prodajo skočil v drugi četrtini 2023.

Objava Lenovo predstavil novo, cenovno ugodno tablico Tab M9 se je najprej pojavila na HOPsi.

Drug način pa je spreminjanje same oblike prenosnika, ki je že dolgo uveljavljen kot preprost ekran in tipkovnica, ki na sredini poseduje še sledilno ploščico. Glavni igralci na področju laptopov nam želijo v zadnjih letih omogočiti večopravilnost, katera na navadnih PC-jih pomeni dodatek še enega monitorja, pri prenosnikih pa to ni tako preprosto in podjetja še vedno niso zadela tiste idealne oblike, ki bi bila priročna in hkrati ergonomska.

VIDEO RECENZIJA

SPECIFIKACIJE

• Procesor: Ryzen 9 6900HX
• Pomnilnik: 32 GB LPDDR5
• Zaslon: 16 palcev, 3840 x 1100
• Frekvenca osveževanja: 120 Hz
• Grafična kartica: RTX 3080 Ti
• Operacijski sistem: Windows 11
• Digitalno pero: Ne
• Teža: 2,5 kg

V takšno smer cilja tudi novi prenosnik ROG Zephyrus Duo 16, v katerega ASUS ni stlačil res impresivnih strojnih komponent ampak je vanj zapakiral tudi inovativno obliko, ki pod glavni zaslon doda še enega, ta pa se ob odprtju prenosnika elegantno zapelje v rahlo nagnjen položaj. Zadeva izpade res impresivno in me je malce spomnila na tiste otroške knjige, ki v zaprtem stanju niso videti nič posebnega, ko pa jih enkrat odpreš ven skočijo papirnate živali.

Zephyrus Duo 16 vam da že na začetku vedeti, da se v njem nekaj skriva, saj je tole ogromen prenosnik, ki sicer poseduje 16-palčni ekran, a njegova teža znaša kar 2 kilograma in pol. Tole vsekakor ni zadeva, ki bi bila res priročna za prenašanje naokoli, saj je prenosnik za kaj takšnega enostavno pretežak in pri njegovi uporabi se boste še najbolje počutili takrat, ko ga boste namestili na neko fiksno mizo.

Duo 16 je zgrajen iz kvalitetnih materialov in je na voljo v samo črno-sivi barvi. To je igričarski prenosnik, kar vam da vedeti že zunanji del zadnje strani, kjer se nahaja ROG logotip, ta pa seveda lahko sveti v RGB razsvetljavi. Na žalost so vidni prstni odtisi stalnica pri uporabi tega prenosnika, tako da če ga želite imeti pri neki predstavitvi, je pametno s sabo nositi kakšno priročno krpico za hitro čiščenje.

Kar se tiče vhodov je ASUS te pametno razporedil na vse strani, kar je vsekakor pohvalno, saj kakšno gnetenje vhodov na samo eno stran velikokrat izpade nerodno. Najbolj zasedena je leva stran prenosnika, kjer se nahaja 3,5 mm vhod za slušalke, čitalec microSD kartic, USB-C vhod, vhod USB 3.2, luknja za napajanje in izhod za DisplayPort. Desna stran po drugi strani vsebuje samo USB-C priklop, ASUS pa je dodatke preselil še na zadnjo stran, kjer najdemo izhod za HDMI 2.1, Ethernet vhod in še en navaden vhod za USB. Kar se tiče vseh vhodov in izhodov je torej tole klasika, a Etherneta ne najdemo povsod, zato je njegova prisotnost tule vsekakor pohvalna – še posebej zaradi tega, ker boste zadevo najverjetneje uporabljali na neki mizi, kjer bo ves čas priklopljen na napajanje in če se boste lotili kakšnega tekmovalnega večigralstva, potem ga boste na splet najverjetneje povezovali preko kabla.

V igranje se boste vsekakor lahko spustili s samozaupanjem, saj je ASUS sem notri zapakiral res impresivne strojne dele, ki bi jih ljubosumno gledal tudi kakšen lastnik PC-ja. Za procesorsko plat skrbi AMD Ryzen 9 6900HX, ki tiktaka pri 3,3 GHz, podpira pa ga kar 32 GB DDR5 pomnilnika, ki teče pri 4.800 Mhz. Impresivnih karakteristik tule še ni konec, saj notri najdemo tudi grafično kartica RTX 3080 Ti, ki na sebi nosi 16 GB pomnilnika, ta grafika pa jasno nakaže, da na tem prenosniku ne bomo igrali samo pasjanse, ampak se bomo lahko pozabavali tudi z vsemi najnovejšimi naslovi, ki znajo poganjati tudi ray tracing osvetljevanje.

A preden se spravimo v igranje, si oglejmo še dva pomembna dela tega prenosnika. Prvi je sam zaslon, ki vsebuje miniLED panel in pri ločljivosti 4K podpira do 120 Hz , če pa to znižate na 1920 x 1080 pa osveževanje skoči na impresivnih 240 Hz. V obeh primerih boste gledali v impresivno in živo sliko, kar gre na račun 1.100 nitov svetilnosti. Prenosnik je zaradi tega kot naročen za uživanje v igrah in tudi gledanje filmov in serij zadeva povsem zadostuje, čeprav bi za kaj takšnega prav prišel malenkost večji ekran.

Druga zadeva sliši na ime Screenpad+, to pa je tisti sekundaren zaslon, ki se nahaja pod tistim glavnim in je od njega povsem ločen. Ta je občutljiv na dotik in vsebuje 60 Hz osveževanje, pri odpiranju prenosnika pa ostane v rahlo nagnjenem položaju, pod njim pa se nahaja kar nekaj prostora. Oblika me je presenetila, saj se s takšnim prenosnikom še nisem srečal in ko zadevo odpreš na mizi boš zagotovo privlekel nase poglede bližnjih.

Seveda se takoj postavi vprašanje, čemu točno sploh služi Screenpad+. No, ASUS je nanj na levo stran dodal kup bližnjic, preko teh pa lahko gor povlečemo zadeve tipa kalkulator ali pa okno za preprosto risanje ali pisanje. Žal Zephyrus ne vsebuje nobenega digitalnega pisala, tako da boste za kakšno napredno ustvarjanje znotraj Photoshopa morali priskrbeti svojega, za občasne čačke pa bo povsem dovolj tudi vaš prst.

Nismo pa omejeni samo na te aplikacije, saj lahko iz glavnega zaslona na Screenpad+ brezšivno povlečemo karkoli. Sam se najraje dol povlekel okno brskalnika in si spodaj zagnal kakšen prenos v živo, ki mi je nato popestril kakšno dolgočasno delo ali pa me je zabaval med igranjem iger. Praktična uporaba se tule nekje zame zaustavi, saj kakšne druge uporabe za Screenpad+ niti nisem našel. Fajn bi bilo, če bi lahko nanj preselil določene elemente kakšnih iger, kot je denimo kakšna mapa znotraj iger, a seveda so to samo pobožne teoretične želje, saj bi za kaj takšnega moral poskrbeti sam razvijalec, trg takšnih prenosnikov pa niti približno ni tako velik, da bi se jim kaj takšnega zares splačalo.

Pod Screenpadom se nahaja še manjši LED zaslonček, ki vas zabava z RGB osvetljavo, pod vsem tem pa najdemo še enako razsvetljeno tipkovnico, ki da zadovoljiv odziv tipkanja. Žal slovenske gravure tule ne boste našli, tako da boste na njej bolj na slepo iskali šumnike, zaradi sekundarnega zaslona pa je tipkovnica premaknjena malce nižje. V praksi to pomeni, da takšen prenosnik na vaši mizi zasede malce več prostora, saj je treba nekam nasloniti še dlani, ASUS pa je dobrodelno v paket primaknil še gumijasto počivalo za zapestja, ki se zna ob potnih rokah hitro umazati.

Sledilna ploščice tokrat ne boste našli na sredini ampak na desni strani. Žal je ploščica enostavno premajhna in čeprav lahko na njo premaknete priročni kalkulator, bi si namesto tega vseeno želel malce več površine za premikanje miške. Zadeva je tudi hudo nerodna za levičarje, za katere je zadeva skoraj neuporabna, situacija pa se še dodatno zakomplicira, če želite prenosnik uporabljati na kolenih, saj boste slej kot prej zadevo prevesili na desno stran.

Kar se tiče same uporabe pa se ASUS ROG Zephyrus Duo 16 obnese odlično. Brskanje po spletu, gledanje prenosov v živo in klikanje po Photoshopu ni privedlo do nobenega zatikanja, ta superiornost pa se prenese tudi v igre. Za testiranje smo najprej skočili v igro Cyberpunk 2077 – izjemno zahtevno igro, čigar ray tracing osvetljevanje pokori tudi najmočnejše grafične kartice. Tu smo na ločljivosti QHD ob najvišjih grafičnih nastavitvah pri vklopljenem ray tracingu uživali pri stabilnih 60 sličicah na sekundo, kar je za prenosnik vsekakor pohvalno. Seveda smo za uživanje pri takšnih sličicah na sekundo morali uporabiti tudi DLSS, ki je na možnosti “Performance” tudi presegel 60 sličic na sekundo.

Nato smo skočili še malce v igranje večigralskih naslovov, kjer smo se zabavali v igri Call of Duty Warzone 2.0. Tudi tukaj smo uporabili DLSS in preko tega smo ob priporočenih grafičnih nastavitvah dosegali do 120 sličic na sekundo, zagotovo pa bi z nekah optimizacijami na QHD ločljivosti skočili vse do 165 sličic na sekundo.

The Callisto Protocol je po drugi strani pokazal, da ta igra še vedno potrebuje nekaj optimizacije. V iskanju stabilnih 60 sličic na sekundo smo se zadovoljili s srednjimi grafičnimi nastavitvami, a so te tekle pri 60 sličicah na sekundo, brez vključenega ray tracinga. DLSS-a tukaj ni, zato smo obkrožili opcijo FSR 2.0, tu pa smo optimizacijo nastavili na “Quality” in dejansko je zadeva tekla pri 60 sličicah na sekundo, a vseeno so se vsake toliko pojavili določeni padci sličic na sekundo.

Kar se tiče baterije je ta presenetljivo vzdržljiva, glede da mora skrbeti za poganjanje vseh teh silnih komponent in dveh zaslonov. Iz enega polnjenja smo potegnili za 3 ure neprestane uporabe, ASUS pa je kot vedno poskrbel za dobro hlajenje, tako da kakšnih pretiranih skrbi glede segrevanja in glasnih ventilatorjev ni.

ASUS ROG Zephyrus Duo 16 se na koncu izkaže za odličen prenosnik, ki bo brez kakšnega potenja opravil z vsako nalogo, ki mu jo dostavite. Vendar pa takšna impresivna in inovativna oblika, podprta s strojnimi mišicami zahteva svojo ceno, saj boste morali zanj na široooko odpreti denarnico in ven primakniti vsaj 4.000 €. Za takšno ceno lahko dobite že rahlo rabljen avto, zato je v teh časih prenosnik s takšno cenovno nalepko težko priporočiti komurkoli, razen tistim, ki preprosto morajo imeti vse takšne inovativne izdelke in si v Sparu privoščijo izdelke, ki ne spadajo pod znamko S-Budget.

Objava ASUS ROG Zephyrus Duo 16 – pošast za 4.000 € se je najprej pojavila na HOPsi.

Gre za prvo igralno konzolo, ki je namenjena izključno hišnim ljubljenčkom. Za začetek so se osredotočili na pse, ki igre preigravajo preko zaslona, občutljivega na dotik. Igranje je preprosto, saj se pes s smrčkom dotakne risanega krta, ki pogleda iz luknje, za svoj uspeh pa je nato nagrajen preko priboljška. V zgornjem videu lahko vidite zadevo v akciji, ki je trenutno še v prototipni fazi, končna konzola pa bo vse delal samodejno. Joipaw bo v končni verziji tako vseboval zaslon, ki je občutljiv na dotik, mikrofon, kamero, dva zvočnika in dispanzer, ki bo ob uspešno izvedenih nalogah psu dostavil nek priboljšek.

Joipaw naj bi ob izidu vseboval različne igre, podjetje pa upa, da bodo sčasoma razvili tudi poseben naslov, ki bo omogočal tekmovanje med lastnikom psa in njegovim štirinožnim prijateljem, če pa bi zadeva resnično šla v prodajo, pa bi se lahko celo postavila lestvica, ki bi spremljala dosežke psov iz celega sveta. To že diši po pravem e-športu in pasja e-športna liga sta besedi, za katere si nikoli nisem mislil, da ju bom zapisal skupaj.

Konzola bo znala spremljati tudi vse vitalne znake hišnega ljubljenčka, vse to pa boste lahko pregledovali preko posebne aplikacije na telefonu. Psi bodo tako dobili svojo različico Fitbita, le da bo ta pospremljen še z igričarskimi aktivnostmi.

Konzola se vsekakor sliši zanimivo in če pomaga do zdravja in zatiranja demence pri psih, potem lahko zadevo samo pozdravimo. Joipaw sicer še nima datuma izida, a podjetje na svoji strani že omogoča rezervacije, ki stanejo nekje dobrih 6 €, naročilo pa lahko kadarkoli tudi prekličete.

Objava Joipaw je prva konzola, ki je namenjena psom se je najprej pojavila na HOPsi.

Specifikacije

Mrežni standardi: Wi-Fi 6E (802.11ax), Wi-Fi 6 (802.11ax)

Hitrost prenosa podatkov:

• 2.4 GHz AX: 4×4 (Tx/Rx) 1024 QAM 20/40 MHz, do 1.148 Mbps
• 5 GHz AX: 4×4 (Tx/Rx) 1024 QAM 20/40/80/160 MHz, do 4.804 Mbps
• 6 GHz AX: 4×4 (Tx/Rx) 1024 QAM 20/40/80/160 MHz, do 4.804 Mbps

Frekvenca delovanja: tropasovna 2.4 GHz / 5 GHz / 6GHz

Teža: 1.782 g

Nakup: EIGRE.si

NAPOVEDNIK

Routerji so načeloma nerazburljiv strojne opreme, a ASUS se je odločil to spremeniti in prva stvar, ki jo opazite pri Rapturju je zagotovo njegov atraktiven izgled. Gre namreč za naravnost masiven izdelek, ki v širino in dolžino meri 26,4 cm, v debelino pa kar 7,4 cm. Tudi teža je konkretna, saj boste iz škatle vzeli 1,79 kg težak usmerjevalnik, vizualna privlačnost pa se tule ne ustavi.

Izdelek namreč krasi kar osem anten, ki jih lahko odstranimo in zadeva je res videti kot nekakšen mehanski pajek, ki zna vsak čas oživeti in jo popihati v najbližjo večjo špranjo. Robovi so odsekani, zgornji del pa krasita ASUS-ov logotip v RGB osvetljavi in rešetka, ki omogoča lažje hlajenje.

Te rešetke se nato preselijo tudi ob strani naprave, tako da Rapture res nima bistvenih težav s hlajenjem in med našim testiranjem se ni bistveno segreval. Med rešetkami se nahajajo tudi vhodi in teh je v izobilju, kar tudi pritiče usmerjevalniku višjega cenovnega razreda. Na eni strani najdemo WAN vhod, ki podpira gigabitno hitrost ter dodaten vhod, ki podpira hitrosti do 2,5 Gbps. Na drugi strani najdemo štiri vhode Ethernet, medtem ko še eno stranico krasita dva USB 3,2 vhoda. Priklapljanje in odklapljanje kablov zna biti nerodno, a k sreči lahko vseh osem anten obračamo po mili volji, navsezadnje pa jih lahko tudi povsem odstranimo.

Rapture GT-AXE11000 je tripasovni usmerjevalnik, ki ga lahko uporabimo povsod, a seveda vam že zunanjost in dizajn povesta, da bodo od njega največ odnesli igralci, ki imajo res visoke zahteve. Podprti so pasovi 2,4, 5 in celo 6 GHz. Pri 2,4 GHz boste gledali v številko 1,148 Gbps, 5 in 6 GHz pa znata ves stisniti hitrosti do 4,804 Gbps. Teoretično zna tako Rapture GT-AXE11000 prepustiti do nekje 11 Gbps, kar so hitrosti, ki jih težko presežejo tudi največje LAN zabave. Vendar pa se zna to spremeniti v prihodnosti in morda bi kdo ob igranju počel še kaj drugega, kot je denimo pretočno predvajanje filmov preko Netflixa ali pa delanje prenosa v živo na Twitchu. Takrat takšna prepustnost pride izjemno prav, kar smo spoznali tudi na našem nedavnem dogodku Gaming POPUP v Supernovi Rudnik.

Namreč na prejšnjem dogodku smo imeli kar nekaj težav z internetom, ki niso izvirale samo iz hitrosti ampak so se nanašale tudi na nenačrtovano zaplete iz strani obiskovalcev. Slej ali prej se usede nekdo za računalnik, ki začne prenašati igre, ki jih ni na PC-ju in če jih to naredi nekaj hkrati, na internetnem prometu kmalu nastane gneča in trpeti začnejo čisto vse povezave.

Ravno zaradi tega smo na Gaming POPUP #2 zvlekli ravno usmerjevalnik Rapture GT-AXE11000, ki smo ga posadili pod televizor, zaradi njegove glomaznosti pa so nas nekateri obiskovalci začeli spraševati, ali je to nemara kakšna nova konzola.

Vendar pa je Rapture imel veliko bolj pomembno nalogo kot pa samo poganjanje Fortnita. Prenašati je moral namreč promet šestih PC-jev, ki so hkrati poganjali igre kot so Fortnite in League of Legends, zraven pa je moral še skrbeti za povezavo treh konzol PlayStation 5, en VR sistem in dva dirkalna simulatorja. Da bi bila zadeva še bolj zanimiva je moral preračunavati tudi podatke igre Microsoft Flight Simulator, ki pri risanju talnih map potrebuje neprestano povezavo na internet, saj od tam pretaka silno velike in realistične teksture mest in druge okolice.

In Rapture GT-AXE11000 je vse te svoje naloge opravil z odliko: brez zatikanja ali pa kakršnihkoli izpadov. Router se ponaša z res nizko latenco, kar gre tudi na račun njegovega sistema Game Boost, ta pa da v internetnem prometu prednost vsem igričarskim sistemom, ki so nanj povezani z Ethernet kablom.

Na programski strani vsebuje Rapture GT-AXE11000 kar nekaj priboljškov. Vključena je denimo podpora za AiProtection, antivirusnik, ki lahko zazna in ustavi staro in novo zlonamerno kodo. Prvo nastavitev usmerjevalnika boste spočeli na PC-ju in sicer preko posebne strani, ki bo delovala preko brskalnika. Po uvodnih nastavitvah se vam bo odprlo celo morje različnih možnosti, preko katerih boste lahko spočeli cel kup nastavitev, zmožni pa boste tudi spremljanja raznih statistik spletnega prometa. To pride zelo prav pri LAN zabavah in prej opisanih komplikacijah, kjer nekdo začne pretakati podatke, saj lahko točno vidite, na kateri pas so priključene določene naprave in katere cuzajo največ internetnega prometa. Dostop do usmerjevalnika si lahko nato nastavite tudi preko namenske aplikacije, kar smo prav tako plodno izkoristili na našem dogodku, saj se ti ne da vedno odpirati prenosnika.

Žal je uporabniški vmesnik dokaj nepregleden. Nosi tisti tipični izgled, ki je soroden vsem izdelkom znotraj serije Republic of Gamers in zame osebno so nekatere nastavitve, ki bi morale biti v ospredju, skrite za nekimi odročnimi meniji ali pa so določene funkcije vmesnika preprosto preslabo razložene. Ta igričarski izgled mi je šel na živce že pri opisovanju ASUS-ovega telefona in težave mi je povzročal tudi tule.

Poleg nepreglednega vmesnika se moram potožiti tudi nad ceno. Asus ROG Rapture GT-AXE11000 zase zahteva skoraj 600 € in čeprav resda ponuja cel kup nastavitev in boste s tem usmerjevalnikom vlagali tudi v prihodnost, se mi zdi cena vseeno malce presoljena. Prav tako njegova velikost in teža ne bosta všeč ravno vsem, zato si je zadevo pred morebitnim nakupom pametno najprej v živo ogledati in se prepričati, da boste usmerjevalnik sploh namestili na svojo mizo ali omarico.

Objava Asus ROG Rapture GT-AXE11000 – pošast brezžičnih usmerjevalnikov se je najprej pojavila na HOPsi.

Igralci so se za potencialne nadgradnje obrnili k AMD-ju, ki je včeraj vendarle razkril tretjo generacijo RDNA kartic, v Las Vegasu pa so na oder pripeljali grafični kartici Radeon RX 7900 XTX in 7900 XT. Če ste morda sanjali, da bo AMD znižal ceno na tiste dobre, stare čase starih generacij grafičnih čipov, potem vas moramo razočarati, a vseeno so cene nižje od konkurence. Močnejši Radeon RX 7900 XTX s 24 GB pomnilnika bo zase zahteval 999 $, medtem ko bo Radeon RX 7900 XT vseboval 20 GB pomnilnika in cenovno nalepko 899 $.

To je skoraj še enkrat manj kot RTX 4090, a treba je upoštevati, da se AMD niti ne namerava spopasti s šampionom iz kota Nvidie. AMD namreč pravi, da je RTX 4090 v povsem svojem razredu, v katerega se ne nameravajo podajati, saj jim je bolj zanimiva konkurenčna kartica RTX 4080, ki vsebuje 16 GB pomnilnika in ima zastavljeno ceno 1.199 $. Glede na maloprodajno ceno, je AMD tu še vedno v prednosti za 200-300 $.

Glede na to, da RTX 4080 izide šele 16. novembra, AMD na odru ni ponudil kakšnih direktnih primerjav, medtem ko svojih kartic z RTX 4090 ni želel primerjati. Tako se lahko zanašamo samo na njihove grafe, ki pravijo, da je arhitektura RDNA 3 za 54 % bolj učinkovita od predhodnika in da RX 7900 XTX v Valorantu pri ločljivosti 4K lahko doseže 704 sličice na sekundo, v Apex Legendsu pa pri enaki ločljivosti skoči na 295 sličic na sekundo.

Kar se tiče ray tracinga, AMD pravi, da bodo lahko nove kartice dostavile do 50 % več moči na posamezno računsko enoto kot pa predhodnik. Verjetno podjetje v tem pogledu še vedno ne bo dohitelo Nvidie, a upamo, da se bo konkurenci vsaj malce približala.

Radeon RX 7900 XTX in 7900 XT sta sicer resda šibkejši od RTX 4090, vendar pa ponujata svoji prednosti. Za začetek sta kartici bolj varčni z elektriko in za uporabo ne boste potrebovali novega napajalnika in za poganjanje boste potrebovali dva 8-pinska priključka, namesto štirih, ki jih zahteva Nvidijina pošast. Poleg tega sta kartici tudi precej manjši in ju boste lahko brez večjih problemov spravili v že obstoječe ohišje. Žal niso držale govorice, da bosta kartici vsebovali PCIe 5.0, ampak ostajata na 4.0, vsebujeta pa podporo za DisplayPort 2.1, namesto samo za 1.4. AMD je najavil tudi prenovljeni FSR 3.0, ki naj bi bil dvakrat hitrejši od predhodnika, a ta izide šele enkrat naslednje leto.

Kartici Radeon RX 7900 XTX in 7900 XT izideta 13. decembra in res komaj čakamo na tiste prave teste, spočete iz strani neodvisnih opisovalcev.

Objava AMD najavil grafični kartici Radeon RX 7900 XTX in 7900 XT, ki bosta cenejši od konkurence se je najprej pojavila na HOPsi.

Nekaj takšnega je tudi novi Lenovo prenosnik ThinkPad X1 Carbon, ki je že dolgo prisoten na področju delavnih prenosnikov, zdaj pa smo že 10. generacijo te naprave v roke poprijeli tudi mi in presenečeno smo ugotovili, da zna takšen računalnik dejansko popestriti delo in ga narediti bolj prijetnega.

VIDEO RECENZIJA

SPECIFIKACIJE

• Procesor: Intel Core i7-1260P
• Pomnilnik: 32 GB LPDDR5
• Disk: 2 TB M.2 SSD
• Zaslon: 14 palca, 2880 x 1800
• Frekvenca osveževanja: 120 Hz
• Grafična kartica: Intel Iris Xe
• Operacijski sistem: Windows 11
• Digitalno pero: Ne
• Teža: 1,12 kg
• Nakup: uradna stran

Serija ThinkPad že dolgo ni spremenila svoje oblike in tudi ThinkPad X1 Carbon vas v tem pogledu ne ravno presenetil, a tega niti nismo pričakovali. Gre v črno zavit prenosnik umirjenih linij, ki pa je presenetljivo tanek. Njegova debelina znaša vsega 1,5 cm, medtem ko je njegova teža dober kilogram. To ga naredi za enega najlažjih prenosnikov na trgu in tako je kot naročen za redne selitve lokacij, ki pridejo hudo prav pri kakšnih bolj dinamičnih zaposlitvah tipa novinarstvo ali pa za kakšne naloge na terenu.

Kar se tiče vhodov, se ti nahajajo ob straneh in poskrbljeno je za skoraj vse potrebe. Na eni strani nas čakata dva Thunderbolt vhoda, s tem da je eden od njiju uporabljen za polnjenje, ob strani pa mu stoji še en običajen USB-A vhod ter izhod za povezavo preko kabla HDMI. Na drugi strani vas bo pričakal še en USB-A vhod, 3,5 mm vhod za slušalke in mini pladenj, v katerega lahko vstavite SIM kartico. Žal je tudi tule izginil Ethernet vhod, tako da boste za povezovanje na splet morali uporabiti vgrajeni Wi-Fi 6E. K sreči je Lenovo dodal poseben adapter, ki ga povežete preko USB vhoda.

Za delo boste uporabljali veliko tipkovnico, ki vsebuje naravnost odlične tipke. Te so že od vedno bile pečat Lenovove ThinkPad serije in tudi 10. generacija pri temu ne dela izjeme. To je preprosta ena najboljših tipkovnic, ki jih lahko najdete pri prenosnikih, saj so vse tipke lepo razvrščene in razmaknjene, da boste ob delu imeli prijeten občutek optimalne efektivnosti. Tipkovnica sicer ni polna, saj manjka numerični del, je pa Lenovo na zgornjo desno stran vrinil tipke Home, End in Insert, smerne tipke pa so malce umaknjene in jih najdete na spodnji desni strani, ob njih pa najdete še tipki Page Up in Page Down za hitro drsenje po spletnih straneh. Na sredini seveda najdemo tudi sledilno izboklino, ki ji po domače rečemo “nipl”, ta pa služi hitremu nadomestku sledilne ploščice.

Tudi ta seveda ni umanjkala in tudi ta je pri temu prenosniku naravnost odlična. Je dovolj velika in natančna, da boste lahko na njej opravljali tudi bolj zahtevne naloge in čeprav boste še vedno bolj efektivni s priklopom zunanje miške, za to včasih ni prostora.

Podobo spodnjega dela zaključujeta dva kvalitetna zvočnika ob straneh, ki preko tehnologije Dolby Atmos izdavita presenetljivo glasno zvočno sliko ter gumb na zgornjem delu, ki služi kot prižig prenosnika, hkrati pa ga lahko uporabimo kot čitalec prsta. Dodatna varnost vedno pride prav, a na tem čitalcu se pokaže tudi pomanjkljivost prenosnika, saj ta na svoji površini vse prerad pušča prstne odtise.

Kar se tiče zaslona, je ta naravnost fantastičen. Lenovo ponuja različne tipe zaslonov, tako da si lahko izberete tudi IPS, ampak mi smo na recenzijo dobili panel, ki se ponaša z OLED ekranom. Maksimalna ločljivost znaša 2880 x 1800 in ekran lahko proizvede do 400 nitov svetilnosti. OLED je pač OLED zato boste gledali v fenomenalne podobe, z živimi barvami in resničnimi temnimi sencami in čeprav je tole poslovni prenosnik, vam nihče ne bo zameril, če si boste gor ogledali tudi kakšen film ali pa morda pognali kakšno igro. Prenosnik seveda mora vsebovati tudi kamero in tudi ThinkPad X1 Carbon vam bo omogočal pogovore preko Zooma, kamera pa se nahaja na vrhu, izpod vdolbine, ki omogoča lažje odpiranje prenosnika. Zanimivo je, da je Lenovo sem notri vgradil kamero ločljivosti 1080p, tako da je očitno čas 720p kamer končno za nami. Za bonus pri kameri najdemo še zaslonko, ki nam omogoča še dodaten nivo zasebnosti.

Igranje iger je sicer mogoče, a prenosnik ne vsebuje namenske grafične kartice, zaradi česar bo treba v naslovih malce znižati nastavitve. Sliko bo risala vgrajena grafična kartica Intel Iris Xe, podpirajo pa jo mogoče mišice 12. generacije Intelovega procesorja i7-1260P. Tega smo našli že v prenosniku ThinkBook Plus Gen 3 in čeprav je močan, tudi tule povzroča težave. Procesor je namreč požrešen do elektrike, zaradi česar boste trpeli ob slabše izkoriščeni bateriji. Eno polnjenje zadošča nekje za dobrih 8 ur uporabe, a s tem mislimo samo delo, kakšna zahtevnejša opravila kot so igranje iger in gledanje filmov ob polni svetilnosti pa te ure še dodatno poseka.

Kot vsak prenosnik je tudi ta na voljo v več konfiguracijah. Naš primerek je dopolnjevalo 32 GB pomnilnika in SSD disk velikosti kar 2 TB, tako da je prenosnik resnično zadostil vsem našim potrebam, kamor lahko ne uvrstimo samo skakanja po razpredelnicah v Excelu, ampak tudi delo znotraj Photoshopa ali Premier Pro-ja.

Lenovo ThinkPad X1 Carbon se na koncu izkaže za eno najboljših ponudb na področju delavnih 14 inčnih prenosnikov. 10. generacija izboljša zamere predhodnika in dostavi zraven še neprekosljivo izkušnjo OLED slike, močne mišice pa bodo kos praktično vsem vašim nalogam v sedanjosti in še daleč v prihodnosti. Škoda za šibko baterijo in res upamo, da bo Intel naredil vsaj nekaj na optimizaciji svojih procesorjev ter občutljivost na prstne odtise, saj takšnih pack na črnem ohišju ni zlahka ignorirati.

A splošno gledano je to odlična zadeva in če iščete nekaj, kar vam bo res popestrilo delovne navade in morda te tudi optimiziralo, potem je to izdelek za vas. Treba je biti pozoren le še na ceno, saj kvaliteta stane in ThinkPad X1 Carbon svoje dobrote ponuja od 2.700 € dalje.

Objava Lenovo ThinkPad X1 Carbon – odlična izbira za pisarniško delo se je najprej pojavila na HOPsi.

Ob prebiranju sporočila sta me prevzela dva občutka: presenečenost in malodušje. Presenečen sem bil namreč zaradi tega, ker sem prednaročilo oddal aprila in sem na celotno zadevo praktično že pozabil. Po drugi strani pa mi je bilo po vsem tem čakanju za Steam Deck že vseeno, zaradi česar sem resno razmišljal, da bi naročilo preklical.

A k sreči sem se premislil in to se je izkazalo za pravilno odločitev. Steam Deck mi je namreč ob najinem skupnem bivanju dokazal, da je Valve s to napravo zadel v polno in to je ena od najbolj zanimivih igračk, ki sem jih imel čast opazovati. Steam Deck sicer vsebuje manjše mimosunke, a na splošno je tole resnična evolucija na področju PC igričarstva, ki lahko deluje v sožitju z namiznimi računalniki.

VIDEO RECENZIJA

NAJEM NAPRAVE NA EIGRE.SI:

Ni ravno ne vem kakšna skrivnost, po komu se je pri oblikovanju Decka zgledoval Valve. To je seveda Nintendo Switch, ki je na trgu že nekaj časa in je na področju konzol spočel manjšo revolucijo. Igralci so namreč končno v roke dobili napravo, ki jo lahko priklopijo na televizor, hkrati pa nanjo nataknejo dva kontrolerja in igričarsko zabavo lahko vzamejo na pot.

Valve tega koncepta ni spreminjal in Steam Deck lahko tako obravnavate kot kopijo Nintendo Switcha, le da je naprava namenjena poganjanju PC iger. Ravno v slednjem tiči tista najbolj pomembna razlika, saj je PC odprta arhitektura, vse skupaj pa še poganja Linux sistem, s čimer so se vrata prilagodljivosti odprla na stežaj.

Steam Deck boste dobili v lepo zapakirani torbici, ta pa polega 45 W napajalnika vsebuje bore malo drugih zanimivosti. A kakšnih dodatkov niti ne potrebujemo, saj je za vse dovolj sama naprava, ki je na voljo le in samo v črni barvni izvedbi.

Deck je pravi velikan. Zadeva tehta kar 700 gramov in tudi njegove dimenzije niso ravno skromne, tako da si lahko za njegovo shranjevanje rezervirate lep kos mize. Teža zna koga odvrniti, saj je to navsezadnje naprava, ki jo boste ure držali v rokah, a po drugi strani vam vsi ti grami dajo vedeti, da je Valve sem notri zapakiral konkretno tehnično drobovje, ki zna dobro poganjati igre in zahteva tudi pravo hlajenje.

Tehnične specifikacije pravijo, da se znotraj ohišja nahaja AMD-jev Zen 2 procesor, ki lahko brni pri 3,5 GHz, družbo pa mu dela integrirana grafika RDNA 2. Dodajte k temu še 16 GB LPDDR5 pomnilnika in imate pred sabo prenosni PC, ki zna z določenimi optimizacijami pognati tudi novejše naslove.

Kar se tiče shranjevanja podatkov, Valve ponuja več opcij, te pa segajo od 64 GB pa vse do 512 GB. Ker sem frajer sem si vzel najmočnejšo verzijo, a ne bi trpel niti pri cenejši 256 GB verziji, saj Deck omogoča dodatno razširitev prostora preko microSD kartic, tako da če se vam morda kje valja kakšna terabajtna kartica, se morda splača vzeti srednjo opcijo.

Morda moja edina večja kritika bi letela na sam ekran. Ta je sicer dovolj velik, saj v premer znaša 7 palcev, a nekoliko sem razočaran, da se je Valve odločil za navaden IPS LCD ekran, namesto da bi notri vgradili OLED. Maksimalna ločljivost znaša 1280 x 800, kar se zna komu zdeti smešno nizko, a pri takšnih manjših ekranih česa večjega res ne potrebujete. OLED pa bi po drugi strani prišel prav, saj bi barve izpadle veliko bolj živo, nič pa ne bi imel proti tudi višjemu osveževanju, saj se pri Decku ustavi pri vsega 60Hz.

Kar se tiče gumbov ponuja Steam Deck klasično postavitev, a vse skupaj nadgradi z nekaterimi res priročnimi bonusi. Na desni strani se nahaja četverica gumbov ter gobica, ki jo v igrah navadno uporabljamo za premikanje pogleda, pod vsem tem pa se nahaja še zanimiva sledilna ploščica. Ta naj bi nadomeščala miško in omogoča pritiskanje rahle vibracije ob premikanju. Pod vsem tem se nahaja še dodaten gumb, ki pa sem ga redkokdaj uporabljal.

Leva stran prav tako vsebuje gobico, zraven pa se nahajajo križni gumbi. Tudi tule najdemo pritisljivo ploščico, ki nadomešča levin miškin gumb, spodaj pa najdemo še bližnjico za Steam, ki nam lahko hitro prikliče meni, v kombinaciji z drugimi gumbi pa preko njega lahko izvajamo bližnjice za različne funkcije.

Z gumbi tule še nismo zaključili. Na vrhu se na vsaki strani nahajata po dva sprožilnika, čisto na hrbtu pa najdemo še dva para lopatic, ki jih prav tako lahko plodno izkoristimo v igrah.

Steam Deck ne vsebuje ravno veliko vhodov, a ti ki so tam, bodo plodno izkoriščeni. Spodaj se nahaja vhod za kartice microSD, na vrhnji strani pa najdemo dva gumba za nadzor glasnosti, 3,5 mm vhod za slušalke, USB-C vhod za napajanje in gumb za vklop in izklop naprave.

Dovolj bodi kramljanja o tehničnih specifikacijah, poglejmo si raje, kako zadeva deluje v praksi.

Z eno besedo je izkušnja igranja na Steam Decku fantastična. Vse svoje igranje boste izvajali znotraj Steama in na napravi igrate lahko praktično vse igre, ki se nahajajo v vaši PC knjižnici. Izkušnja se razlikuje od igre do igre, Valve pa je pri vsakemu naslovu dodal priročno kategorijo, ki označuje, kako dobro se ta igra odreže na Steam Decku. Najbolje jo odnesejo nekateri novejši naslovi, pri katerih so razvijalci specifično poskrbeli za združljivost z napravo, a dobro se obnesejo tudi starejše igre. Najbolj pomembno je, da ima igra vgrajeno podporo za igralne ploščke, saj je od tega močno odvisna igralna izkušnja, a igrati se da tudi naslove, ki podpirajo zgolj miško in tipkovnico. Za te namene prav prideta sledilni ploščici, ki emulirata premikanje miške, kar tehnično na Steam Decku omogoča igranje tudi strategij. Koliko boste ob tem uživali je odvisno od vas, a poanta ostaja, da je zadeva mogoča – če se vam gre res za strategije, potem lahko navsezadnje gor povežete brezžično miško in tipkovnico ter se igranja lotite na ta način.

Pomembna prednost te naprave je njena prilagodljivost. Steam Deck v osnovi podpira samo Steam, tako da igre preko drugih zaganalnikov tipa Epic Games in GOG niso podprte. Vendar je tole PC in preko priročne bližnjice lahko kadarkoli preklopite v namizje Linuxa oziroma Protona in šele tule se vidi ves potencial, ki ga ponuja ta naprava. Preko Linuxove knjižnice lahko denimo dodate program Heroic Launcher, ta pa vam omogoča preprosto namestitev GOG in Epic Games iger, ki jih nato preprosto dodate v Steam knjižnico in se lotite igranja.

Bi radi na Decku pretočno igrali svoje PlayStation igre? Preprosto namestite program Chiaki, se povežite s konzolo in zabava se lahko začne. Kaj pa če vam še porečem, da lahko namestite celo goro emulatorjev in na Decku igrate najnovejše uspešnice iz Nintendo Switcha in to z višjimi sličicami na sekundo?

Možnosti je resnično ogromno in osebno sem preko takšnega brskanja po sistemu samo popraskal površino vsega, kar ponuja Steam Deck. Šel sem celo tako globoko, da sem na napravo namestil kopijo igre Gothic 2 in nanjo namestil še neko obskurno modifikacijo, celotno inštalacijsko mapo pa sem preprosto prekopiral iz PC-ja na Deck. In zadeva je delovala in to brez kakršnegakoli zatikanja in rušenja.

A za zabavo res ni treba biti nek računalniški mojster in povsem dobro se boste imeli, pa če nikoli na napravi ne preklopite na namizje Linuxa. Steamova knjižnica je dovolj bogata, da vam zabave ne bo hitro zmanjkalo, poganjate pa lahko starejše in novejše naslove – a seveda je pri temu treba biti realističen. Deck je zmogljiv, a novejše igre bodo dosegale maksimalno nekje 30 sličic na sekundo in na njem ne boste ravno gledali ray tracing osvetljevanja. Deck mi je bil v bistvu najbolj priročen za poganjanje kakšnih indie naslovov in če ste morda pristaš rogue-lite žanra in 2D platformščin, potem bo tole za vas popolna naprava. A nič ne boste trpeli tudi pristaši dirkačin, tretjeosebnih in izometričnih RPG-jev ter navdušenci nad Souls-like igrami tipa Dark Souls in Elden Ring.

V obzir je treba vzeti tudi baterijo. Ta je sicer zmogljiva, a eno polnjenje zadostuje za nekje 3 ure zabave. Spet je to odvisno od zahtevnosti posameznega naslova, je pa dobra novica to, da je polnjenje res zmogljivo in če vas kabel ne moti preveč, lahko v eni uri Deck napolnite nazaj do 90 %, s tem da se lahko med polnjenjem še vedno zabavate med igranjem iger.

Od minusov sem že omenil nekam šibek zaslon, zaradi nekega razloga pa mi je težave povzročala tudi brezžična povezava. Ta je občasno preprosto nehala delovati in to brez nekega pravega razloga. Prav tako sem imel probleme pri prenašanju iger, saj če sem vmes napravo spravil v spanje, se je zaustavil tudi prenos. Zagotovo se da te težave odpraviti s kakšnimi nastavitvami, a se v to niti nisem spuščal.

Steam Deck je tako zanimiva naprava, ki ni zamenjava za vaš osebni PC, ampak bolj njegov dodatek. Zadeva pride hudo prav, če se želite za nekaj časa umakniti od mize in stola ter se počiti na kavč, za ozadni šum na TV-ju zagnati The Office in zraven še malce poigrati z igrami, ki se vam jih sklonjeni za mizo preprosto ne bi dalo igrati. Zadeva, ki jo zares vzljubiš šele takrat, ko jo fizično preizkusiš in če vam je morda začetni vložek preko Steam predrag, lahko Deck preko trgovine EIGRE.si najprej najamete in se nato preko vložene prakse odločite za nakup.

Objava Steam Deck – evolucija PC igričarstva se je najprej pojavila na HOPsi.

A ta stvar velja samo za PC-je, medtem ko je pri prenosnikih zadeva malce drugačna, saj so ti največkrat zasnovani okoli prenosljivosti. Seveda lahko na prenosnik vedno priklopite še en ekran preko kakšnega HDMI vhoda, a to je malce nerodno, še posebej če želite računalnik nato vzeti s sabo še kam drugam, temu pa nato sledi priklapljanje in odklapljanje kabla.

Lenovo je s svojim novim prenosnikom ThinkBook Plus Gen 3 poskušal dostaviti bolj elegantno rešitev, saj je v polnopravni laptop dodal še tablico, vse skupaj pa začinil z enostavnim načinom uporabe, ki ne zahteva kakšnega dodatnega privajanja. ThinkBook Plus Gen 3 tako na področju prenosnikov vsekakor dostavi nekaj novega, a vseeno bodo inženirji morali odpraviti še nekaj nerodnosti, preden bo takšna oblika prenosnika zaživela tudi pri povsem običajnih uporabnikih.

VIDEO RECENZIJA

SPECIFIKACIJE

• Procesor: Intel Core i7-12700H
• Pomnilnik: 32 GB LPDDR5
• Zaslon: 17,3 palca, 3072 x 1440
• Frekvenca osveževanja: 120 Hz
• Grafična kartica: Intel Iris Xe
• Operacijski sistem: Windows 11
• Digitalno pero: Da

Paket vsebuje prenosnik ter 100 W napajalnik, ki ga povežemo preko vhoda USB-C in omogoča tudi hitro polnjenje RapidCharge, kar je dobro, saj baterija znotraj prenosnika ni preveč vzpodbudna. Lenovo pravi, da lahko preko nje ven iztisnemo nekje 8 ur delovanja, a osebno sem ob ne preveč zahtevnem brskanju po spletu in tipkanju članka baterijo približal h koncu že pri nekje 6 urah, tako da boste polnilec morali vedno imeti pri roki.

Kar se tiče ohišja in vizualne lepote, je ThinkBook Plus Gen 3 na voljo samo v srebrni barvi, prenosnik pa je oblečen v kovino, ki pa na površju zelo rada pušča prstne odtise. ThinkBook na sebi na nosi kakšne dodatne osvetlitve, saj kot ponavadi njegove ravne linije ob strani prekine samo napis Lenovo.

A ravno oblika zna komu sprožiti pomisleke. ThinkBook Plus Gen 3 je namreč prenosnik, premera 17,3 palca, ki ponuja maksimalno ločljivost 3072 x 1440. Teh številk pri prenosnikih ne vidimo pogosto, a te so nujne, saj je prenosnik veliko širši od konkurence, ponuja pa nekam smešno ločljivost 21:10. Širina je vsekakor neobičajna in zna se zgoditi, da zadeva preprosto ne bo pasala v kakšno torbo, ki je poprej brez problema držala prenosnik vseh dimenzij.

Zaslon je resda nekam neobičajnih dimenzij, a je zgrajen iz kvalitetnih materialov. Sliko boste gledali na panelu IPS, ta pa omogoča maksimalno svetilnost 400 nitov. Podprta je tudi tehnologija Dolby Vision, osveževanje zaslona pa se ustavi pri številki 120 Hz. Vse to dostavi odlično in hitro odzivno izkušnjo uporabe na operacijskem sistemu Windows 11, glavni zaslon pa preseneti tudi s podprto funkcijo občutljivosti na dotik.

Dimenzije zaslone so nenavadne, a čudnost se tule ne konča, saj se glavna zanimivost tega prenosnika skriva pod ekranom. Poleg tipkovnice vas čaka namreč še en, manjši zaslon, ki v dimenzije meri kot ena povprečna tablica. Tudi ta zaslon je občutljiv na dotik in ponuja panel IPS, ločljivost pa je tule malce nižja in znaša 800 x 1280. Navadno so takšne ločljivosti za tablice nekaj povsem običajnega, a tule manjše dimenzije bolj izstopajo, saj boste zadevo neposredno primerjali z jasnostjo glavnega zaslona, kjer je, kakor prej omenjeno, izkušnja odlična.

Tablica je zagotovo največja privlačnost tega prenosnika in ob pametni uporabi zna pošteno spremeniti vaš način vsakdanjega dela. Uporabna je denimo za kakšno pretipkavanje informacij ali za pregledovanje zapiskov. Windows 11 omogoča neproblematično premikanje oken iz glavnega ekrana na tablico in s stikom gumba za maksimiziranje okna, se bo to enostavno prilagodilo polnim dimenzijam tablice.

Zaradi možnosti zaslona na dotik se večopravilnost preseli še drugam. Spodaj si lahko denimo ustvarite okence Photoshopa in preko njega zarišete kakšne hitre čačke, če pa tega programa nimate, pa vam lahko prav pride tudi Slikar. Zadevo lahko nenazadnje uporabite za pisanje zapiskov, kar zna prav priti vsakemu študentu, ki bi si rad na predavanju ustvaril nekaj hitrih zapiskov.

Vse to slikanje in pisanje lahko spočnete preko digitalnega peresa, ki je prenosniku že priloženo, zadeva pa je tako elegantno pospravljena na zadnji strani prenosnika, da je prvi dan sploh nisem našel in sem svoje risanje opravljal z navadnim prstom kot nek pračlovek. Pero vsebuje dva gumba, ki nadzorujeta različne funkcije in je občutljivo na pritisk, tako da lahko med slikarijami izvajate tanjše ali pa debelejše črte.

Skratka, tablica res doda novo dimenzijo večopravilnosti in omogoča veliko prilagajanja. Če si denimo lastite telefon z nameščenim sistemom Android, potem si lahko gor prenesete program, ki vam bo preko okna v tablici omogočal enostavno odgovarjanje na SMSe ali druge pogovore. Žal zadeva ni podprta pri vseh Windows programih: če si v okno tablice denimo namestite Discord, potem boste še vedno morali odgovarjati preko navadne tipkovnice, saj zaslonske tipkovnice na tablici ne boste našli.

Ko smo že pri navadni tipkovnici: ta je skoraj polna, a ji manjka numerični del. Tipke so membranske, kar za prenosnike ni nič nenavadnega, je pa malce nerodna postavitev tablice, tipkovnice in sledilne ploščice. Tipkate lahko sicer povsem normalno, a vsake toliko se mi je zgodilo, da sem se z dlanjo dotaknil površja tablice. To je problem, saj takrat postane aktivno okno tablice, vmes pa iz fokusa izgubimo dokument, tako da se mi je velikokrat zgodilo, da sem tipkal v prazno. To preklapljanje se mi je zgodilo dovolj pogosto, da je postalo že malce tečno in res bi prav prišla funkcija, kjer bi ob delu lahko nekako zaklenil tablico in tako nemoteno nadaljeval z delom, a žal ta ni na voljo. Problem je tudi dejstvo, da je ThinkBook Plus Gen 3 na voljo samo v desničarski izvedbi, tako da boste levičarji za uporabo tablice morali z roko segati čez cel prenosnik, kar je hudo nerodno.

Lenovo je znotraj prenosnika zapakiral nekaj impresivnih komponent. Na procesorski strani me je zabaval Intelov procesor i7-12700H, pod pokrovom pa najdemo še 32 GB LPDDR5 pomnilnika in integrirana grafična rešitev Intel Iris Xe. Vsekakor bi nam tule prav prišla namenska grafična kartica, a tudi Iris Xe se ne odreže slabo in če vas bo poganjanje Elden Ringa v ločljivosti 1080p pri 30 sličicah na sekundo zadovoljilo, potem boste še bolj veseli raznih e-športnih naslovov tipa CS: GO, kjer sličice na sekundo presežejo tudi številko 100.

Lenovo ThinkBook Plus Gen 3 je vsekakor unikaten prenosnik. Dodatek tablice v ogrodje prenosnika zna vsekakor spremeniti vaš tok dela na boljše, tehnično drobovje pa je tudi dovolj impresivno, da je odvečen strah za kakšno zatikanje programov ali padanje sličic na sekundo pri manj zahtevnih igrah. Škoda je le slabe baterije in dejstva, da vas zna neprevidnost pri dotikanju tablice med tipanjem stati nekaj dragocenih sekund dela.

Na koncu je treba omeniti še ceno, saj ThinkBook Plus Gen 3 zase zahteva 1.849 €, kar vsekakor ni ravno poceni, a takšen je pač davek za takšne pionirske izdelke, ki na enem mestu ponujajo vse prednosti prenosnika in tablice in trenutno nimajo resne konkurence.

Objava Lenovo ThinkBook Plus Gen 3 – dve napravi v enem paketu se je najprej pojavila na HOPsi.

Kindle Scribe pa se bo od dosedanjih izdelkov razlikoval po temu, da bo to prvi njihov bralnik, ki bo poleg branja uporabniku ponujal tudi pisanje. To bomo izvajali preko posebnega pisala, ki bo na voljo v navadni ali pa Premium izvedbi, vsaka od teh pa bo nosila svojo ceno. Pisanje in risanje bo na navadnem pisalu zadostilo skoraj vsem vašim potrebam, Premium pa bo vseboval še poseben gumb za bližnjico in radirko, ki se bo nahajala na vrhu. Oba pisala bosta namagnetena in ju bomo lahko enostavno priložili ob bralnik.

Kindle Scribe bo naravnost ogromen. Zaslon bo vseboval enako ločljivost kot nedavno izdani Paperwhite, torej 300 ppi, a površina bo precej bolj obsežna, saj Scribe v premer znaša kar 10,2 palca, medtem ko je Paperwhite veliko manjši in se ustavi pri 6,8 palca. Večja površina je po drugi strani logična, saj za pisanje in risanje preprosto potrebujete večje platno in glede na videno, bo takšno čečkanje prišlo na Scribu zelo prav. Označevali bomo lahko razne zapiske znotraj knjig, si delali opombe, risarili okoliško naravo ali pa zadevo uporabili za poslovne namene, kot je denimo podpisovanje nalogov.

Kindle Scribe izide 30. novembra, Amazon pa zanj zahteva 369,99 €. Na voljo so tudi dražje variante, ki vam prinesejo Premium pisalo in več prostora za shranjevanje, a menimo, da bo marsikoga zadovoljila že osnovna, 16 GB inačica.

Objava Amazon predstavil bralnik Kindle Scribe, ki poleg branja omogoča tudi pisanje se je najprej pojavila na HOPsi.

Na odru je bil RTX 4090 označen s ceno 1.599 $, kar je takoj poželo neodobravanje, a izkušeni Evropejci vemo, da ta cenovna nalepka niti približno ne odseva realnosti. Ta začetna cena je bila namreč postavljena brez davka in v Evropi lahko takoj prištejete še kakšne tri stotake, kar na koncu izda še bolj neverjetne številke.

Poročali smo že, da bodo cene pri nas blizu dveh tisočakov. Bolj realna cena za RTX 4090 je bila 1.950 €, a tudi to se ni izkazalo za čisto resnico, saj so bile cene namenjene bolj za nemški trg, a to je spet veljalo za bolj omejeno serijo Founders kartic, medtem ko bo treba za različice iz strani ASUS-a in podobnih še dodatno odšteti evre.

Nemška spletna stran Caseking je tako objavila prve realne cene novih grafičnih kartic, ki jih bosta ponujala MSI in ZOTAC in cene segajo od 2.149 € pa vse do 2.279 €. Situacija na slovenskem trgu pa je še bolj zasoljena. Slovenska spletna štacuna EIGRE.si je prva objavila cene in prvi vpis je bil namenjen grafični kartici ASUS TUF Gaming RTX 4090, ki pa zase zahteva kar 2.349 €. To je lep prikaz tega, da začetne objavljene cene v ameriških dolarjih nimajo ravno neke povezave z realnostjo, še posebej za manjši trg v Sloveniji, ki se mora boriti za tisto borno zalogo, ki jo NVIDIA pošlje v naše zaselke.

Čas poceni grafik je očitno res za nami in malce je smešno, ko človek pomisli, da je pred koronsko pandemijo lahko posameznik za takšne denarce sestavil cel PC, če ne celo dva. Upanje ostaja, da bo morda AMD v novembru pokazal malce bolj normalno cenovno politiko in da zna na konkurenčnost vplivati tudi Intel, ki je nedavno pokazal svoje prve grafične kartice.

Objava Za RTX 4090 boste v Sloveniji odšteli 2.349 € se je najprej pojavila na HOPsi.

Nova serija grafičnih kartic bo nosila ime Arc, ta pa bo sestavljena iz treh različic: Arc A770, Arc A750 in Arc A580, Intel pa si je zaenkrat vzel samo za najmočnejšo izvedenko Arc A770 in navrgel nekaj njenih tehničnih specifikacij.

Arc A770 bo moč kupiti v 8 ali 16 GB izvedbi, procesorska ura pa bo obratovala pri 2100 Mhz, za svoje delovanje pa bo zahtevala 225 W električnega soka.

Kar se tiče obratovanja v igrah, Intel ni želel izdati kakšnih resnih testov in primerjav. Jasno je, da Arc A770 ne bo mogel tekmovati z nedavno napovedano 4. generacijo RTX grafičnih kartic, ki jih je nedavno predstavila NVIDIA in to je jasno tudi Intelu. Njihova tarča se nahaja drugje in sicer v popularni grafičnih kartici RTX 3060, ki ji Intel zna izmakniti krono najboljše grafične kartice glede na ceno in zmogljivost. Arc A770 bo namreč veljal 329 $, kar je na ravni maloprodajne cene RTX 3060, le da je s takšno cenovno nalepko v realnosti ne boste našli.

Intel pravi, da je Arc A770 v raytracingu za 65 % hitrejši od konkurence, ni pa razjasnil, kdo je ta konkurenca in iz katere igre so potegnili te številke.

Dobili smo tudi datum izida. Ta se bo zgodil že 12. oktobra, a takrat bo na površje splavala samo kartica A770, medtem ko 750 in 580 za zdaj še nimata datuma izida. Glede na to, da bo novembra NVIDIA na prodajne police poslala kartico RTX 4090 in da bo v istem mesecu tudi AMD zagnal prodajo 3. generacijo RDNA grafičnih kartic, bo tole zelo pestra jesen grafične ponudbe.

Objava Intel najavil datum izida in ceno svoje prve grafične kartice Arc A770 se je najprej pojavila na HOPsi.

No, pomen druženja ni bilo razkazovanje hrvaških lepot, ampak razglabljanje glede prihodnosti podjetja ASUS, ki je glede na vse povedane besede, zaenkrat izjemno svetla.

ASUS je v vzhodnem delu Evrope najhitrejše rastoče podjetje na področju PC-jev in prenosnikov, številke analitičnega podjetja IDC pa pravijo, da se ASUS na področju prenosnikov z zasloni OLED ponašajo kar s 68 % delom trga. To je presenetljiva številka, a podjetje po drugi strani na tem področju nima resne konkurence, saj je v vse svoje serije prenosnikov Vivobook, Zenbook, Studiobook, Flow, TUF, Strix in Flow vpeljal OLED prikazovalnike in tega se nameravajo držati tudi v svojih prihodnjih modelih.

OLED zasloni so sicer malce dražji od navadnih LCD-jev, a ASUS pravi, da so to razliko pripravljeni vzeti v zakup, saj je slika preprosto fenomenalna in neprimerljiva z drugimi tehnologijami. Pravijo tudi, da so skrbi glede največje pomanjkljivosti OLED-ov, “burn in”, odveč, saj do sedaj še niso prejeli kakšnih poročil o masovnih reklamacijah takšnih zaslonov.

ASUS je še dodal, da največ poudarka pri razvoju dajejo na tista področja, ki strankam največ pomenijo. Zanimiva raziskava iz leta 2019 je povprašala stranke 10 držav, kaj jim pri nakupu prenosnika največ pomeni. Zanimivo je, da med prvimi štirimi razlogi ni bila našteta cena, ampak je na prvo mesto bila postavljena zmogljivost, temu pa je sledila baterija, kakovost materialov in zaslon.

Kar se tiče zmogljivosti so v svoje najnovejše prenosnike vgradili Intelove procesorje 12. generacije, ki so po optimizaciji za 2,5x in 2,7x hitrejši od 11. generacije. Večjim mišicam navkljub pa še vedno vztrajajo, da morajo biti prenosniki tanki, za te namene pa so izboljšali tudi svojo tehnologijo hlajenja, kjer največ štejejo predelane vetrnice, ki so zmožne boljšega in hitrejšega odvajanja toplote.

ASUS je na koncu še navrgel, da bodo 15,6-palčni zasloni postali stvar preteklosti, saj jih bodo nadomestile 16-palčne verzije, v svoji prihodnosti pa vidijo tudi ukvarjanje z “metaversom” in podporo tehnologije 6G.

Objava ASUS prihodnost svojih prenosnikov vidi v zaslonih OLED se je najprej pojavila na HOPsi.

Za novega spremljevalca na moji mizi se še nisem čisto odločil, a morda si zna to mesto izboriti LG-jev monitor UltraGear 32GN600-B, ki ponuja skoraj vse, kar si želim od takšnega izdelka, zadeva pa je trenutno na Amazonu znižana na samo 209 €.

Osebno mi pri monitorju največ pomeni velikost, saj želim zadevo uporabljati tako za PC igranje, gor pa bom pricinil tudi konzolo PlayStation 5. UltraGear 32GN600-B vsekakor obkljuka to funkcijo, saj se ponaša s panelom premera 32 palcev, ki je ravno pravšnje velikosti, da še ne skoči v območje televizorjev. Žal se bo tu treba zadovoljiti z VA panelom in ne IPS-om, tako da znajo biti zorni koti gledanja težava, a to se da odpraviti tako, da v monitor ves čas gledate neposredno naravnost.

K boljši izkušnji bo zagotovo pripomogla tudi visoka frekvenca osveževanja, ki tule znaša kar 165 Hz. Ločljivost je prav tako dobra, saj znaša 2560 x 1440, odzivni čas pa znaša samo 1 ms, tako da zna biti zadeva pripravna tudi za poganjanje tekmovalnih večigralskih iger. Vse skupaj nadgradi še podpora za HDR10, ki bi seveda lahko bila boljša ob višji svetilnosti, a seveda je treba za to ceno nekje sprejeti kompromise. Monitor podpira tehnologijo FreeSync in tudi G-Sync – za slednjo monitor ni verificiran.

V obzir je treba vzeti tudi dejstvo, da je monitor malce okoren in tako lahko pozabite na kakšno vrtenje v navpične položaje, saj ga boste lahko samo malce nagibali, je pa podprta možnost pritrditve na nosilec VESA, če si monitor res morate postaviti na kakšen drugačen položaj.

Skratka, UltraGear 32GN600-B je zanimiv monitor, ki za svojo ceno ponuja res veliko, zato se tole akcijo splača izkoristiti. Ob nakupu dobite tudi kodo za znižanje naročnine na Microsoftov pretočni servis Game Pass, a ta uradno še ni podprt pri nas, ga pa lahko z nekaj triki vseeno uporabljate.

Objava Tale zanimiv 1440p monitor je na Amazonu znižan za 100 € se je najprej pojavila na HOPsi.

NVIDIA bo najprej splavila grafični kartici RTX 4090 in 4080, ki predstavljata vrhunec zmogljivosti in s sabo prinašata kar nekaj sprememb. Med igralci bo zagotovo najbolj zaželena grafična kartica RTX 4080, a pri nakupu te bo treba biti pozoren, saj nas čakata dve različni verziji.

Na voljo bosta namreč 12 in 16 GB verziji, a kartici se, kljub istemu imenu, ne bosta razlikovali samo po količini pomnilnika. RTX 4080 bo v 12 GB izvedbi vseboval 7.680 jeder CUDA, njena moč pa bo znašala 40 TFLOP-ov. Po drugi strani pa bo RTX 4080 v 16 GB inačici vsebovala kar 9.728 jeder CUDA in 49 TFLOP-ov, kar je precejšnja razlika v moči, a NVIDIA poskuša to opravičiti s ceno. 12 GB verzija bo namreč zase zahtevala 1.099 €, medtem ko bo za 16 GB treba odšteti kar 1.469 €. Te cene sicer veljajo za Nemčijo, tako da znajo biti cene v Sloveniji še malce dražje, saj bodo zagotovo posamični trgovci zaradi zaloge umetno višali cene.

Prices in Germany:

– GeForce RTX 4090: 1.949 Euro
– GeForce RTX 4080 16 GB: 1.469 Euro
– GeForce RTX 4080 12 GB: 1.099 Euro

NVIDIA ist continuing the path …

— Andreas Schilling (@aschilling) September 20, 2022

Še dražji bo sam vrh ponudbe: RTX 4090. Ta grafična kartica bo namreč zase zahtevala kar 1.949 €, za to ceno pa boste prejeli 24 GB pomnilnika, 16.384 jeder CUDA in 82 TFLOP-ov, kar so vsekakor impresivne karakteristike. Vendar pa je cena resnično visoka, saj so praktično vse grafične kartice dražje od 3. generacije, RTX 4090 pa se s svojo ceno za mišjo dlako loči od dveh tisočakov. Če k temu dodamo še to, da bodo nove grafične kartice zagotovo tudi energetsko požrešne in dejstvo, da je cena elektrike poskočila v nebo, pridemo do zaključka, da bo igranje PC naslovov na voljo samo še elitnim in premožnim igralcem.

Nova serija grafičnih kartic pa s sabo prinaša še eno zanimivost: DLSS 3. Gre za izboljšano tehnologijo preračunavanja ločljivosti preko umetne pameti, kar je na koncu izvrglo višje sličice na sekundo, brez da bi za to morali žrtvovati grafično lepoto in ostrino slike. DLSS 2 je pri temu izrisoval posamezne piksle, medtem ko bo DLSS 3 zmožen izrisati celotno sličico ali “frame”, kar bo dvignilo optimizacijo na novo raven.

NVIDIA je za to tehnologijo pokazala nekaj praktičnih rezultatov in najbolj viden je bil pri temu Cyberpunk 2077. Ta bo v obliki brezplačne posodobitve prejel funkcijo Ray Tracing: Overdrive Mode, ki ob vključenih ray tracing učinkih in s pomočjo DLSS-a 3 dvigne sličice na sekundo iz številke 22 na kar 96. Seveda je te cifre treba vzeti z nekaj rezerve, saj so bile zagotovo ustvarjene v laboratorijskih pogojih, a tudi če lahko DLSS 3 izboljša optimizacijo za samo 2x, namesto 3x, je to ogromen dosežek na področju optimizacije.

Žal pa DLSS 3 s sabo prinaša en velik minus. Za novo tehnologijo je namreč morala NVIDIA spremeniti arhitekturo grafičnih kartic, tako da bo DLSS 3 podprt samo na 4. generaciji grafičnih kartic RTX, medtem ko se lastniki kartic RTX 3060, 3070, 3080 in celo 3090 obrišete pod nosom.

NVIDIA ni ničesar povedala glede cenejših variant 4. generacije, kamor spadata RTX 4070 in 4060, tako da bo za funkcije in cene teh treba še malce počakati. Nova serija grafičnih kartic RTX 4090 se bo rodila 12. oktobra, medtem ko bomo na RTX 4080 morali počakati na november. AMD svoje lastne grafične kartice RDNA 3 na trg pripeljal isti mesec, torej 3. novembra, po, vsaj tako upamo, precej nižji ceni od svojega največjega konkurenta.

Objava RTX 4080 bo cenjen na 1.469 € in RTX 4090 na 1.949 € se je najprej pojavila na HOPsi.

Novica prihaja iz ust YouTuberjev Gamers Nexus in Jayztwocents, ki veljata za najbolj znana tehnološka poznavalca pretočnih platform. Oba sta bila povabljena na zaseben sestanek z EVGA osebjem, med njimi pa je glavne besede spregovoril direktor podjetja Andrew Han. Ta jima je zaupal, da je EVGA že dolgo razmišljal o prekinitvi partnerstva, saj je bilo sodelovanje polno frustracij in jeze. NVIDIA naj bi vse partnerje obravnavala brez spoštovanja in jih ni več poklicala na posvetovanja glede razvoja prihajajočih izdelkov. EVGA je tako za novo serijo grafičnih kartic izvedela šele takrat, ko jih je NVIDIA uradno najavila v prenosu v živo in na tak način je zelo težko izvajati dobro poslovno strategijo.

NVIDIA je prav tako začela prodajati svoje lastno serijo grafičnih kartic pod oznako “Founders Edition” in to pod nižjo ceno od tistih, ki so jih ponujali partnerji, zaradi česar so jim dobički še bolj upadli. Ta problem je verjetno v zadnjih dveh letih bilo lahko spregledati, saj je zaradi pomanjkanja zalog vsak partner prodal vse kar je imel, a zdaj, ko se je zaloga izboljšala in je rudarjenje kriptovalut močno upadlo, takšna cenovna politika ni več nekaj, kar bi lahko ignorirali.

EVGA tako ni odpovedala samo sodelovanja pri naslednji seriji grafičnih kartic RTX, ki naj bi jo NVIDIA predstavila čez nekaj dni, ampak je partnerstvo popolnoma odpovedala, tako da od njih grafičnih kartic ne bomo več dobivali. Han je v zasebnem pogovoru z YouTuberjema tudi dodal, da ne nameravajo partnerstvo grafičnih kartic preusmeriti na Intel ali AMD, ampak da se bodo osredotočili na proizvodnjo drugih komponent, kot so matične plošče in napajalniki in da odpuščanj ne bo. To je malce težko verjeti, saj je NVIDIA predstavljala 80 % njihovega posla in inženirjev grafičnih kartic ne moreš kar čez noč preusmeriti na nekaj drugega.

EVGA bo še naprej prodajala serijo kartic 30, saj ima še kar nekaj zaloge in bo za njih nudila podporo, prihodnost podjetja pa je vsaj za zdaj močno nejasna.

Objava Jezni EVGA prekinil partnerstvo s podjetjem NVIDIA se je najprej pojavila na HOPsi.

Podjetje Lenovo je tako pred kratkim najavilo prenovljeno verzijo prenosnika ThinkPad X1 Fold Gen 2, ki ponuja ravno to, kar od njega tudi pričakujemo: ogromno tablico, ki jo zahvaljujoč upogljivemu zaslonu prepognemo na pol, na eno polovico postavimo brezžično tipkovnico in kar naenkrat je pred nami polnopravni prenosnik.

Zanimiva ideja in Lenovo je s prvo generacijo takšnih prenosnikov nase privlekel nekaj oči, žal pa je prenosnik ob svojem rojstvu požel tudi nekaj upravičenih kritik. Operacijski sistem Windows 10 se je nerad prilagajal upogljivi obliki, probleme pa je povzročal še nekam šibek Intel i5 procesor, premajhna tipkovnica in viden rob, kjer je bil zaslon upognjen.

Lenovo bo poskušal zdaj vse te stvari popraviti v novi verziji ThinkPad X1 Fold Gen 2, ki bo izboljšana v vseh pogledih. Čaka nas najnovejši Intelov procesor 12. generacije, sam zaslon pa bo tudi večji (16,3 palca) in bo zaradi 600 nitov svetlobe podpiral tudi standard Dolby Vision, kar bo na OLED panelu videti odlično.

Več bo tudi pomnilnika, saj bomo znotraj lahko stlačili do 32 GB RAM-a, tu je tudi hitrejši disk, vgrajen grafični čip Intel Iris Xe pa bo morda znal zagnati tudi kakšno igro. Za konec bo tule še operacijski sistem Windows 11, ki se bo malce bolj prilagodil zahtevam takšnega dinamičnega zaslona. Upoštevati je treba še polno tipkovnico, tako da bo v obliki prenosnika tole dejansko zadeva, ki jo bo moč uporabljati tudi za zahtevnejše naloge.

Lenovo ThinkPad X1 Fold Gen 2 izide v novembru 2022, zadeva pa ne bo poceni. Pri Američanih bo stvar zase zahtevala 2.500 $, za naš trg pa cene še niso znane.

Objava Ta Lenovo prenosnik z upogljivim zaslonom se lahko spremeni tudi v ogromno tablico se je najprej pojavila na HOPsi.

#ProjectBeyond pic.twitter.com/aPTrpi8BXa

— NVIDIA GeForce (@NVIDIAGeForce) September 7, 2022

Podjetje NVIDIA je namreč na Twitterju najprej začelo dražiti objave s ključnikom #ProjectBeyond, ta objava pa je prišla iz strani njihovega GeForce računa, kar je lahko pomenilo samo to, da se pripravlja nekaj novega na področju grafičnih kartic.

Skrivnosti bodo razkrite 20. septembra, saj za ta dan NVIDIA pripravlja svojo konferenco GPU Technology Conference oziroma GTC, ta pa bo na začetku vsebovala poseben segment, kjer bo pred kamere stopil Jensen Huang, ustanovitelj podjetja NVIDIA, ki trenutno služi tudi kot njen glavni direktor.

Predvideva se, da bo Huang ta trenutek izkoristil za najavo naslednje generacije grafičnih kartic, ki bodo bržkone nosile oznako RTX 4090, 4080, 4070 in 4060. Prva bo zagotovo najavljena najmogočnejša verzija RTX 4090, ki bo s svojo visoko ceno poskušal najprej privleči tiste zgodnje kupce, ki vedno iščejo najnovejše in najboljše, pa tudi če je cena astronomska. Seveda pa bodo kasneje najavljene tudi kartice RTX 4080 in 4070, ki so bolj namenjene običajni raji. Cena so seveda stvar ugibanj in so tudi nekako brezpredmetne. Tudi serija kartic RTX 3000 je imela namreč ob izidu dokaj normalne cene, a kombinacija koronavirusa in kopanja kriptovalut je ustvarila kaos na trgu, ki se glede pomanjkanja zalog in norih cen šele zdaj vrača v normalno stanje.

Konferenca GTC se bo odvila 20. septembra ob 17.00, zadevo pa bomo lahko spremljali na uradnih YouTube in Twitch kanalih.

Objava NVIDIA bo 20. septembra predstavila naslednjo generacijo RTX grafičnih kartic se je najprej pojavila na HOPsi.

Zaradi tega so ustanovili povsem novo znamko igričarske periferije INZONE, ki je zaenkrat sestavljen iz monitorjev ter slušalk. Prste smo tako stegnili najprej po belih slušalkah H9, ki predstavljajo vrh njihove ponudbe in za debelih 300 € ponujajo največ, kar so njihovi slušalkarski inženirji trenutno zmožni.

Specifikacije

Barve: belo-črna

Gonilnik: 40 mm

Aktivni preklic zvoka: Da

Povezljivost: Bluetooth 5.2

Odpornost na vodo: Ne

Teža: 330 g

Nakup: SONY

VIDEO RECENZIJA

Sony je sicer pri meni že naredil impresiven vtis, saj njihove slušalke WH-1000XM5 še vedno štejem za nekaj najboljšega, kar sem si do sedaj poveznil na ušesa. Za INZONE H9 sem tako imel veliko upe in kot vsako naše potovanje, se vse začne najprej pri pakiranju. To je malce manj prefinjeno kot denimo pri konkurenčnih slušalkah SteelSeries Arctis Nova Pro, znotraj škatle pa najdemo kratka navodila za uporabo, USB-C v USB-A kabel, nekaj nalepk ter same slušalke ter njihov USB sprejemnik.

INZONE H9 so povsem brezžične slušalke, ki imajo dokaj izbočene naušnike. Barvna paleta je tule na voljo samo v belo-črni izvedbi, kar gre seveda na račun istostilskih konzol PlayStation 5. Zunanji del naušnikov je tako bel, narejen iz trde bele plastike, ki vsebuje malce grobo teksturo. Proti tej načeloma nimam nič, a pri belih slušalkah zna to biti problem, saj se gor hitro prime kakšna umazanija, tako da je pri uporabi priročno imeti kakšno krpico.

Naušniki so znotraj obdani z odličnim umetnim usnjem, ki krasi tudi slušalke Sony WH-1000XM5. Usnje se odlično oprime vaših ušes in zaduši zunanji zvok, obenem pa je občutek tega usnja prijeten na koži, naušniki pa so hkrati dovolj obilni, da nikoli ne boste čutili kakšne pritiska na uhlje.

Tudi obroč na spodnjem delu vsebuje usnje, tako da na glavi ne boste čutili kakšnega neprijetnega občutka gole plastike, obroč pa lahko dokaj dobro raztegnemo, tako da se bodo v njem brez problema znašle tudi malce večje čefare. Drsanje obroča ni neslišno in je precej glasno, a igričarji smo pač očitno glasni ljudje, ki česa takšnega, kot je to v primeru WH-1000XM, očitno ne potrebujejo.

Ker so to igričarske slušalke, je seveda Sony gor obesil cel kup gumbov, ki nam omogočajo hiter in enostaven dostop do bistvenih funkcij. Na levi strani se tako nahaja nekam plastično kolesce za prilagajanje glasnosti, vhod USB-C za polnjenje in gumb za vklop ali izklop zvoka iz okolice.

Desna stran se po drugi strani pohvali z gumbom za vklop slušalk, gumb za parjenje preko povezave Bluetooth in tipka za preklapljanje med igro in pogovorom z drugimi, glasnost vsakega od teh pa lahko prilagodimo sami. Gumbi so vgravirani in tudi tule se znajo pojavljati težave z umazanijo, saj se ta vse prerada vrine znotraj gravur.

Poglejmo si torej, kako se slušalke INZONE H9 obnesejo med uporabo. Za testiranje sem se zatekel k svojim standardnim štiklcom, ki pokažejo moč in razpon gonilnikov in treba je reči, da H9 dostavijo dobro zvočno izkušnjo. Zvok je kristalno jasen in se dobro obnese tudi pri višjih tonih, medtem ko so basi dostojni svojega imena. Zvočna slika je nekako primerljiva s tisto, ki jo ponujajo slušalke SteelSeries Arctis Nova Pro, le da so tule basi malce boljši, izkušnjo pa si lahko dodatno prilagodimo preko namenske programske opreme INZONE Hub.

Kjer H9 resnično zasijejo je med igranjem iger. Slušalke podpirajo Sonyjevo funkcijo 360 stopinjskega zvoka, ki ga na konzolah PlayStation 5 poznamo pod imenom Tempest 3D in če si privoščite kakšno bolj atmosferično enoigralsko izkušnjo, potem se boste hitro zatopili v igranje. Za testiranje sem si privoščil malce igranja znotraj grozljivke Resident Evil Village in začetna graščina, po kateri se preganjate proti ogromni vampirski dami, je dobila nova razsežnosti in če morda 3D zvoka še niste izkusili, potem je morda zdaj čas, da prste namočite v te vode. Tehnologija je namreč res impresivna in je resnično dokaz tega, kakšno stopnjo imerzije lahko dosežejo novodobne igre.

Programska oprema je sicer nekam preprosta in vidi se, da bo tule Sony moral narediti še kar nekaj izboljšav. Nastavljamo si lahko razne profile, uravnavamo zvočno sliko za pogovarjanje in igranje ter si nastavimo izkušnjo za posamezne naslove. Zadeva je sicer daleč od prilagodljivosti, ki jo ponuja denimo SteelSeries, treba pa se je tudi zavedati, da vseh teh nastavitev ne boste mogli prenesti drugam, ampak jih boste lahko uporabljali samo na PC-ju. Zavoljo Bluetooth povezljivosti lahko H9 priklopimo tudi na iOS in Android telefone, a zaradi nekega razloga namenska aplikacija Sony Headphones slušalk ne prepozna, tako da tudi ne morete uravnavati zvoka.

Slušalke omogočajo tudi aktivno dušenje zunanjega zvoka. Ta zadeva se sicer pri teh slušalkah obnese spodobno, a ni nek presežek. H9 že tako dobro tesnijo in nerade prepuščajo zvok, omogočen preklic zvoka pa sicer to še malce nadgradi, a vseeno ne do te mere, da bi bili povsem odrezani od zunanjega sveta.

Ker so to gaming slušalke, boste na njih našli tudi mikrofon. Tega ne morete skriti v slušalke, ampak ga morate dvigniti oziroma spustiti za uporabo. Čeprav je mikrofon verificiran preko Discorda, je zadeva morda najslabši del teh slušalk. Je čisto pretih, a obenem zelo rad pobira vse zvoke iz okolice, tako da bo vaš sogovornik dobival same glavobole. Za normalno uporabo boste tako morali dvigniti moč mikrofona, a tudi to povsem ne reši težav, ki jih za takšno ceno definitivno ne bi smeli imeti.

Slušalke H9 lahko uporabljamo na celemu kupu naprav in konzole PlayStation pri tem seveda niso izvzete. Pri menjavi naprav preprosto priklopite USB sprejemnik drugam, pri tem pa bodite pozorni tudi na to, da pretaknete jeziček na PC ali PlayStation.

Baterija je dobra in z enim polnjenjem se boste lahko igrali do 30 ur. Trapasto je sicer to, da nikjer na slušalkah ne najdemo pokazatelja, koliko baterije je še ostalo na rezervi. Edine lučke na slušalkah se nahajajo ob strani, ki med uporabo svetijo z belo barvo, tako da bi vsekakor lahko Sony vgradil še kakšen dodaten pokazatelj za stanje baterije. To lahko zaradi tega preverite samo znotraj programske opreme na PC-ju ali v uporabniškem vmesniku konzole PlayStation.

Sonyjeve slušalke INZONE H9 na koncu pustijo mešane vtise. Zadeva vsekakor ni kakšen polom, saj je zvok dober, mestoma celo odličen in zadeva je zgrajena iz kvalitetnega materiala, ki poskrbi za udobnost tudi med večurno uporabo. A po drugi strani je mikrofon pod povprečjem, cena pa je nenavadno visoka in pri rangu 300 € bi raje priporočil kaj drugega – kot so denimo prej omenjene slušalke SteelSeries Arctis Nova Pro.

Iz trojice novih INZONE slušalk bi morda tako raje priporočil slušalke H7. Te resda ne vsebujejo aktivnega preklica zvoka, a slušalke že same po sebi dobro tesnijo zvok, tako da ta funkcija tule celo ne igra tako pomembne vloge. H9 sicer nosijo na naušnikih bolj udobno usnje, a po drugi strani H7 ponujajo več baterije in to za 70 € manj.

Objava INZONE H9 – Sonyjev poskus v svetu igričarskih PC slušalk se je najprej pojavila na HOPsi.

Vsi niso ravno prepričani, a morda je podjetje Corsair končno iznašlo idealen izdelek, kjer upogljivost zasije v vsej svoji veličini. Govora je o novem monitorju Xeneon Flex 45WQHD240, ki je v sebi nosi eno hudo priročno novost.

Ekran, ki je sicer tipa OLED in ga je priskrbel LG, je namreč lahko raven ali pa ga uporabnik kar sam spremeni v ukrivljenega, tako da je Corsair na en mah združil najboljše iz obeh svetov. Panel lahko ukrivite za 800 R, monitor pa celo omogoča ukrivljanje samo ene stranice, če si želite ustvariti nekaj res futurističnega.

Xeneon Flex poleg ukrivljanja ponuja še vrhunske specifikacije. Panel, tipa OLED, v premer znaša kar 45 palcev in ponuja maksimalno ločljivost 3440 x 1440 v razmerju stranic 21:9. Monitor je združljiv s tehnologijo G-Sync in ponuja frekvenco osveževanja slike pri 240 Hz, zamik pa znaša vsega 0,03 ms. Zaradi svoje nravi monitor ne ponuja VESA nosilca, tako da se boste morali zadovoljiti z navadnim stojalom.

Corsair še ni razkril, kdaj zadeva izide, a naj bi več povedali proti koncu leta. Skrivnostna je tudi cena, a naše izkušnje nam pravijo, da bo zadeva peklensko draga.

Objava Corsair predstavil OLED monitor, ki ga lahko ukrivljate po želji se je najprej pojavila na HOPsi.

Zadeva še ni bila uradno napovedana, a jo je predčasno razkril Evan Blass, ki je znan po temu, da rad v javnost pošlje še nerazkrite informacije raznih proizvajalcev tehnične robe. Tokrat je njegova žrtev postal Logitech, ki pa je na Twitterju že zahteval umik slik, a seveda so te zaživele tudi drugje, kot je denimo dobro znani forum Resetera.

Naprava bo nosila ime Logitech G Gaming Handheld in za razliko od večine konkurentov, tole ne bo samo par kontrolerjev, ki jih boste nato namestili na telefone, ampak celosten izdelek. Oblika bo klasična, torej nekaj takšnega, kar je prvi predstavil Nintendo Switch, to pa zaobjema ABXY gumbov na desni strani, križne gumbe na levi ter dve igralni gobici. Na zgornji strani boste našli še dva para sprožilnikov, tako da bo zadeva priročna za igranje praktično vseh naslovov.

Quick, @logitech, gather the lawyers; Google's next on the DMCA hit list! pic.twitter.com/gsiEOGViNA

— Evan Blass (@evleaks) August 30, 2022

Logitech bo napravi dodal še nekaj svojih bližnjic, znotraj Handhelda pa bo živel operacijski sistem Android. Čeprav zadeva spominja na Valovov Steam Deck, pa tole ne bo prenosni računalnik. Sumi se, da bo Gaming Handheld namenjen samo za igranje preko pretočnih servisov kot sta denimo GeForce Now in Xbox Cloud Gaming, kar je slaba novica za Slovence, saj ti dve storitvi pri nas nista na voljo. A na sliki vidimo lahko tudi bližnjice za Steam, Chrome in YouTube, tako da zna naprava biti pripravna tudi za kaj drugega in bo morda zaradi tega zaživela tudi pri nas.

Logitech zadeve zaenkrat ni še potrdil, a na spletu že obstaja uradna spletna stran, ki v opisu zavihka nosi ime naprave, tam pa se lahko tudi naročite na novico glede uradnega razkritja.

Objava Logitech dela svojo prenosno igričarsko napravo se je najprej pojavila na HOPsi.

Najbolj pomemben je seveda datum. Novi procesorji bodo v prodajo stopili 27. septembra, AMD pa bo takrat na prodajne police postavil štiri predstavnike. Na najnižji stopnički bomo našli 6-jedrne procesorje Ryzen 5 7600x, ki bodo zase zahtevali 299 $, 8-jedrni Ryzen 7 7700x pa bodo prodajani pod ceno 399 $. Višji nivo bosta zastopala 12-jedrni Ryzen 9 7900x pri 549 $ in 16-jederni Ryzen 9 7950x, ki vas bo obral za 699 $. Slednja cena se morda zdi visoka, a je dejansko za 100 $ nižja od najmogočnejšega predhodnika prejšnje generacije – procesorja Ryzen 9 5950x. Seveda pa bodo te cene na slovenskih tleh povsem drugačne, na kar bo še posebej vplivala trenutna slaba vrednost evra. Najcenejši Ryzen 5 7600x pride z davkom nekje 365 €, a morda se zna ta cena ustaviti tudi nekje na lepo zaokroženih 400 €, medtem ko bo najdražji Ryzen 9 7950x najbrž zase zahteval kar lepih 900 €.

Nova generacija procesorjev bo zasnovana na Zen 4 arhitekturi in to bodo tudi prvi AMD-jevi 5 nanometrski procesorji, ki bodo vsebovali tudi novo podnožje AM5 podnožje. AMD obljublja veliko boljši izkoristek vse te silne moči, saj bo nova serija procesorjev pod črto kar za 29 % hitrejša od serije Ryzen 5000 v vseh nalogah, ki bodo uporabljale eno jedrno, medtem ko bo pri tistih, ki izkoristijo vseh 16, hitrost večja kar za 49 %.

Tisti, ki se boste lotili nadgrajevanja, boste morali odpreti denarnice še za nekatere druge komponente. Za začetek boste potrebovali novo matično ploščo, ki bo podpirala A5 podnožje. Skupaj z novimi procesorji bodo sprva na voljo samo matične plošče X670 in X670 Extreme, ki so tudi dražje in njihova cena se začne pri 125 $. Na cenejše izvedenke B650 in B650 Extreme bo treba počakati malce dlje, saj bodo te na voljo šele oktobra.

Novi procesorji s sabo prinašajo tudi zahtevo po novem pomnilniku. Podprt bo samo DDR5, tako da vaše obstoječe paličice DDR4 lahko romajo samo še na Bolho. Predpriprave lahko začnete že zdaj: za 16 GB takšnega pomnilnika pa boste odšteli nekje 100 €, medtem ko vas bo 32 GB kvalitetnega RAM-a obralo za 326 €.

Objava AMD uradno predstavil novo serijo procesorjev Ryzen 7000 se je najprej pojavila na HOPsi.

According to Mac Otakara, the upcoming Apple Watch Series 8 “Pro” will feature a larger 47mm size and a flat display. This model is expected to start at a higher price close to $1000 pic.twitter.com/9MmBhkewFA

— Apple Hub (@theapplehub) August 28, 2022

Govorice prihajajo tokrat iz Kitajske, kjer je uporabnik Weibo platforme, znan samo pod vzdevkom Uncle Pan, zapisal, da bo Apple letos prvič ponudil uro, ki bo vsebovala 47 ali pa 48 mm zaslon. Največja velikost je pri Watch urah do sedaj znašala 45 mm in ti dodatni trije mm morda ne pomenijo veliko, a za svet pametnih ur je ta razlika naravnost gromozanska.

Uncle Pan je zraven še priložil 3D model, ki ga je ustvaril Apple Hub in zraven dodal, da bo Pro model vseboval bolj kvadraten dizajn, kar je v nasprotju z govoricami, ki jih Bloomberg zaobjel v juliju. Njihov novinar Mark Gurman je namreč zapisal, da bo Pro ura resda malce večja od predhodnikov, a bo oblika ostala enaka. Če so informacije Uncle Pana resnične, potem to pomeni, da paščki od prejšnjih ur Apple Watcha po novem ne bodo več kompatibilni s Pro različicami, kar zna dodatno udariti po denarnici.

Ta bo že zdaj trpela, saj naj bi pametna ura Pro stala blizu 1000 €, kar je ogromen izdatek. Apple Watch Series 7 namreč stane blizu 500 €, pa še to se nekaterim zdi pretirana cena. K sreči naj bi Apple letos predstavil tudi naslednika različic ur Apple Watch SE, ki so namenjene tistim, ki si ne želijo imeti čisto vseh naprednih funkcij, to pa ugodno vpliva tudi na ceno.

Apple bo svoje nove ure predstavil na prihajajoči konferenci Far Out, ki se bo zgodila 7. septembra ob 19.00.

Objava Apple Watch Pro naj bi imel večji zaslon in ceno blizu 1.000 € se je najprej pojavila na HOPsi.

DualSense bo kmalu postal še boljši, saj se je Sony odločil ustvariti bolj napredno različico DualSense Edge. Ta je včeraj dobila samo kratki dražilnik, a na uradnem blogu lahko preberemo slastne podrobnosti, ki razkrijejo, da bo šel Sony po Microsoftovih stopinjah, ki prav tako že dolgo nudi bolj napredne igralne ploščke Elite Series 2.

DualSense Edge bo po obliki ostal veren originalu, svojo, zaenkrat še neznano ceno, pa bo poskušal opravičiti z visoko stopnjo nastavljivosti. Vse gumbe bo moč preprogramirati in si ustvariti svoje profile, ki jih boste lahko nato menjali kar preko fizičnega gumba na kontrolerju. Prav tako bomo lahko prilagajali občutljivost gobic in njihove mrtve cone, moč pa bo tudi spremeniti odpornost sprožilnikov, tako da boste v večigralskih igrah deležni manj zamika pri proženju orožja.

DualSense Edge bo v paketu držal tri različne kapice za gobice, ki se bodo razlikovale po višini, na zadnjo stran igralnega ploščka pa boste lahko namestili dodatne lopatice, ki jih boste lahko postavili na vrh ali dno kontrolerja in si tako razširili nabor pritisljivih gumbov. Sony bo celo ponujal menjavo modulov, na katerih se nahajata gobici, tako da če bodo te začele kazati znake obrabe, jih boste lahko preprosto zamenjali, namesto da bi morali kupovati povsem nov igralni plošček.

Paket dobrot vključuje tudi puščico, v katero boste lahko pospravili kontroler in vse njegove dodatke vzeli na pot, za napajanje pa se boste lahko poslužili USB-C kabla, ki bo tokrat pleten in bo vseboval poseben mehanizem zaklepa, zaradi česar bo bolje pričvrščen na kontroler.

Žal Sony še ni povedal ničesar glede datuma izida, skrivnostni pa ostajajo tudi glede cene, več o tem pa naj bi bilo jasno v prihodnjih mesecih.

Objava Sony predstavil napredne igralne ploščke DualSense Edge se je najprej pojavila na HOPsi.

Zadeva se morda sliši kot nekaj iz znanstvenofantastičnih filmov, a Amazon One je še kako resničen in podjetje je zdaj to tehnologijo razširilo na 65 trgovin trgovske verige Whole Foods, ki je za zdaj na voljo samo v ZDA, Kanadi in Združenem kraljestvu.

Amazon One je za uporabo povsem preprost. Za registracijo najprej stranka obišče terminal ali kiosk, kjer pusti svoj odtis dlani, tega pa nato poveže s svojim računom, ki mora vsebovati še podatke o kreditni kartici in telefonsko številko. Ko je vse to enkrat opravljeno, se lahko začne nakupovanje, pri blagajni pa za plačilo enostavno na skener nastavite svojo dlan in postopek nakupa je zaključen.

V trgovinah Whole Foods bo še vedno treba počakati v vrsti, a v Amazonovih lastnih trgovinah, ki vsebuje še tehnologijo “Just Walk Out”, dobrine preprosto naberete v košarico in se odpravite proti izhodu, kjer nato samo še poskenirate dlan, preden se za vami zaprejo vrata.

Seveda takšna tehnologija s sabo potegne tudi cel kup skrbi glede varnosti in poseganja v zasebnost. Amazon pravi, da se odtisi dlani ne hranijo v kioskih, ampak so podatki šifrirani in odposlani na posebne strežnike, kjer nato živijo v oblaku in so uporabljeni samo za primere identifikacije ob nakupu.

A po drugi strani so povsem upravičene skrbi glede Amazonovega vohunjenja za strankami. Od nas so pridobili že cel kup podatkov glede spletnega nakupovanja, zdaj pa so pridobili vstop tudi v naše domove, pa naj bo to preko pametne pomočnice Alexe ali pa zvoncev s kamero Ring, preko nakupa podjetja iRobot pa bodo kmalu dobili tudi podatke glede oblike naše dnevne sobe.

Objava Amazon bo v nekaterih trgovinah omogočal plačevanje preko skeniranja dlani se je najprej pojavila na HOPsi.

A vsake pravljice je enkrat konec in trenutni trg je danes povsem drugačen in boleče posledice je začutila tudi NVIDIA. Direktor podjetja Jensen Huang je včeraj tako najavil, da je prodaja njihove igričarske divizije močno upadla in da bo potrebno narediti nekaj sprememb glede strategije prodaje.

Nvidia je sicer v zadnjih treh mesecih še vedno zaslužila kar nekaj drobiža, a precej manj, kot so sprva predvidevali. V blagajne se je steklo za 6,7 milijard dolarjev dobička, vendar pa so pričakovali 8,1 milijarde dolarjev. Čeprav slabih 7 milijard vsekakor ni nekaj, zaradi česar bi morale pri vodilnih leteti glave, je to za 33 % manj dobička kot v enak obdobju lani in za kar 44 % manj kot pa v prejšnji četrtini, ko je Nvidia pospravila 2,04 milijarde dolarjev dobička.

V finančnem poročilu se je oglasila tudi Colette Kress, finančna direktorica podjetja, ki je zapisala, da je Nvidia nabrala kar nekaj odvečne zaloge, ta pa jo bo stala 1,3 milijarde dolarjev. Med pomanjkanjem čipov je namreč Nvidia kupovala, kar je le mogla, a zdaj je vsa ta zaloga odvečna in se je ne morejo odkrižati. No, vsaj ne po trenutnih cenah.

Nvidia krivca za slabo prodajo ni točno navedla, saj v finančnem poročilu najdemo veliko bedastih poslovnih izrazov tipa “makroekonomski vetrovi”, a seveda je vsakemu jasno, v katerem grmu tiči zajec. In ta zajec se imenuje kriptovaluta.

Trg kripta je namreč utrpel hud padec in Bitcoin danes niti približno ne drži takšne vrednosti kot samo leto nazaj. Svet pestijo težave z dovoljšno dobave elektrike, ki je prav tako poskočila v vrednosti, tako da kopanje za kriptom velikokrat ni več dobičkonosno, kar hkrati pomeni, da kopači ne kupujejo več grafičnih kartic. Kripto valuta Ethereum naj bi naslednji mesec skočila na finančni sistem “proof-of-stake”, ki se bo prav tako znebil potrebe po grafičnih karticah.

Nvidia se lahko tolaži s tem, da ni edino podjetje, ki ga pestijo finančne težave. Izgubo je zabeležil tudi Intel, AMD-ju pa gre nekoliko bolje, a tudi on ima še kar nekaj odvečne zaloge.

Vse skupaj, vsaj tako upamo, bo pripeljalo do nižjih cen grafičnih kartic, ki se počasi, a vztrajno bližajo maloprodajnim cenam. Nvidia bo iskala rešitev v prihajajoči seriji grafičnih kartic RTX 4000, a te še nimajo točno potrjenega datuma, AMD pa je že najavil, da bo njihova serija grafičnih kartic RDNA 3 izšla še enkrat letos.

Objava NVIDIA zabeležila ogromno izgubo pri prodaji grafičnih kartic se je najprej pojavila na HOPsi.

Kupčija, vredna 1,7 milijarde dolarjev, še ni bila docela potrjena, saj jo morajo najprej seveda odobriti delničarji in razna regulacijska telesa. A zdi se, da je zadeva že praktično v knjigah, saj sta podjetji že zdaj začeli načrtovati prihodnost združitve in Colin Angle bo še naprej ostal direktor iRobota.

iRobot je sicer že pravi veteran in podjetje je bilo ustanovljeno že davnega leta 1990, na začetku pa se je osredotočalo v proizvodnjo vojaških robotov PackBot. Sprememba razvojne smeri se je pripetila leta 2002, ko so spočeli svoj prvi robotski sesalec Roomba, ki je postal prava prodajna uspešnica.

iRobot pa je v zadnjih mesecih zabeležil izgubo in podjetje je opozorilo, da zaradi trenutne vojne v Ukrajini pričakujejo manjšo rast, k slabim prodajnim številkam pa zna svoj udarec zadati še recesija. Morda so ravno zato začeli iskati partnerja, ki so ga zdaj našli v Amazonu in denarci tega giganta bodo zagotovo pomagali pri razvoju in večjemu proračunu za oglaševanje.

Ciniki sicer pravijo, da je Amazon podjetje pogoltnil samo zaradi enega razloga: podatkov telemetrije, ki jih robotski sesalci pridobijo med sesanjem naših domov. Amazon bi tako na lahek način dobil vpogled v vaše stanovanje in morda to plodno izrabil pri oglaševanju izdelkov.

Objava Amazon kupuje podjetje iRobot se je najprej pojavila na HOPsi.

Vendar pa igralci za TKL zadeve še kako radi poprimejo, pa čeprav imajo večje mize. Lahko jih denimo vrtijo v vse smeri, kar prav pride predvsem vsem tistim e-športnim prvakom, ki tipkovnico zavrtijo skoraj povsem navpično. Poleg tega nekateri ljubijo prenosljivost, saj takšne zadeve lahko zlahka pospraviš v torbo in s sabo vzameš kamorkoli.

Vseeno pa vsake toliko TKL uporabniki pogrešijo lastnosti večje tipkovnice, saj te preprosto vsebujejo več tipk za opravljanje dodatnih funkcij. Ravno to zagato poskušajo rešiti nove SteelSeries tipkovnice Apex Pro Mini, ki poskušajo v enem izdelku ponuditi najboljše iz obeh svetov.

Specifikacije

Ime: SteelSeries Apex Pro Mini

Barva: Črna

Dimenzije: 293 x 103 x 40 mm

Teža: 610 g

Stikala: OmniPoint 2.0

Priklop: USB-A v USB-C

Število tipk: 61

Cena: 200 €

Nakup: uradna stran

VIDEO RECENZIJA

Kot vse naše opise izdelkov, bomo tudi tega začeli najprej z razpakiranjem. Paket je odet v prepoznavno SteelSeriesovo kombinacijo oranžne in črne barve, znotraj škatle pa najdemo tipkovnico, skrito v vrečkici, navodila in en USB-C v USB-A kabel. Apex Pro Mini si lahko privoščite tudi v brezžični izvedbi, a na naš test je prispela žičnata verzija.

Če morda nikoli še niste prej videli TKL tipkovnice, potem vas zna velikost Apex Pro Mini-ja hudo presenetiti. Sam s TKL-om nimam prevelikih izkušenj in med testiranjem sem se do sedaj pozabaval samo s tipkovnico UVI Pride Mini, a ta je imela še smerne tipke in celotno F1-F12 vrstico. Mini Pro nima nič od tega in vsebuje samo tiste glavne tipke, kar iz tipkovnice naredi resnično miniaturno zadevo, ki bi jo lahko pospravil v malce večji skejterski žep.

Čeprav je zadeva majhna, SteelSeries ni škrtaril pri kvaliteti. Tipkovnica je na voljo v črni barvi, zadnja stran je zgrajena iz aluminija, same tipke pa so dvojno brizgane, tipa PBT. Vsebujejo malce bolj grobo teksturo, tako da je občutek ob tipkanju prijeten, obenem pa bolj potni prsti ne bodo drsali po površini.

Zadnja stran vsebuje še dve nogici, ki omogočata nekam majhen 4 mm dvig tipkovnice, tam pa najdemo tudi skrit silikonski predel, v katerem se skrije pinceta za odstranjevanje tipk, kar je presneto priročno, če boste kdaj kakšno tipko zaželeli zamenjati ali pa opraviti spomladansko čiščenje.

Do sedaj je Apex Pro Mini slišati kot povsem navadna TKL tipkovnica, a nismo še omenili glavne zvezde predstave. Mini Pro namreč vsebuje napredna stikala Omnipoint 2.0, ta pa vsebujejo napredno funkcijo dvojnega aktiviranja.

Omnipoint stikala so pomembna zaradi dveh faktorjev. Prvi nam omogoča prilagajanje točke aktivacije za vsako tipko posebej in ta je res širok. Nastavimo ga lahko med 0,2 in 3,8 mm, kar pomeni, da lahko tipko aktiviramo že s čisto rahlim dotikom ali pa za aktivacijo nastavimo polni pritisk. Preko tega si lahko ustvarite res svojo izkušnjo tipkanja, ki je namenjena obema taboroma: tistim, ki obožujete tipkanje z nizkim hodom in vsem tistim, ki radi tapkate kot pravi strojepisci.

Drugi pomemben faktor je dvojno aktiviranje. Vsaki tipki namreč lahko dodelimo dve funkciji: ena se sproži ob delnem pritisku tipke, spet druga se aktivira ko je tipka pritisnjena do konca. Zadeva je hudo uporabna za igranje iger in v praksi boste lahko na navadno tipkovnico prenesli funkcije, ki smo jih do sedaj lahko doživeli samo preko igralnih ploščkov. Enostaven praktičen primer takšne uporabe je tiščanje tipke W za sprehajanje v kakšni tretjeosebni igri. Z delnim pritiskom W-ja bo naš lik začel hoditi, ko pa zadevo pritisnemo do konca, začne lik tekati. To je samo en enostaven primer takšne uporabe in zagotovo bo skupnost skozi čas izbrskala še cel kup priročnih trikov, kot je denimo poteg granate ob delnem pritisku tipke in met te, ko tipko izpustimo.

Čeprav je zadeva primarno namenjena igranju iger, jo lahko izkoristimo tudi pri običajnem delu za računalnikom. Bližnjice dvojne aktivacije nam pridejo prav tudi za makroje in kombinacij je toliko, kot vam dopušča domišljija, vse skupaj pa privede do tega, da boste z dobrimi nastavitvami dobili vse funkcije polne tipkovnice v veliko manjšem paketu. Seveda bo vse to vsebovalo kar nekaj privajanja, a če želite v enem paketu imeti najboljše iz obeh svetov, potem vam Apex Pro Mini to zdaj omogoča.

Za prilagajanje vseh funkcij boste uporabljali programsko opremo SteelSeries GG, ta pa vam poleg nastavljanja točk aktivacije omogoča tudi igranje z RGB osvetlitvijo. Na voljo je standardna izbira RGB valovanj, osvetlitev pa lahko nastavite čisto za vsako tipko posebej.

Apex Pro Mini je skorajda idealna tipkovnica, a vsebuje nekaj pomanjkljivosti. Kot prvo je tule razporeditev tipk, saj je v Slovenija na voljo samo v UK verziji. To pomeni, da se boste morali posloviti od šumnikov, tipka Enter pa je zaradi hranjenja s prostorom manjše velikosti. Drugi problem je cena, saj Apex Pro Mini v žičnati verziji v Sloveniji zase zahteva kar 220 €, za brezžičnost pa boste morali primakniti kar 280 €. Apex Pro Mini je resda kvalitetna zadeva, ki vsebuje napredno tehnologijo Omnipoint 2.0, a vseeno govorimo o TKL tipkovnici, ki bi morala načeloma vsebovati precej manjšo cenovno postavko.

Po drugi strani pa Apex Pro Mini dostavi nekaj, česar druge tipkovnice ta hip preprosto ne omogočajo. Stopnja prilagajanja je neverjetna in če se vam da malce ponuditi znotraj programske opreme GG, potem si znate ustvariti izkušnjo dela in igranja, zaradi katere se morda nikoli več ne boste želeli vrniti na tipkovnice brez dvojne aktivacije.

Objava SteelSeries Apex Pro Mini – majhna tipkovnica, z velikimi ambicijami se je najprej pojavila na HOPsi.

Zadeva je bila sprva na voljo samo v Južni Koreji in veliko ljudi je upalo, da BMW s tem samo malce testira trg, a so se ušteli, saj so zdaj takšne naročnine na voljo tudi v Evropi. Samo poglejte si uradno nemško stran podjetja, kjer so lepo naštete vse cene in storitve, ki so bile običajno na voljo ob nakupu avtomobila. Gretje sedežev zdaj stane 17 € mesečno, letno pa boste za to funkcijo odšteli 170 €. Gretje volana mesečno zahteva 9 €, za eno leto pa boste primaknili 95 €. Si morda želite samodejnega preklapljanja med dolgimi in kratkimi lučmi? To bo 8 € mesečno oziroma 85 € letno, lahko pa malce prihranite in vzamete paket za 3 leta, ki stane samo 125 €.

Treba se je zavedati, da so vse te funkcije strojno že nameščene znotraj avtomobila, BMW svoj cenovni davek zahteva samo za programski odklep le teh. In kjer je nekaj programskega se brž pojavijo alternativne opcije v obliki piratstva in tako je tudi v tem primeru.

Ne pričakujte sicer, da boste te funkcije odklenili preko kakšnega torrenta, saj boste za odklep še vedno morali plačati, a precej manj, kot od vas zahteva BMW. Spletna stran Wired je na intervju privabila Iaina Litchfielda, šefa podjetja Litchfield Motors, ki se ukvarja z nadgradnjami avtomobilov, njihova specializacija pa je odklep blokad na motorjih. Iaina pravi, da pozna ljudi, ki lahko na preprost način odklenejo dodatne funkcije BMW avtomobilov in to za precej manjšo ceno, kot pa zahteva uradni servis in mnogokrat za enkraten znesek. Funkcija Apple Carplay pri BMW-ju denimo stane 300 €, pri njih pa lahko to odklenete za nekje 50 €, enako pa lahko storite z vsemi drugimi pritiklinami, kot so denimo gretje sedežev, volana in preklapljanje med dolgimi in kratkimi lučmi.

Litchfield Motors sicer deluje samo v Združenem kraljestvu, a zagotovo boste tudi v Sloveniji našli kakšnega takšnega “majstra”, ki bo za dobro kupčijo odklenil “Digital Deluxe” verzijo vašega avtomobila.

Objava BMW zaračunava mesečno naročnino za gretje sedežev, a jim nagajajo pirati se je najprej pojavila na HOPsi.

We have a secret to tell you. #SamsungUnpacked

— Samsung Mobile (@SamsungMobile) July 18, 2022

Podjetje seveda ni želelo že zdaj izdati, kaj vse nas čaka na konferenci, ki jo bomo lahko spremljali v živo samo preko Samsungove uradne strani in prisotnost novinarjev v živo tudi tokrat ne bo omogočeno. Vendar pa so po spletu že razširile govorice in te prihajajo iz dokaj dobrih virov. Unpacked naj ne bi ponujal večjih presenečenj in na področju telefonov naj bi Samsung predstavil Galaxy Z Fold 4 in Galaxy Z Flip 4 – izdelka z upogljivimi ekrani, ki sta očitno kljub svoji dragi niši našla neko občinstvo, drugače Samsung ne bi izdajal naslednikov. Oba telefona bosta pridobila zgolj nekaj subtilnih nadgradenj, vsi pa upamo, da jima morda vsaj malce pade cena, kar še posebej velja za serijo telefonov Z Fold.

Poleg tega naj bi Samsung napovedal tudi novo serijo pametnih ur Galaxy Watch 5, ki naj bi, tako kot njegov največji tekmec Apple, na trgu ur priskrbel bolj robustno in odporno uro, ta pa naj bi tokrat nosila ime Watch 5 Pro. Pričakujemo tudi razkritje slušalk Galaxy Buds 2 Pro, ki je na spletni strani 9To5Google pokazal prvi 3D model v video obliki.

Kot rečeno, dogodek v živo bomo lahko spremljali samo preko Samsungove uradne strani, 10. avgusta pa se bo prenos začel že ob 15.00.

Objava Samsung za avgust pripravlja nov večji dogodek se je najprej pojavila na HOPsi.

Ob prvi predstavitvi je Apple samo napovedal, da bo novi prenosnik v prodajo stopil nekje julija, zdaj pa smo končno dobili bolj specifičen datum. MacBook Air M2 bo v roke strank začel prihajati od 15. julija dalje, seveda pa bodo prednost imeli vsi tisti, ki si bodo prenosnik prednaročili, kar je po nekaterih državah že mogoče od 8. julija dalje.

Poleg M2 čipa bo novi MacBook Air vseboval malce večji zaslon, premera 13,6 palca, hkrati pa bo lažji in v širino za 20 % ožji od predhodnika. Vseeno pa vse niso dobre novice, saj Apple vztraja pri samo 8 GB pomnilnika, kar je za današnje potrebe že resnično kritična raven pomnilnika in res bi bil že čas, da bi Apple v osnovni verziji presedlal na 16 GB pomnilnika.

Seveda je tega možno nadgraditi, a bodite pripravljeni pošteno odpreti denarnico. MacBook Air M2 bo pri Američanih za osnovno verzijo zahteval 1.199 $, vendar pa so evropske cene povsem drugačne. Za Slovenijo uradnih cen med časom pisanja članka še ni, lahko pa pogledamo k Nemcem.

Tam Apple za osnovni MacBook Air M2 zahteva kar 1.499 €. Če si boste zaželeli nadgradnje na 16 GB pomnilnika, boste morali za to čast odšteti 230 €, enako pa stane nadgradnja diska iz 256 na 512 GB. Končna računica teh dveh nadgradenj privedeta ceno na skoraj dva tisočaka, kar je malce absurdno, saj bi moral MacBook Air predstavljati nekakšen uvodni prenosnik v MacBook svet in za takšno ceno dobimo že MacBook Pro-ja M2, ki pri nas nosi praktično enako ceno.

Objava MacBook Air M2 v prodajo stopi 15. julija se je najprej pojavila na HOPsi.

Vir govoric je tokrat novinar Mark Gurman iz spletne strani Bloomberg, ta pa je prišel do informacij, da bo nova ura vsebovala senzor temperature telesa. Gurman sicer pravi, da zadeva še ni čisto zagotovo potrjena, saj naj bi morala prestati vse Applove teste kakovosti, ki pa naj bi bili uspešno zaključeni. Senzor temperature sicer ne bo hudo podroben, a naj bi bil dovršen vsaj do te mere, da vam bo ura znala povedati, kdaj je pametno obiskati zdravnika ali pa pogoltniti kakšen Lekadol.

Gurman je sicer še dodal, da kakšnih drugih večjih novosti Apple Watch Series 8 ne bo vseboval. Že dolgo se sicer govori, da naj bi ura znala pomagati tudi sladkornim bolnikom, a ta funkcija naj bi bila še daleč v prihodnosti. Bi pa naj Apple v 8. generaciji vpeljal različico ure, ki bo bolj odporna na udarce in poškodbe, ta pa bi prav prišla vsem tistim bolj ekstremnim športnikom ali ljudem, ki službe opravljajo večja fizična dela.

Apple naj bi novo uro razkril in v prodajo poslal septembra, nekateri pa napovedujejo tudi osvežitev dve leti stare linije ur Apple Watch SE.

Objava Apple Watch Series 8 naj bi znal zaznati povišano telesno temperaturo se je najprej pojavila na HOPsi.

Tehnične specifikacije:

• Logitechov optični senzor Darkfield
• DPI med 200 – 8.000
• 7 neodvisnih nastavljivih gumbov
• Brezžična povezava prek Bluetooth ali Logitech Bolt
• Programska oprema Logitech Options +
• Teža: 141 g
• Dimenzije: 84,3 x 51 x 124,9 mm
• Nakup: EIGRE.si

VIDEO RECENZIJA

Logitech je novo serijo zapakiral v dve novi različici, ki pa barvno ne izstopata preveč, saj sta na voljo samo grafitni in svetlo sivi barvi. MX Master 3S prav tako ne vsebuje prav nobene RGB osvetlitve in jasno je, da Logitech z njo ne cilja na igralce, ampak bolj na vse tiste, ki bi radi pod roko držali vsestranskega mišona, ki se s svojimi številnimi gumbi prilagodi vsaki pisarniški nalogi.

Kot smo že omenili ima MX Master 3s vsekakor unikatno obliko, ki se lepo prilagodi vaši roki. Na levi strani miške se nahaja ‘vdolbina’, kamor lahko položite svoj palec, tu pa se nahaja še nekaj uporabnih gumbov, ki jih je možno nastavljati in jim spreminjati funkcije prek programske opreme Logitech Options+. Poleg dveh stranskih gumbov, ki sta sicer malo nerodno postavljena, se tu najde še kolesce, ki ga lahko uporabljamo za horizontalno pomikanje recimo po razpredelnicah in pa gumb za geste, ki prinaša obilico funkcionalnosti, kot recimo upravljanje medijskih vsebin kar prek miške. Vse te gumbe in različne funkcije, ki jih omogočajo je možno nastavljati in spreminjati v programski opremi Logitech Options+.

Seveda sta tu še glavna gumba: levi in desni miškin klik, ki pa sta povsem tiha. Logitech se hvali, da jim je v MX Master 3S uspelo zmanjšati glasnost tipkanja kar za 90 % in to se definitivno pozna. Tako kot pri ergonomski miški Logitech Lift je klikanje praktično neslišno, kar bo nekaterim po godu, drugim spet ne. Kakšen igralec se zna pritožiti nad pomanjkanjem povratnega odziva in morda bi bila tule na mesto primerjava med mehansko in membransko tipkovnico. Sta pa gumba morda malce preobčutljiva na klik in pri počivanju dlani na miški se mi je kdaj pripetil nenamerni desni klik.

Posebne omembe je vredno tudi napredno kolesce Smartwheel, ki omogoča stopinjsko premikanje navzdol in navzgor, a če kolesce zavrtite hitro lahko preklopimo na bliskovito hitro premikanje, brez zatikanja. To lahko preklopimo tudi z namenskim gumbom nad kolescem, to hitro vrtenje pa zna priti prav pri kakšni res obilni razpredelnici, kjer morate naenkrat prevrteti tisoče vrstic.

Na spodnji strain miške najdemo gumb za vklop in izklop ter dodatni gumb za preklapljanje med različnimi napravami. MX Master 3S namreč vsebuje tehnologijo EasySwitch, ki poskrbi, tako da lahko eno miško uporabljamo na treh različnih napravah, s tehnologijo Logitech Flow pa lahko med temi napravami tudi prenašamo dokumente. Miško lahko na računalnik povežemo preko Bluetootha ali priloženega Logi Bolt USB konektorja, ki poskrbi za varnejšo in zaneslivejšo povezavo.

MX Master 3S nosi gumijast oprijem, ki je enak tistemu na ergonomski miški Lift, ali predhodniku, miški MX Master 3. Zadnja stran je malce rebrasta, kar poskrbi za boljši oprijem in na splošno je občutek držanja več kot udoben. Zadovoljen nisem bil samo z otipom, ampak tudi z drugimi fizičnimi karakteristikami miške. Teža znaša 141 gramov, tako da tole ni vsekakor ni med lažjimi miškami na trgu, a nekateri imamo pod roko raje nekaj teže. Tudi velikost je obilna in tole je ena redkih mišk, ki lahko praktično popolnoma zaobjame mojo malce večjo dlan, čeprav bi si želel, da bi bila zadeva še malce bolj obilna. Pod roke sem tako končno dobil miško na katero sem lahko položil čisto celo dlan, brez da bi ob premikanju moral del dlani drsati po podlagi.

Dobra je tudi baterija. Delovanje se zanaša na notranji akumulator, tako da se vam ni treba ukvarjati z menjavanjem AA baterij, ampak zadevo preprosto polnite preko USB-C vhoda in priklopa na USB-A vhod na PC-ju. Dobra novica je tudi to, da lahko miško med polnjenjem nemoteno uporabljamo naprej, takrat pa zasveti tudi edina zelena lučka, ki se nahaja ob sekundarnem kolescu. Logitech na uradni strani pravi, da eno polnjenje zadostuje za 70 dni, a ta številka je močno zapretiravana, saj sem osebno ob redni uporabi zabeležil nekje mesec delovanja, preden sem moral zadevo spret priklopiti na napajanje. Tudi ti rezultati niso slabi, a so vsekakor vredni omembe.

Za prilagajanje nastavitev boste uporabljali program Logi Options+. Ta vam omogoča prilagajanje gumbov za različne funkcije, tam pa lahko nastavite tudi DPI občutljivost. Ta je privzeto nastavljena na 1.000 DPI, a to lahko zvišate vse do številke 8.000. Logitech pravi, da sodobni grafični oblikovalci uporabljajo vse bolj napredne monitorje z visokimi ločljivostmi in hitrostmi osveževanja, zato je tudi razširil razpon DPI-ja. Zame osebno je DPI 4.000 več kot dovolj, a kot vedno pozdravljam možnost višanja postavk.

Pod črto potegnjeno je Logitech MX Master 3S odlična miška, pri kateri lahko najdemo res bolj malo minusov. Pozoren je treba biti na dejstvo, da je miška na voljo samo v desničarski izvedbi in ima takšno razporeditev gumbov in obliko, ki jo levičarji preprosto ne morejo uporabljati. Glavna gumba sta morda malce preobčutljiva in nekateri se znajo pritoževati nad manjkom povratnega odziva, a če iščete nekaj, kar bi bilo vsestransko za delo in igranje iger, hkrati pa po svetu hodite z malce večjimi dlanmi, potem vas MX Master 3S ne bo razočaral. Cena 129,99 € tudi ni tako pretirana, trenutno pa živimo tudi v svetu digitalnih bonov, ki se ga vsekakor splača uporabiti za kvalitetnega mišona, ki vam bo brez dvoma služil še mnoga leta.

Objava Logitech MX Master 3S – tiha, vsestranska miška se je najprej pojavila na HOPsi.

Najbolj zanimiva sta zagotovo monitorja, ki bosta prišla v dveh izvedenkah. Vrh ponudbe predstavlja Inzone M9, ki je predstavljen kot prvi monitor, specifično ustvarjen za konzolo PlayStation 5, seveda pa boste nanj lahko priklopili tudi PC. Ponašal se bo z velikostjo 27 palcev ter 144 Hz frekvenco osveževanja in bo podpiral napredni DisplayHDR 600, ki se bo ob priklopu konzole PS5 vklopil samodejno, prav tako pa bo takrat preklopil na način z nizko latenco. M9 bo podpiral tehnologiji VRR in G-Sync, kar bodo pozdravili tako PC kot tudi konzolni igralci in na splošno je tole videti kot spodoben monitor, ki pa bi mu Sony lahko primaknil še kak palec velikosti. Zadeva ne bo poceni, saj Sony zanjo na uradni strani zahteva 1.099 €, na voljo pa bo enkrat poleti.

Drugi monitor sliši na ime Inzone M3, ki bo prav tako podpiral VRR in G-Sync, a bo pri funkcijah malce bolj okleščen. Velikost bo še vedno znašala 27 palcev, ločljivost pa bo zreducirana na FullHD. Tudi HDR bo nekam slabši, saj M3 podpira samo standard DisplayHDR 400, a k sreči vse ni šlo samo navzdol, saj je frekvenca osveževanja skočila na 240 Hz. Sony za ta model še ni razkril cene in datuma izida, a to naj bi se zgodilo kmalu, pri Američanih pa bo cena 529 $.

Predstavljena je bila tudi trojica povsem novih slušalk, ki zopet nosijo svoje bonuse in minuse, vse to pa se tudi sklada s ceno. Na najnižji ravni vas čakajo slušalke Inzone H3, ki stanejo 100 € in so tudi edine, ki jih lahko uporabljamo samo preko kabla. Stopnjo navzgor čakajo slušalke Inzone H7, ki v zameno za 230 € ponujajo brezžično svobodo in 360 stopinjski zvok, od vseh treh pa tudi vsebujejo najboljšo baterijo, ki ponuja 40 ur uporabe. Na najvišji stopnji se nahajajo slušalke Inzone H9, ki svojo ceno 300 € poskušajo opravičiti z aktivnim preklicem zvoka in bolj udobnimi gobicami, ki dajo bolj premium občutek nošenega.

Vse tri slušalke je že možno prednaročiti, datum izida pa se bo zgodil enkrat v naslednjih dveh mesecih.

Objava Sony uradno predstavil novo serijo igričarskih monitorjev in slušalk se je najprej pojavila na HOPsi.

Na USB-C priklop bodo morali tako preklopiti vsi proizvajalci novih telefonov, tablic, e-bralnikov, slušalk, digitalnih kamer, ročnih konzol in prenosnih zvočnikov. Vse to bo pomagalo zmanjšanju elektronskih odpadkov, ki so v zadnjem desetletju postali resnični problem, glavni igralci na tem področju pa so bili proizvajalci mobilnih telefonov, ki so ves čas uvajali nove polnilnike, ki pa med sabo niso bili združljivi.

Na polnjenje preko standarda USB-C so preklopila vsa večja podjetja, ki se bavijo z elektroniko – izjema je bil le Apple. Ta je trmasto vztrajal pri svojem Lightning kablu in se na noben način ni strinjal s politiko enega standardnega priključka, saj naj bi takšna odločitev zavirala inovativnost pri razvoju novih naprav.

Čez čas so sicer le začeli popuščati, saj lahko preko USB-C kablov že polnimo njihove novejše tablice iPad in nekatere Macove prenosnike, pri telefonih pa so vztrajali pri svojem priključku. EU so med razpravo glede novega zakona tudi opozorili, da bo ta odločitev vplivala na več kot milijardo naprav, ki zaradi novega priklopa ne bodo več mogle kupiti Lightning polnilcev, zaradi česar lahko postanejo neuporabne.

A njihovo pritoževanje je na koncu naletelo na gluha ušesa in hočeš nočeš bodo tudi iPhoni morali preklopiti na USB-C, saj drugače na EU trgu ne bodo smeli obstajati.

Novi zakon bo pri podjetjih tudi zahteval, da v ponudbo pošljejo dve različici novih naprav: takšne, ki v paketu vključujejo polnilec in takšne, ki tega ne bodo držale. Ni še jasno, ali se bodo ti paketi na koncu tudi kaj razlikovali v ceni, a nekako v to dvomimo.

Objava EU bo Apple prisilil, da do leta 2024 preklopi na kable tipa USB-C se je najprej pojavila na HOPsi.

MacBook Air je šibkejša različica bolj znanih prenosnikov MacBook Pro, a je tudi odličen izdelek za vse tiste, ki bi prenosni računalnik uporabljali bolj za pisarniško delo in izpod pokrova ne zahtevate velikih mišic. Bolj šibka strojna oprema je botrovala tudi nekoliko nižji ceni in zato si Aira iz leta 2020 privoščite za nekje dobrega jurja evrov, a tega poganja zgolj čip M1, medtem ko naj bi novi M2 po moči svojega predhodnika prekašal za nekje 40 %.

M2 čip vsebuje 8-jedrni procesor, 8-jedrno grafično enoto in 8 GB pomnilnika, seveda pa lahko zadevo kupite v močnejši različici. Grafično enoto lahko nadgradite na 10-jedrno, pomnilnik pa dvignete do številke 24 GB, seveda pa bo vse to s sabo prineslo tudi pošteno višjo cenovno nalepko.

Novi MacBook Air pa ne prinaša samo novega čipa, saj je Apple poskrbel tudi za večji zaslon, ki v premer zdaj meri 13,6 palca. Spremenjena je bila tudi oblika, ki je zdaj bolj zaobljena, zaslon pa prekinja zareza, ki vsebuje nadgrajeno kamero ločljivosti 1080p. Apple se hvali, da lahko baterija po novem zdrži 18 ur uporabe, kar kaže na izjemno varčnost M2 čipa in je še en dober razlog za morebitno nadgradnjo modela iz leta 2020.

Novi MacBook Air se ponaša tudi z malce manjšo težo, ki znaša vsega 1,2 kg. Na voljo bo v štirih barvah: “starlight”, “midnight”, sivi in vesoljsko sivi. Žal prenovljeni čip s sabo prinaša nekoliko višjo ceno: v evrih je še nimamo, pri Američanih pa bo treba za osnovni model treba odšteti 1.199 $, v trgovinah pa ga bo moč kupiti od julija dalje.

Objava Apple predstavil prenovljeni prenosnik MacBook Air se je najprej pojavila na HOPsi.

Sicer so klasične telefonske govornice že dolgo tega izgubile svoj pomen, saj v dobi prenosnih telefonov, družabnih omrežij in Wi-Fi povezovanja praktično nihče ne rabi takšnega telefona, ki je v Sloveniji davno tega deloval na principu predplačanih kartic, Američani pa so v njih metali četrtake. Vseeno pa je to bridko slovo od sistema, ki ni bil včasih samo del vsakdana, ampak je vidno vlogo igral tudi v filmih.

Če ste odraščali v devetdesetih, potem ste praktično v vsakem filmu ali seriji naleteli na vsaj en kader, kjer je nekdo mrzlično tipal po žepih za drobižem in nato spočel klic, ki je nato lahko spremenil celoten potek nadaljnjega dogajanja, te telefonske kabine pa so bile tudi prizorišče nekaterih legendarnih prizorov. V filmu Dobri fantje je denimo v njej Jimmy Conway izvedel za smrt svojega prijatelja, zaradi česar je uboga govornica pošteno nastradala. V seriji Skrivna naveza so telefonske govornice igrale veliko vlogo pri uličnih prodajalcih droge, v Matrici Trinity preko tega telefona ubeži gotovi smrti, v Butcu in butcu pa zlobni Joe “Mental” Mentaliano knockoutira nadležnega civilista, ki mu cel čas utruja, naj se že spravi iz telefona. Seveda ne smemo pozabiti na film Phone Booth, v katerem Colin Farrell zaradi ostrostrelca na noben način ne sme zapustiti varnega zavetja telefonske govornice.

Ta preprost telefon je tako odigral veliko vlogo v našem življenju, pa čeprav se takšne slušalke niste nikoli dotaknili v življenju. K sreči zadnja govornica ne bo romala na odpad, ampak v muzej in bo predstavljena v sklopu razstave Analog City: NYC Before Computers.

Objava V New Yorku odstranjena še zadnja javna telefonska govornica se je najprej pojavila na HOPsi.

V tej smeri želi nekaj spremeniti podjetje Dyson, ki ga poznamo predvsem po njegovih sesalcih, zdaj pa vodstvo želi spremeniti način delovanja in na trg pripeljati nove, originalne izdelke, ki jih drugi ne ponujajo.

Korak v to smer so napovedale denimo njihove bizarne slušalke Zone, ki uporabniku v obraz pihajo prečiščen zrak, v novem videu pa so predstavili svoj nov obrat v Združenem kraljestvu, kjer eskadrilja inženirjev dela na robotskih pomočnikih, ki nam bodo enega dne povsem poenostavili vsakdanje življenje.

Poleg robotskega sesalnika lahko v posnetku vidimo tudi različne robotske roke, ki bodo lahko denimo posesale kavč, pobrale igrače iz tal in pospravile posodo. Vse to so seveda samo prototipi, ki so še leta in leta od praktičnega izdelka in ni še jasno, kako bi takšna roka lahko pospravljala sobo, razen če bi jo nataknili na premikajočega, humanoidnega robota, kar pa s sabo spet prinese svoje seznam zapletov. Bi pa takšna roka prav prišla pri pomivanju, če bi jo denimo fiksno namestili na pomivalno korito.

Vendar pa je po drugi strani dobrodošlo vsaj to, da nekdo na teh zadevah plodno dela in tudi sam Dyson priznava, da je njihova vizija usmerjena deset let v prihodnost. Potrebujejo pa pomoč in trenutno iščejo 700 inženirjev robotike, ki bi z njimi kovali vizijo prihodnosti. Zainteresirani lahko pobrskate po njihovem seznamu prostih delovnih mest.

Objava Dyson želi ustvariti povsem robotiziran dom se je najprej pojavila na HOPsi.

Se pa na trgu vseeno najdejo alternativne miške, ki ciljajo določen žanr uporabnikov. Sem notri spadajo ergonomske miške, ki na prvi pogled nosijo nekam smešno obliko, a še kako prav pridejo vsem tistim, ki se mučijo z bolečinami v zapestjih. Te težave ni lahko odpraviti, jih pa lahko vsaj ublažimo in ravno v tem pogledu prav pride nova Logitechova miška Lift.

Tehnične specifikacije

• Logitechov optični senzor
• DPI med 400 – 4.000
• 6 neodvisnih nastavljivih gumbov
• Brezžična povezljivost
• Programska oprema
• Teža: 125 g
• Dimenzije: 71 x 70 x 108 mm
• Nakup: EIGRE.si

VIDEO RECENZIJA

Treba je reči, da je tudi v svetu ergonomskih mišk, Logitech Lift nekam smešne oblike. Že pri odpiranju paketa človek dobi občutek, kot da je v roke dobil malce večji Kinder jajček. Lift je na voljo v treh različnih barvah in za namene opise smo se poigrali z roza različico, miška pa je na voljo še v beli in bolj umirjeni črni barvi.

Ohišje miške je v grobem razdeljeno na dva dela: sprednji plastični del in zadnjico, ki je obdano z gumo. Gumijasti del vsebuje nekaj zarezic, tako da se bolje oprime dlani, na sprednjem delu pa najdemo na desni strani gumba levi in desni klik in kolesce, pod katerim se nahaja še priročen gumb za prilagajanje DPI-ja, ki lahko skoči do številke 4.000. Na levi strani s palcem nadzorujemo še dva gumba, ki nas lahko denimo premikata po spletnih straneh naprej in nazaj, to pa je nekako tudi vse, kar se tiče glavnih gumbov.

Lift na dnu vsebuje še nekaj zanimivosti. Tu je gumb za prižig in izklop miške ter stikalo, ki nam omogoča preklapljanje med tremi različnimi PC-ji. Lift namreč lahko povežemo na tri samostojne PC-je ali prenosnike in med njimi brezšivno preklapljamo, kar zna priti hudo prav vsem tistim, ki imate več delovnih postaj in ne bi radi vedno znova po mizah iskali nove mišone. Spodnja stran vsebuje še predalček, kamor lahko priročno pospravimo USB sprejemnik, miška pa se lahko poveže tudi preko Bluetooth povezave. Predalček skriva tudi prostor za eno AA baterijo, ki je nujno potrebna za delovanje Lifta.

Miška je tako povsem brezžična in je preko kabla ne moremo priklopiti nikamor, saj ne vsebuje nobenih vhodov za žično uporabo. Baterija je tako nujna, kar meni osebno pusti mešane vtise. Veliko raje imam v miški notranji akumulator, ki ga lahko naknadno polnimo preko USB-C vhoda, s tem pa se znebimo tudi elektronskih odpadkov v obliki zavrženih baterij. Baterija doda tudi nekaj malega dodatne teže, ki na koncu nanese 125 gramov, kar ni tako veliko, a pozna vsekakor se. Po drugi strani zna Logitech Lift delovati zelo varčno in ena baterija naj bi tako zadostovala kar za dve leti uporabe.

Lift je predstavljal moje prvo srečanje z ergonomsko miško, saj me k sreči ne mučijo težave v zapestju, tako da takšne miške niti nisem potreboval. Prvi oprijem je tako malce nenavaden, saj sem po letih držanja miške z zravnanim zapestjem zdaj nenadoma moral spremeniti način dela. Lift nam zapestje malce nagne v desno stran, tako da lahko miško zaobjamemo v bolj naravni in manj obremenjen oprijem, kar vsekakor zahteva nekaj privajanja. Sam sem na začetku čutil malce obremenitve na palcu, saj je ta na začetku prenašal večji del teže dlani, a po kakšnem dnevu sem se na zadevo presenetljivo hitro navadil in šviganje po mizi mi je šlo brez preglavic.

Miška je zadostovala vsem mojim vsakdanjim opravilom, kamor ne prištevam samo delo, ampak tudi nekaj igranja. Pri hitrih igrah se mi je sicer vseeno poznalo, da me čaka še nekaj privajanja, saj sem ob napetih igralnih seansah še vedno preveč pritiskal s palcem, kar mi je malce zmedlo premikanje po 3D prostoru, a kot rečeno: vse je odvisno od prakse in z vajo bi zagotovo lahko premostil tudi te manjše prepreke. Je pa miška izjemno tiha, saj kliki praktično ne oddajajo nobenega povratnega odziva in so popolnoma neslišni, kar zna biti odlična rešitev za kakšno pisarno ali prostore, kjer zna klikanje zmotiti naključnega cimra.

Vseeno pa Logitech Lift vsebuje eno večjo pomanjkljivost, saj je miška namenjena bolj malim in srednjim dlanem, moja roka pa je bila za udobno uporabo malce prevelika. Tako sem se velikokrat zalotil, da je spodnji del dlani počival na površini mize in tako sem del roke podrsaval po podlogi, kar je zoprn občutek. Pozoren je treba biti tudi na dejstvo, da določen tip miške odgovarja samo desničarjem ali pa levičarjem, ne more pa streči obema. Logitech sicer ponuja verzijo Lifta za levičarje in desničarje, a doma znate naleteti na težave, če si PC lastite še s kom in če ta nima iste orientacije kot vi, potem bo zanj miška praktično neuporabna.

Logitech Lift omogoča tudi nekaj nastavljanja preko programske opreme Logi Options. Vsakemu gumbu lahko dostavite nove bližnjice, nastavite pa lahko še dva DPI profila, tako da imate lahko enega za delo, enega pa za igranje iger. Tu lahko najdete denimo tudi priročno tehnologijo Logitech Flow, tako da lahko prenašate datoteke med PC-ji preprosto tako, da jih povlečete iz enega okno na drugo.

Logitech Lift se izkaže za dober ergonomski zalogaj. Oblika nam ponuja udobno počivanje dlani in baterija je dovolj zmogljiva, da se vam za napajanje ne bo treba obremenjevati nekaj mesecev. Lift je tudi dovolj napreden, da se lahko z njim poigrate med delom ali pa igranjem iger, a kot za vsako novo stvar bo treba vložiti nekaj ur uvajanja. Škoda samo za velikost, saj bi med uporabo veliko bolj užival, če bi bila površina za kakšen centimeter ali dva bolj obilna, tako da gorotasa nakupa ravno ne priporočam.

Če so vaše dlani dovolj majhne, da z njimi ne morete ravno objeti košarkarske žoge, potem nakup definitivno priporočam. Tudi cena dobrih 70 € je dovolj nizka, da ne boste ravno jokali zaradi izpraznjene denarnice, izbira pa je dovolj raznovrstna tudi za tiste, ki pri miški iščete barvne kombinacije.

Objava Logitech Lift – ergonomska miška, ki pa ni za velikane se je najprej pojavila na HOPsi.

Google je zdaj vse skupaj tudi uradno potrdil in to na svoji včerajšnji konferenci I/O 2022. Ura se imenuje Pixel Watch, žal pa o njej nismo dobili kakšnega videa ali česa podobnega, kar navadno spočneta Apple in Samsung ob lansiranju vsakega večjega produkta, ampak samo nekaj slik in podatkov glede programske opreme.

Google announces the Pixel Watch at I/O: https://t.co/U13qaJvnFq pic.twitter.com/2H7TYiFJlh

— The Verge (@verge) May 11, 2022

Pixel Watch ne nosi neke revolucionarne oblike in je zelo podoben Samsungovim Galaxy Watchem. Oblika je okrogla in vsebuje majhno kolesce, s katerim se bomo lahko sprehajali med različnimi nastavitvami. Seveda bodo na voljo tudi paščki različnih barv, ki jih bomo lahko nato lahko stilsko prilagajali tudi zaslonu ure.

Kar se tiče programja, bo napravo poganjal operacijski sistem Wear OS 3, ki je bil lani spočet v navezi s Samsungom, ta pa tudi poganja njihovo najnovejšo uro Samsung Galaxy Watch 4. Wear OS 3 je s sabo prinesel kar nekaj zanimivosti, na Pixel Watchu pa se bomo lahko zabavali s funkcijami kot so nova Googlova denarnica in možnost uporabe Google zemljevidov brez povezave na splet. Čaka nas tudi globoka integracija s Fitbitom, katerega je Google kupil za več kot 2 milijardi zelencev. Tako lahko pričakujete napredno in podrobno spremljanje vseh vaših biometričnih podatkov, ki jih boste lahko sinhronizirali preko različnih naprav.

Nosi pa Wear OS 3 tudi svoj minus, saj ta ne deluje v navezi z iOS operacijskimi sistemi, ki jih vsebujejo telefoni iPhone. Galaxy Watch 4 tako ni kompatibilen z Applovimi izdelki in enako bo veljalo za Pixel Watch, kar pomeni, da boste Applovi uporabniki prisiljeni v menjavo telefona ali pa si boste morali omisliti Applovo pametno uro.

Več podatkov Google ni želel razkriti, smo pa dobili vsaj okviren datum izida. Ta se bo zgodil enkrat jeseni in to skladno z izidom nove serije telefonov Pixel 7 in Pixel 7 Pro.

Objava Google tudi uradno predstavil svojo prvo uro Pixel Watch se je najprej pojavila na HOPsi.

Zadnja prenova iPoda je izšla leta 2019, v tej verziji pa je zadeva bila že videti praktično kot telefon iPhone. Uporabniški vmesnik na operacijskem sistemu iOS je bil praktično identični, iPod 2019 pa je bil celo zmožen slikanja in igranja iger tipa Fortnite, tako da je že davno prerasel okvirje namenskega predvajalnika glasbe.

Pri tem pa se je pojavila tudi smiselnost njegovega obstoja. iPod je postal praktično iPhone, le da z njim ni bilo mogoče opravljati klicev. Kljub temu pa njegova cena ni bila majhna: za najcenejši 32 GB model je treba odšteti dobrih 200 €, za 256 GB model pa več kot 400 €. S temi cenami se približamo že rangu telefonov iPhone SE 2022, ki zase zahteva dobrih 500 €.

S tem se strinja tudi Apple, ki je na svoji strani zapisal, da se iPod po več kot 20 letih poslavlja iz trga, podjetje pa ga ne namerava več obnavljati. iPodova zapuščina je bila integrirana v njihove druge izdelke, kamor lahko prištejemo telefone, tablice in pametne zapestne ure, tako da delo na novih iteracijah iPoda preprosto ni imelo več smisla.

Objava Apple ugaša proizvodnjo iPodov se je najprej pojavila na HOPsi.

A ne v takšni obliki, kot ste morda pričakovali. Novico o spremembi je najprej objavila spletna stran Good e-Reader, ki je zapisala, da bo Kindle EPUB sicer resda podpiral, a samo preko funkcije Send to Kindle. Ta nam omogoča, da preko brskalnika na računalniku ali pa aplikacije format knjige pošljemo na svojo Kindle napravo, datoteka pa se nato v oblaku pretvori v format, ki ga lahko bere Amazonov bralnik.

V praksi to pomeni, da bomo še vedno morali delati pretvorbo formata, ki se bo v tem primeru zgodil iz EPUB-a v KF8. To s sabo z veliko verjetnostjo potegne tudi dejstvo, da Kindle še vedno ne bo znal prebrati EPUB knjige, če bomo to skopirali naravnost iz PC-ja na bralnik.

Amazon bo hkrati uvedel nekaj dodatnih sprememb. MOBI format bo izgubil podporo, hkrati pa formata AZW ne bo več možno pošiljati na napravo preko funkcije Send to Kindle. Za vse tiste knjige, ki jih v teh formatih že imate na napravi strahu ni, saj jih boste še vedno lahko brali kot doslej, spremembe se bodo tikale samo vseh tistih prihajajočih knjig.

Integracija EPUB formata se ne bo zgodila čez noč, saj se bo prehod zgodil šele enkrat pozno v 2022.

Objava Kindle bo končno omogočil podporo formatu epub se je najprej pojavila na HOPsi.

Tako poroča spletna stran 3DCenter, ki je pod drobnogled vzela največje nemške trgovine z elektronsko robo in prišla do zanimivih ugotovitev. Na začetku tega leta so se cene najnovejših grafičnih kartic začele zmanjševati in so zdaj v aprilu dosegle svojo najnižjo stopnjo.

Splošno gledano gre najbolje AMD-jevi ponudbi, kamor spada serija grafičnih kartic RX 6000. Cene teh so zdaj vsega 12 % iznad maloprodajne cene, kar je precejšnja razlika v primerjavi z decembrom lani, ko so te cene bile višje za kar 83 %.

Nvidia za svoje izdelke računa še vedno malce več, a tudi tu se je cena nekoliko stabilizirala. Serija RTX 3000 je zdaj samo 19 % nad maloprodajno, medtem ko je decembra lani ta znašala kar 87 %.

Ta trend nižanja cen se je preselil tudi v Slovenijo. Poglejmo si slovensko trgovino EIGRE.si, ki med drugim ponuja tudi priročno orodje za spremljanje sprememb cen. RTX 3070 8 GB je decembra lani zase zahtevala 1.514 €, trenutno pa se trži po ceni 814 €. RTX 3080 10 GB je prav tako pošteno izgubil kilažo – lani decembra se je tržil po ceni 2.349 €, zdaj pa zanj zahtevajo 1.253 €.

AMD Radeon RX 6800 XT 16 GB je po drugi strani svoj rekordni znesek dosegel januarja 2022 pri ceni 1.827 €, zdaj pa je ta cena padla na 1.174 €. Radeon 6600XT je bil januarja 913 €, zdaj pa je ta cena padla na veliko bolj ugodnih 602 €.

Glavni problem slovenskih trgovin je seveda zaloga, saj se ta ne more primerjati z nemškimi, a dejstvo ostaja, da so cene pošteno padle – ponekod tudi za več kot polovico in zdaj je morda končno napočil tudi čas, da si osvežite svoj izmučeni PC.

Objava Cene grafičnih kartic so v Evropi končno začele padati na normalno raven se je najprej pojavila na HOPsi.