Slovensko podjetje UVI se je zato odločilo nakup svoje branže računalnikov UVI PC dvigniti na naslednjo stopnjo. Trgovina je sicer že prej ponujala lep nabor predsestavljenih gaming računalnikov, v katerih smo našli vrhunske komponente, poleg tega pa gre v Sloveniji za eno redkih trgovin, kjer so ti PC-ji dejansko ves čas na zalogi.

Zdaj pa lahko te računalnike bolje prilagodite lastnim željam, saj lahko na njihovi uradni strani najdemo namenski konfigurator računalnikov UVI PC Builder. To pomeni, da si lahko svoj naslednji PC prilagodite povsem po svojih željah, hkrati pa lahko tako prihranite tudi nekaj evrov, saj si izberete komponente z različnimi cenovnimi razredi.

Na ta način si lahko najprej izberete procesor, osnovno ploščo, grafično kartico, količino pomnilnika in prostora za shranjevanje, napajalnik, barvo ohišja ter poskrbite za lastno izbrano hlajenje. Na voljo so samo komponente priznanih znamk, pri izbiri pa pomagajo tudi oznake “Priporočeno”, ki vam dajo vedeti, da ste v sestavo vključili kos strojne opreme z dobrim slovesom. Seveda je poskrbljeno tudi za to, da je vse med sabo združljivo, zato je odveč strah, da bi kupili procesor in grafično kartico, ki ju prešibak napajalnik ne bi mogel poganjati.

Vse to krasijo tudi privlačne cene. Med svojim igranjem s konfiguratorjem sem sestavil zelo dober PC za dobrih 2.000 €, znotraj pa najdemo procesor AMD 9800X3D, grafično kartico RTX 5070 12 GB, 32 GB pomnilnika in 1 TB velik NVMe disk. Za dodatnih 49,99 € lahko ekipi naložite še nalogo, da vam računalnik sestavijo skupaj že v podjetju, tako da se vam ne bo treba doma mučiti z vijačenjem, za Windows 11 doplačate še 29,99 € in garancijo si za eno leto lahko podaljšate za skromnih 39,99 €. Ocijsko lahko nato dodate še monitor ali pa periferijo.

UVI PC Builder je zaenkrat še v beta stanju, tako da se zna pripetiti kak hrošč pri sestavi, a bo ta zagotovo hitro odpravljen. Kljub zgodnjemu stanju stran že vsebuje napredne funkcije, kot so denimo sestave drugih uporabnikov, tako da lahko pri njih pokukate po kakšno inspiracijo za grajenje svojega PC-ja. Morda pa prav vi sestavite ultimativno mašino za igranje Battlefield 6, ki jo nato delite z drugimi in jim tako pomagate do bolj prijetne igralne izkušnje.

Objava Sestavljanje PC-ja po meri nikoli ni bilo lažje se je najprej pojavila na HOPsi.

Zato so v zadnjih letih popularne postale predsestavljene konfiguracije, ki smo jih sicer poznali tudi že prej, a zdaj so nekatere od njih dejansko cenejše od tistih, ki bi jih skupaj spravili na svojo roko. Vendar se tudi tule potem pojavi težava: komu točno lahko zaupamo, da na koncu ne bomo odšteli tisoče evrov za škatlo, ki ne bo zmogla držati stabilnih sličic na sekundo in bo na splošno imela težave s kompatibilnostjo različnih komponent?

K sreči v Sloveniji že dolgo obstaja zaupanja vredna znamka UVI, ki nam redno dostavlja nove igričarske stole, mize in celo periferijo, zdaj pa so ustvarili tudi svoj seznam predsestavljenih igričarskih PC-jev z oznako OMEGA. Izkušena ekipa, ki ni seznanjena samo z najnovejšimi računalniškimi komponentami, ampak dejansko tudi preigrava najnovejše naslove in se zaveda najnovejših tehnologij, je skupaj spravila 10 predsestavljenih konfiguracij, ki se razlikujejo glede na komponente in cene, PC-ji pa so zato namenjeni različnim stopnjam uporabnikov.

Kot kupec imate tako sami izbiro, kaj točno so vaše potrebe ali pa nemara potrebe vašega podmladka in kako velik proračun ste pripravljeni porabiti, ob tem pa ste lahko tudi sigurni, da bo dostavljeni izdelek deloval tako, kot mora, in ga boste lahko začeli uporabljati takoj, ko ga odpakirate, saj vsak OMEGA PC že drži nameščen operacijski sistem Windows 11 Home.

Vsak od teh strojev vsebuje AMD-jev procesor, in sicer je to lahko Ryzen 5 7600X ali pa najzmogljivejši Ryzen 7 9800X3D, in tudi najcenejša opcija vsebuje 32 GB sistemskega pomnilnika. Za shranjevanje se pri vseh kombinacijah PC-jev uporablja tehnologija SSD, kapaciteta pa sega od 2 pa vse do 4 TB. UVI je šel celo tako daleč, da se je lotil tudi problematike efektivnega hlajenja, in kot kupec imate izbiro med hlajenjem s klasičnimi ventilatorji, za tiste, ki pa želijo pri igranju absolutno tišino, pa je na voljo sistem vodnega hlajenja, ki ponuja mir v sobi in nizke temperature vseh komponent.

Najbolj pomembna pri vsaki konfiguraciji je seveda grafična kartica, in tudi tu vam izbire ne manjka. Na voljo so sestave, ki vsebujejo AMD-jeve grafike, kot so RX 9060 XT in 9070 XT, vsaka od teh pa na sebi nosi 16 GB pomnilnika. Potem je tu NVIDIA, ki je letos predstavila novo serijo grafičnih kartic, in pri OMEGA PC-jih najdete kartice, kot so RTX 5060, 5060 TI, 5070, 5070 TI in 5080, ki jo najdemo v najzmogljivejši sestavi NV58, ki poleg naprednega procesorja ponuja še 64 GB pomnilnika in je opremljena z vodnim hlajenjem.

Pri vsakem UVI PC-ju lahko izbirate tudi med črnim in belim ohišjem, to pa ponuja tudi RGB osvetlitev, in ob strani lahko najdete celo prikazovalnik trenutne temperature znotraj ohišja, kar bo vaše igričarske prijatelje naredilo še bolj ljubosumne. Ob nakupu vsakega OMEGA stroja vas bo UVI še brezplačno nagradil z UVI tipkovnico PRIDE Mini, podlago INFERNO XXL in miško ENVY V2, tako da boste res pripravljeni za vsak igričarski ali pa nemara tudi pisarniški izziv.

Več informacij glede nakupa izdelkov najdete na uradni strani trgovine.

Objava Slovenska trgovina UVI zdaj ponuja tudi pošastne igričarske PC-je! se je najprej pojavila na HOPsi.

Ostali pa so uživali v grafični lepoti, ki bo danes postala še lepša. id Software je namreč že pred mesecem dni najavil, da bo igra na PC-ju dobila tudi napredno možnost path tracing osvetljevanja. To pomeni, da bodo vse svetlobne točke v igri oddajale realistične žarke. Takšen način osvetljevanja je seveda izjemno zahteven za strojno opremo, zato bo vklop tehnologij DLSS 4 in FSR 3.0 praktično nujen – sicer boste gledali diapozitive. Vklop path tracinga je tako priporočljiv zgolj na zadnjih dveh generacijah grafičnih kartic.

YouTube kanal Digital Foundry se je že dokopal do zgodnje različice te posodobitve in objavil posnetek, v katerem lahko vidimo nekaj primerjav. Razlike niso težko opazne, čeprav so te najbolj očitne predvsem ob mirovanju – česar pa v igranju The Dark Ages ni veliko.

Odsevi so zdaj bolj realistični – morda je največja razlika vidna pri približno deseti minuti posnetka, kjer vidimo, da tudi majhne lučke na tleh oddajajo svojo svetlobo. Spet pa ostaja vprašanje, koliko teh podrobnosti boste sploh zaznali med kaotično akcijo. A če si lastite zmogljiv »pošastni« PC, potem je path tracing smiselno vklopiti že zgolj zato, ker to pač lahko naredite – in dodatno namučite svojo strojno opremo.

Nova posodobitev izide danes, zato bi bilo pred testiranjem morda pametno namestiti še sveže grafične gonilnike – NVIDIA je novo različico 576.80 izdala ravno včeraj.

Objava DOOM: The Dark Ages danes dobiva posodobitev, ki doda “path tracing” se je najprej pojavila na HOPsi.

Novinarji so bili namreč pripravljeni, da AMD razkrije novo generacijo grafičnih kartic, ki bo delovala na njihovi arhitekturi RDNA 4 in čeprav je podjetje resda te grafike najavilo, ob njih ni zapisalo nobenih pomembnih specifikacij. Na konferenci smo izvedeli le to, da bodo RDNA 4 kartice malce spremenile imenovanje in čeprav je bila prejšnja generacija grafični kartic označena s serijo 7000, bo aktualna skočila v številko 9000. Uradno sta tako bili najavljeni samo grafični kartici RX 9070 XT in RX 9070, bolj podrobne specifikacije pa naj bi dobili v prihajajočih mesecih.

Je pa AMD povedal malce več glede ray tracinga, ki pri takšnih napovedih enostavno mora biti omenjen. RX 9070 in RX 9070 XT bosta vsebovali 3. generacijo AMD-jeve tehnologije za pospeševanje delovanja ray tracinga in pri tem bomo gledali v preračunavanje slike FSR 4. FSR je sicer skozi svojo zgodovino vedno nekoliko zaostajal za konkurenčnim DLSS-om, ki si ga lasti Nvidia, a je bil med igralci vseeno priljubljen, saj je deloval na praktično vseh generacijah grafičnih kartic. FSR 4 bo to zdaj spremenil, saj se bo zanašal na strojno pospeševanje, tako kot to dela Nvidia, minus pri temu pa je dejstvo, da bomo FSR 4 lahko izkusili samo preko najnovejše generacije AMD-jevih grafičnih kartic.

AMD je v svoji najavi še dodal, da bo nova tehnologija na voljo samo v igrah, ki podpirajo to novo tehnologijo preračunavanja slike in tudi tistih, ki v sebi držijo podporo za FSR 3.1, od teh pa je zaenkrat potrjen samo Call of Duty Black Ops 6.

Objava AMD najavil FSR 4, ki pa bo na voljo samo na njihovi najnovejši seriji grafičnih kartic se je najprej pojavila na HOPsi.

Nvidia je v svojo trenutno generacijo grafičnih kartic RTX 4060, 4070, 4080 in 4090 implementirala novo tehnologijo “Frame Generation”, ta pa deluje skladno z njihovim algoritmom za preračunavanje izrisanih sličic DLSS. Zadeva deluje tako, da dinamično izrisuje “lažne” sličice, kar pomeni, da lahko na takšen način dobesedno podvoji skupno število sličic na sekundo pri vseh igrah, ki ti tehnologiji podpirajo. Frame Generation je tako omogočil, da lahko igro Cyberpunk 2077 poganjamo v ray tracing načinu, ki čisto vso osvetljavo igre naredi realistično in brez tehnologije Frame Generation bi tudi grafična kartica RTX 4090 v višjih ločljivostih težko omogočila tekočo izkušnjo, še manj pa bi bilo to možno za šibkejše kartice. Frame Generation je zato pri ray tracingu ključen, a ima en problem: deluje samo na trenutni seriji RTX grafičnih kartic, medtem ko prejšnja generacija RTX 3060, 3070, 3080 in 3090 zadeve ne podpira.

Tako je bil ravno Frame Generation glavni razlog, da so tudi lastniki grafičnih kartic RTX 3090 začeli razmišljati o nadgradnji, a morda jim bo zdaj AMD omogočil, da z nakupom še malce počakajo. Modder Nukem9 je namreč FSR 3.0 predelal tako, da tega sparimo z Nvidia in AMD grafičnimi karticami, tem pa je zdaj tudi omogočen vklop tehnologije Frame Generation.

Rezultati so impresivni, vendar pa trenutna verzija moda deluje samo v navezi z RTX grafičnimi karticami, medtem ko boste AMD-jevci bodisi morali počakati na modderja LukeFZ, da ta zaključi beta testiranje svojega moda ali pa si tega predčasno odklenete preko njegovega Patreona.

V vsakem primeru boste pridobili lep dvig sličic na sekundo in zgodnji testi na spletu pokažejo še enkrat višje številke: iz 30 na 60 ali pa iz nestabilnih 50 na več kot 100 sličic na sekundo. Seveda je vse spet odvisno od vaših nastavitev, a sam sem zadevo testiral na grafični kartici RTX 3070 in v igri Cyberpunk 2077 sem lahko celo vklopil možnost “Path Tracing” in še vedno sem med sprehajanjem skozi mesto lahko dosegel več kot 60 sličic na sekundo in to pri ločljivosti 2560 x 1440.

Zadeva sicer ni popolna, saj je mod še v izdelavi. Pojavlja se “ghosting”, tako da nekateri predmeti ob hitrem premikanju za sabo puščajo sled in vsake toliko se pojavi kakšna težava s sencami. Vendar pa bodo te stvari skoraj zagotovo odpravljene, AMD pa namerava v Cyberpunk 2077 in Starfield tudi uradno omogočiti FSR 3.0, tako da ga boste lahko preprosto izbrali iz menija in se ne bo treba ukvarjati z nameščanjem modifikacij.

Če bi stvar radi tudi sami preizkusili si lahko mod prenesete tule, nakar samo sledite navodilom znotraj “Read Me” datoteke. Pazite, da datoteke razširite v mapo Cyberpunk 2077\bin\x64, nakar se še prepričajte, da imate v Windowsih pod: “Nastavitve -> Zaslon – > Grafika – > Spremeni privzete nastavitve grafike” označeno možnost “Pospešeno strojno razporejanje za GPE oz. Hardware Accelerated GPU Scheduling”, saj brez tega v igri ne boste mogli obkljukati možnosti za Frame Generation.

Pričujoči mod deluje tudi na vseh drugih igrah, ki podpirajo tehnologijo Frame Generation, zato so se igralci že spravili v testiranje naslovov kot so Starfield, Lords of the Fallen in Alan Wake 2.

Objava AMD FSR 3.0 vam v igri Cyberpunk 2077 dobesedno podvoji sličice na sekundo se je najprej pojavila na HOPsi.

Ko pa ti razvijalec še pred izidom pove, da bo njegov naslov imel težave z optimizacijo, potem veš, da se pripravlja nekaj slastnega. Ravno to je storil razvijalec Colossal Order, ki je že nekaj časa nazaj za prihajajoči Cities Skylines 2 povedal, da niso dosegli svojih ciljev z optimizacijo, zato lahko pričakujemo težave z delovanjem. To je ta posebnost igričarske industrije, saj je ta edina, kjer ti ponudnik robe vnaprej pove, da bo prodajal okvarjeno, nedokončano robo, a od tebe vseeno pričakuje, da mu plačaš polnih 60 €.

Prvi opisovalci so zdaj že dobili svoje kopije in situacija ni rožnata. V bistvu je slabša od pričakovane, saj se igra zatika povsod – tudi na najmočnejših konfiguracijah. Največje teste je na tem področju spočela nemška stran PCGH, ki je igro spravila skozi več sistemov, ti pa so vsebovali raznorazne kombinacije procesorjev in grafičnih kartic.

Morda najbolj zanimiva je kombinacija procesorja Intel Core i9 13900KS in grafične kartice AMD Radeon RX 7900XTX. Precej močna mašina, ki je nato poskušala poganjati Cities Skylines 2 pri grafičnih nastavitvah “High” in to pri ločljivosti 4K, a to ni bila dobra ideja, saj je igra delovala med 7 in 15 sličicami na sekundo. Ločljivost je resda visoka, a govorimo o igri, ki je v bistvu strategija, zato je takšna zahtevnost naravnost bizarna. V zgornjem videu lahko nato vidimo, da je recenzist zmanjšal notranjo ločljivost na samo 50 % ter omogočil tehnologijo preračunavanja slike FSR 1.0, a še takrat igra ni bila niti blizu temu, da bi dosegla 30 sličic na sekundo.

Očitno tule tudi najnovejši procesorji ne bodo igrali večje vloge, so pa zelo pomembne grafične kartice. Vendar pa tudi najmočnejši primerek RTX 4090 ne dohiteva vsega, kar ji dostavi Cities Skylines 2 – spodnji graf pokaže, da na ločljivosti 1920 x 1080 pri nastavitvah “High” RTX 4090 doseže vsega dobrih 38 sličic na sekundo, na uradni strani recenzije pa pri ločljivosti 2560 x 1440 sličice na sekundo padejo na samo 28,8.

Cities Skylines 2 teče znotraj pogona Unity in naj ne bi vseboval nobenega ray tracing osvetljevanja, zato je res bizarno, da je stvar tako zahtevna. Colossal Order čaka še kar nekaj dela, zato so se zdaj povsem posvetili optimizaciji igre za PC, ki bo izšla 24. oktobra, medtem ko verziji za konzoli PlayStation 5 in Xbox Series X izideta enkrat spomladi 2024. K sreči bo igra od prvega dne dostopna na servisu Game Pass, tako da se lahko naročniki tega spustite v testiranje, brez da bi za to morali odštevati dodatne evre.

Objava Kot pričakovano ima Cities Skylines 2 naravnost obupno optimizacijo se je najprej pojavila na HOPsi.

To je na nek način logično, a hkrati tudi krivično. Igričarski PC-ji se prodajajo na račun iger, te pa se kupcem najlažje ponudijo preko prelestne grafične podobe, ki jih bodo ponujali trenutni in bodoči naslovi. Igralci bodo tako lažje odšteli denarce ob prikazu prelestnega ray tracing osvetljevanja in hudo podrobnih tekstur, medtem ko je simulacija NPC-jev in živega mesta, ki zaradi procesorja lahko vodi individualna življenja prebivalcev, preprosto ne izpade tako prepričljivo, niti je ni tako preprosto vdelati v igralno izkušnjo.

Za posodobitev procesorjev je vseeno pametno skrbeti, zato smo si ta mesec vzeli čas in primerjali dva predstavnika, oba pa izhajata iz AMD-jevega tabora. Na eni strani je stal pripadnik stare garde AMD Ryzen 7 5800X3D, na drugi pa se je pojavil novinec Ryzen 7 7800X3D. Oba smo spustili čez nekaj iger in za vas pripravili nekaj zanimivih primerjav.

Za testno mašino smo sestavili dve skoraj identični mašini, le da je 5800X3D poganjalo 32 GB DDR4 pomnilnika, medtem ko je 7800X3D družbo delalo 32 GB pomnilnika DDR5. V obe škatli smo stlačili grafično kartico RTX 4090, tako da smo dobili pravo primerjavo obeh procesorjev, saj nismo želeli da nas nikjer ne omejuje kakšna druga komponenta, ki bi nato okvarila rezultate.

Tako pripravljeni smo se spustili najprej raziskati čarovniško igro Hogwarts Legacy, ki je ena bolj zahtevnih iger in je pri našem testu prenosnega PC-ja ROG Ally doživela kar nekaj zatikanja. Teh skrbi pri teh dveh pošastnih PC-jih ni bilo in pri grafični nastavitvah Ultra smo pri ločljivosti 1440p na 5800X3D povprečno dosegali 88 sličic na sekundo, medtem ko je 7800X3D pri isti ločljivosti zmogel 125 sličic na sekundo. Konkretna razlika, ki pa se je pri skoku na ločljivost 4K zmanjšala in sicer na 97 sličic na sekundo pri 7800X3D in 78 sličic na sekundo pri 5800X3D.

Tej igri je nato sledila primerjava v Resident Evil 4. Govora je seveda o prelestni predelavi, ki je bila na PC-ju že ob izidu dobro optimizirana. Pri ločljivosti 1440p je Ryzen 7 5800X3D zmogel obrniti 140 sličic na sekundo in to pri Max nastavitvah, medtem ko je 7800X3D stvar spravil vse do 170 sličic na sekundo. Spet vidimo konkretno razliko, ki pa nato v ločljivosti 4K skorajda povsem ponikne: 7800X3D je na tem mestu zmogel pričarati 120 sličic na sekundo, medtem ko se je 5800X3D ustavil pri 118 sličicah na sekundo. Razlika je na koncu res minimalna in praktično spregledljiva, tako da če ste zaradi nekega razloga želeli Resident Evil 4 poganjati pri visoki ločljivosti in dosegati vso hitrost, ki jo ponuja 144 Hz monitor, potem tega tudi z najmočnejšim procesorjem pri maksimalni grafiki ne boste dosegli.

Podobna situacija se je primerila pri še enem dobro optimiziranem naslovu: Call of Duty: Modern Warfare 2. Pri tej igri smo skočili v večigralstvo in to grafičnih nastavitvah Ultra Quality ter tam ugotovili, da je razlika med obema procesorjema neobstoječa. Pri ločljivosti 1440p je 7800X3D zmogel 200 sličic na sekundo, medtem ko je 5800X3D tu zaostal samo za eno in se je ustavil pri številki 199. Ko pa smo na obeh procesorjih igro zagnali v ločljivosti 4K smo ugotovili, da sta oba dosegla identičen rezultat: 130 sličic na sekundo.

Za konec smo skočili še v zombie pobijalščino, ki sliši na ime The Last of Us Part One. Igra, ki je imela ob prehodu na PC ogromno težav z optimizacijo je kasneje prejela kar nekaj posodobitev in je zdaj v povsem drugem stanju, ki pa hkrati ponuja tudi najmanjše razlike med obema procesorjema. Na ločljivosti 1440p pri Ultra Quality nastavitvah se je 7800X3D sicer obnesel malce bolje, saj je sčaral 140 sličic na sekundo, medtem ko je 5800X3D tu prinesel 135 sličic na sekundo. Vendar pa se je ta prednost ob skoku na ločljivost 4K povsem skrajšala, saj je tam 7800X3D prinesel 84 sličic na sekundo, 5800X3D pa se je ustavil pri 83 sličicah na sekundo.

Kaj nam rezultati povedo? No, da imamo pred sabo dva izredno močna procesorja, ki bosta še kar nekaj časa zmožna poganjati igre pri visokih ločljivostih, zato tudi 5800X3D nikakor še ni zrel za pokoj. Sličice na sekundo se močno razlikujejo tudi glede na igre, ki jih poganjamo, zato je pri nekaterih razlika večja, pri drugih spet malo manjša, včasih pa je sploh ni. A če gledate v prihodnost in gradite PC, ki vas bo držal na vrhuncu optimizacijskih lestvic vsaj še do naslednjega prehoda generacij konzol, potem je 7800X3D bolj pametna naložba. Čeprav morda razlika v sličicah na sekundo pri ločljivosti 4K trenutno ni velika, zna skozi leta narasti, saj 7800X3D preprosto vsebuje močnejše specifikacije kot je višja frekvenca delovanja, še enkrat večji L2 Cache in večjo prepustnost – s tem da je to resnični procesor prihodnosti, ki je združljiv z “novim” pomnilnikom DDR5.

Po drugi strani je 5800X3D smiseln, če želite prihraniti nekaj denarja. 5800X3D v trgovinah tipa EIGRE.si stane 360 €, medtem ko je treba za 7800X3D odšteti 456 €. 5800X3D je tako cenejši in smiseln za tiste, ki vztrajate na AM4 platformah, ki v sebi držijo še DDR4 pomnilnik. Seveda pa je takšna nadgradnja samo začasna in slej ali prej bo treba skočiti na pomnilnik DDR5, to pa bo s sabo potegnilo tudi nadgradnje matične plošče, pomnilnika in seveda tudi procesorja.

Objava Kakšen preskok ponuja nova generacija procesorjev? se je najprej pojavila na HOPsi.

Namreč partnerstvo z AMD-jem največkrat pomeni to, da takšne igre ne bodo podpirale tehnologije, ki jih podpirajo grafične kartice podjetja NVIDIA. Tu največjo vlogo igra tehnologija DLSS 2 in 3, ki ju poganja umetna inteligenca in deluje samo na grafičnih karticah NVIDIA RTX, to preračunavanje slike pa je nujno za igranje nekaterih naslovov, ki imajo vključeno tehniko osvetljevanja ray tracing.

AMD sicer ima svojo verzijo takšne tehnologije, ki jo imenujejo FidelityFX Super Resolution 2.0 oziroma FSR 2, ta pa deluje na čisto vseh grafičnih karticah. Problem tule je dejstvo, da FSR 2 največkrat izvrže slabše rezultate od DLSS-a, AMD-jevsko podprti naslovi tipa Jedi: Survivor in The Callisto Protocol pa ne ponujajo konkurenčnih tehnologij, tako da so igralci vseh grafičnih taborov obsojeni na FSR 2 ali pa čakajo na odrešitev modderjev, ki nato naknadno uvedejo podporo za DLSS.

Najava partnerstva je tako sprožila val ogorčenja preko celega spleta. Na forumu Resetera se je razvila 16-stranska debata in v njej boste našli bolj malo igralcev, ki nad partnerstvom niso razočarani, veliko pa je že zdaj začelo dvigati skrbi glede optimizacije. Te skrbi so upravičene, saj je Bethesda znana po temu, da zna skupaj spraviti resnično neverjetne odprte svetove, a vsem njim je skupno to, da jih ob izidu mučijo težave z optimizacijo, zato so padci sličic na sekundo pogost pojav, hrošči pa lezejo iz vseh strani.

Vprašljivo je tudi dejstvo, kako dobro bo Starfield podpiral osvetljavo ray tracing. AMD-jeve grafične kartice namreč za svojim zelenim konkurentom na tem področju močno zaostajajo, zato nekateri ugibajo, da bo nemara Starfield vseboval bolj ubožno implementacijo ray tracinga, ki bo morda krasila samo kakšne sence in bo daleč od tistega, kar nam denimo ponuja Cyberpunk 2077.

Morda pa bomo na koncu vsi pogoltnili svoje besede in bo tole partnerstvo spočelo eno najboljših optimiziranih iger doslej. Bethesdi se tokrat vsaj ni treba ukvarjati z optimizacijo za konzole PlayStation 5, bomo pa na konzoli Xbox Series X vsaj ob izidu lahko izkusili maksimalno 30 sličic na sekundo.

Starfield izide 6. septembra, tako da testiranje ni več daleč stran.

Objava Starfield najavil partnerstvo z AMD-jem, kar je pošteno razjezilo internet se je najprej pojavila na HOPsi.

Podjetje ASUS, ki ga poznamo po vrsti strojnih komponent in hkrati po prenosnikih in tudi monitorjih, se je nedavno zapletlo v kar nekaj težav, ki se tičejo njihovih matičnih plošč, to pa je sprožilo cel vihar internetne jeze, kjer so se nekateri sveto zaobljubili, da od njih ne kupijo niti enega izdelka več.

Problemi se tičejo matičnih plošč, ki so ustvarjene za novo serijo AMD-jevih procesorjev 7000X3D, saj so nekateri kupci teh presenečeno ugotovili, da je matična plošča nekega dne enostavno pregorela, uporabnik pa procesorja ni samostojno navijal oziroma delal karkoli, kar bi privedlo do takšne eksplozivne situacije.

V raziskovanje se je nato spravil popularen YouTube kanal Gamers Nexus, ta pa je ugotovil, da je ASUS prekoračil maksimalno voltažo, ki jo je AMD postavil na 1,3 V, saj so te matične plošče delovale pri kar 1,41 V, to pa je dovolj, da zadeva pregori in dejansko v nenadzorovanem stanju lahko postane nevarnost za požar.

7800X3D just killed itself and my mobo
by u/Speedrookie in Amd

ASUS se je nato na obtožbe odzval tako, da je izdal novo verzijo BIOS-a, a Gamers Nexus je nato ugotovil, da ta popravek situacije še vedno ni rešil, saj so matične plošče še naprej delovale pri nevarni voltaži. Pri tem pa se je razkrila še ena grdobija: ASUS je pri BIOS-u spisal drobno opombo, ki uporabnike obvešča, da se z namestitvijo tega BIOS-a odrečejo svoji garanciji. V praksi to pomeni, da je bil nedolžen kupec kaznovan samo zaradi tega, ker je po uradni poti poskušal popraviti izdelek, ki mu je bil že na začetku prodan z napako.

Poleg Gamers Nexusa se je na YouTubu oglasil še en YouTuber: JayZTwoCents. Ta je v ločenem videu odpovedal svoje partnerstvo z ASUS-om, saj mu je podjetje na recenzijo poslalo vsaj dve matični plošči z napakami, uradna podpora iz njihove strani pa je bila nezadostna. YouTuber je zaradi tega dvignil roke nad vsem skupaj in v videu ASUS preprosto odpustil.

Vse te obtožbe glede odpovedovanja komponent so se pojavile ob tistem ključnem času za ASUS, ki je ravno sredi promocijske kampanje za svoj prenosni PC ROG Ally. Ta je pred kratkim razkril svojo ceno in preko tega izdelka namerava ASUS več kot očitno tekmovati s priljubljenim Steam Deckom, a kupci znajo zdaj imeti pomisleke glede morebitnih težav z garancijami, ki so eden od glavnih podpornih stebrov frišno splavljenih izdelkov.

Objava Zakaj nenadoma vsi sovražijo ASUS? se je najprej pojavila na HOPsi.

Zaloge so se resda vrnile, a kar se ni povrnilo so cene grafičnih kartic, ki so bile pred koronavirus krizo povsem druga slika kot pa jo gledamo te dni. Če si včasih stisnil jurja evrov in si v zameno dobil grafično pošast, s katero si lahko leta igre preigraval na najvišjih grafičnih nastavitvah, lahko danes za ta isti denar dobiš samo grafično kartico srednjega ranga. Če si želiš nekaj boljšega, kot je denimo RTX 4080, boš za to čast moral odšteti nekje 1.600 €, za najmočnejšo inačico RTX 4090 pa kar pripravi dobra dva tisočaka evrov.

Te nore cene so tako visoke, da je v bistvu vseeno če zaloga obstaja, saj si je ne more privoščiti praktično nihče. Govorice zdaj pravijo, da znamo kmalu dobiti grafično kartico, ki bo nosila vsaj približno normalno ceno in šampion takšnega upanja naj bi bil RTX 4070.

Za tega se namreč šušlja maloprodajna cena 599 $, kar je veliko manj od že izdane kartice RTX 4070 Ti, ki stane 799 $. Govora je o ameriških cenah, ki z Evropo nimajo ravno neke prave veze, saj so pri nas cene povsem drugačne – za RTX 4070 Ti boste pri nas denimo odšteli več kot 1000 €. A so po drugi strani dober temelj za vsaj približno ugibanje cene: če pri američanih velja cena 599 $, potem bomo bržkone pri nas za njo odštevali od 700 do 800 €. Še vedno je to ogromno in tudi ameriška maloprodajna cena za RTX 4070 je za 100 $ višja od RTX 3070, ki je v 2021 izšel pod cenovno nalepko 499 $.

Kar se tiče specifikacij naj bi RTX 4070 vseboval enako število CUDA jeder kot RTX 3070, a višjo frekvenco delovanja pri 1,92 GHz, še bolj pomemben v primerjavi s predhodnikom pa je pomnilnik, ki ga bo tule za 12 GB, medtem ko ima lanskoletna verzija vsega 8 GB. To zna biti najbolj pomembna lastnost nove grafične kartice, saj so zadnje izdani AAA naslovi pokazali, da grafične kartice z 8 GB pomnilnika preprosto niso več dovolj, to pa nato pripelje do grdega zatikanja ali pa nižanja grafičnih nastavitev. Poleg tega boste ob pridobitvi te grafične kartice dobili boljši izkoristek ray tracing učinkov, pozabavali pa se boste lahko tudi ob tehnologiji DLSS 3, ki deluje samo na RTX karticah četrte generacije in pri nekaterih naslovih sličice na sekundo praktično podvoji.

NVIDIA naj bi RTX 4070 na trg poslala v sredini aprila, tako da če še vedno iščete zamenjavo svoje grafične kartice in bi radi ob tem prihranili nekaj evrov, potem se splača biti še malce potrpežljiv – seveda je pametno počakati tudi na prve recenzije iz strani neodvisnih YouTuberjev ali pa spletnih strani.

Objava RTX 4070 naj bi stal 599 $ se je najprej pojavila na HOPsi.

Igralci so se za potencialne nadgradnje obrnili k AMD-ju, ki je včeraj vendarle razkril tretjo generacijo RDNA kartic, v Las Vegasu pa so na oder pripeljali grafični kartici Radeon RX 7900 XTX in 7900 XT. Če ste morda sanjali, da bo AMD znižal ceno na tiste dobre, stare čase starih generacij grafičnih čipov, potem vas moramo razočarati, a vseeno so cene nižje od konkurence. Močnejši Radeon RX 7900 XTX s 24 GB pomnilnika bo zase zahteval 999 $, medtem ko bo Radeon RX 7900 XT vseboval 20 GB pomnilnika in cenovno nalepko 899 $.

To je skoraj še enkrat manj kot RTX 4090, a treba je upoštevati, da se AMD niti ne namerava spopasti s šampionom iz kota Nvidie. AMD namreč pravi, da je RTX 4090 v povsem svojem razredu, v katerega se ne nameravajo podajati, saj jim je bolj zanimiva konkurenčna kartica RTX 4080, ki vsebuje 16 GB pomnilnika in ima zastavljeno ceno 1.199 $. Glede na maloprodajno ceno, je AMD tu še vedno v prednosti za 200-300 $.

Glede na to, da RTX 4080 izide šele 16. novembra, AMD na odru ni ponudil kakšnih direktnih primerjav, medtem ko svojih kartic z RTX 4090 ni želel primerjati. Tako se lahko zanašamo samo na njihove grafe, ki pravijo, da je arhitektura RDNA 3 za 54 % bolj učinkovita od predhodnika in da RX 7900 XTX v Valorantu pri ločljivosti 4K lahko doseže 704 sličice na sekundo, v Apex Legendsu pa pri enaki ločljivosti skoči na 295 sličic na sekundo.

Kar se tiče ray tracinga, AMD pravi, da bodo lahko nove kartice dostavile do 50 % več moči na posamezno računsko enoto kot pa predhodnik. Verjetno podjetje v tem pogledu še vedno ne bo dohitelo Nvidie, a upamo, da se bo konkurenci vsaj malce približala.

Radeon RX 7900 XTX in 7900 XT sta sicer resda šibkejši od RTX 4090, vendar pa ponujata svoji prednosti. Za začetek sta kartici bolj varčni z elektriko in za uporabo ne boste potrebovali novega napajalnika in za poganjanje boste potrebovali dva 8-pinska priključka, namesto štirih, ki jih zahteva Nvidijina pošast. Poleg tega sta kartici tudi precej manjši in ju boste lahko brez večjih problemov spravili v že obstoječe ohišje. Žal niso držale govorice, da bosta kartici vsebovali PCIe 5.0, ampak ostajata na 4.0, vsebujeta pa podporo za DisplayPort 2.1, namesto samo za 1.4. AMD je najavil tudi prenovljeni FSR 3.0, ki naj bi bil dvakrat hitrejši od predhodnika, a ta izide šele enkrat naslednje leto.

Kartici Radeon RX 7900 XTX in 7900 XT izideta 13. decembra in res komaj čakamo na tiste prave teste, spočete iz strani neodvisnih opisovalcev.

Objava AMD najavil grafični kartici Radeon RX 7900 XTX in 7900 XT, ki bosta cenejši od konkurence se je najprej pojavila na HOPsi.

Najbolj pomemben je seveda datum. Novi procesorji bodo v prodajo stopili 27. septembra, AMD pa bo takrat na prodajne police postavil štiri predstavnike. Na najnižji stopnički bomo našli 6-jedrne procesorje Ryzen 5 7600x, ki bodo zase zahtevali 299 $, 8-jedrni Ryzen 7 7700x pa bodo prodajani pod ceno 399 $. Višji nivo bosta zastopala 12-jedrni Ryzen 9 7900x pri 549 $ in 16-jederni Ryzen 9 7950x, ki vas bo obral za 699 $. Slednja cena se morda zdi visoka, a je dejansko za 100 $ nižja od najmogočnejšega predhodnika prejšnje generacije – procesorja Ryzen 9 5950x. Seveda pa bodo te cene na slovenskih tleh povsem drugačne, na kar bo še posebej vplivala trenutna slaba vrednost evra. Najcenejši Ryzen 5 7600x pride z davkom nekje 365 €, a morda se zna ta cena ustaviti tudi nekje na lepo zaokroženih 400 €, medtem ko bo najdražji Ryzen 9 7950x najbrž zase zahteval kar lepih 900 €.

Nova generacija procesorjev bo zasnovana na Zen 4 arhitekturi in to bodo tudi prvi AMD-jevi 5 nanometrski procesorji, ki bodo vsebovali tudi novo podnožje AM5 podnožje. AMD obljublja veliko boljši izkoristek vse te silne moči, saj bo nova serija procesorjev pod črto kar za 29 % hitrejša od serije Ryzen 5000 v vseh nalogah, ki bodo uporabljale eno jedrno, medtem ko bo pri tistih, ki izkoristijo vseh 16, hitrost večja kar za 49 %.

Tisti, ki se boste lotili nadgrajevanja, boste morali odpreti denarnice še za nekatere druge komponente. Za začetek boste potrebovali novo matično ploščo, ki bo podpirala A5 podnožje. Skupaj z novimi procesorji bodo sprva na voljo samo matične plošče X670 in X670 Extreme, ki so tudi dražje in njihova cena se začne pri 125 $. Na cenejše izvedenke B650 in B650 Extreme bo treba počakati malce dlje, saj bodo te na voljo šele oktobra.

Novi procesorji s sabo prinašajo tudi zahtevo po novem pomnilniku. Podprt bo samo DDR5, tako da vaše obstoječe paličice DDR4 lahko romajo samo še na Bolho. Predpriprave lahko začnete že zdaj: za 16 GB takšnega pomnilnika pa boste odšteli nekje 100 €, medtem ko vas bo 32 GB kvalitetnega RAM-a obralo za 326 €.

Objava AMD uradno predstavil novo serijo procesorjev Ryzen 7000 se je najprej pojavila na HOPsi.

A vsake pravljice je enkrat konec in trenutni trg je danes povsem drugačen in boleče posledice je začutila tudi NVIDIA. Direktor podjetja Jensen Huang je včeraj tako najavil, da je prodaja njihove igričarske divizije močno upadla in da bo potrebno narediti nekaj sprememb glede strategije prodaje.

Nvidia je sicer v zadnjih treh mesecih še vedno zaslužila kar nekaj drobiža, a precej manj, kot so sprva predvidevali. V blagajne se je steklo za 6,7 milijard dolarjev dobička, vendar pa so pričakovali 8,1 milijarde dolarjev. Čeprav slabih 7 milijard vsekakor ni nekaj, zaradi česar bi morale pri vodilnih leteti glave, je to za 33 % manj dobička kot v enak obdobju lani in za kar 44 % manj kot pa v prejšnji četrtini, ko je Nvidia pospravila 2,04 milijarde dolarjev dobička.

V finančnem poročilu se je oglasila tudi Colette Kress, finančna direktorica podjetja, ki je zapisala, da je Nvidia nabrala kar nekaj odvečne zaloge, ta pa jo bo stala 1,3 milijarde dolarjev. Med pomanjkanjem čipov je namreč Nvidia kupovala, kar je le mogla, a zdaj je vsa ta zaloga odvečna in se je ne morejo odkrižati. No, vsaj ne po trenutnih cenah.

Nvidia krivca za slabo prodajo ni točno navedla, saj v finančnem poročilu najdemo veliko bedastih poslovnih izrazov tipa “makroekonomski vetrovi”, a seveda je vsakemu jasno, v katerem grmu tiči zajec. In ta zajec se imenuje kriptovaluta.

Trg kripta je namreč utrpel hud padec in Bitcoin danes niti približno ne drži takšne vrednosti kot samo leto nazaj. Svet pestijo težave z dovoljšno dobave elektrike, ki je prav tako poskočila v vrednosti, tako da kopanje za kriptom velikokrat ni več dobičkonosno, kar hkrati pomeni, da kopači ne kupujejo več grafičnih kartic. Kripto valuta Ethereum naj bi naslednji mesec skočila na finančni sistem “proof-of-stake”, ki se bo prav tako znebil potrebe po grafičnih karticah.

Nvidia se lahko tolaži s tem, da ni edino podjetje, ki ga pestijo finančne težave. Izgubo je zabeležil tudi Intel, AMD-ju pa gre nekoliko bolje, a tudi on ima še kar nekaj odvečne zaloge.

Vse skupaj, vsaj tako upamo, bo pripeljalo do nižjih cen grafičnih kartic, ki se počasi, a vztrajno bližajo maloprodajnim cenam. Nvidia bo iskala rešitev v prihajajoči seriji grafičnih kartic RTX 4000, a te še nimajo točno potrjenega datuma, AMD pa je že najavil, da bo njihova serija grafičnih kartic RDNA 3 izšla še enkrat letos.

Objava NVIDIA zabeležila ogromno izgubo pri prodaji grafičnih kartic se je najprej pojavila na HOPsi.

Tako poroča spletna stran 3DCenter, ki je pod drobnogled vzela največje nemške trgovine z elektronsko robo in prišla do zanimivih ugotovitev. Na začetku tega leta so se cene najnovejših grafičnih kartic začele zmanjševati in so zdaj v aprilu dosegle svojo najnižjo stopnjo.

Splošno gledano gre najbolje AMD-jevi ponudbi, kamor spada serija grafičnih kartic RX 6000. Cene teh so zdaj vsega 12 % iznad maloprodajne cene, kar je precejšnja razlika v primerjavi z decembrom lani, ko so te cene bile višje za kar 83 %.

Nvidia za svoje izdelke računa še vedno malce več, a tudi tu se je cena nekoliko stabilizirala. Serija RTX 3000 je zdaj samo 19 % nad maloprodajno, medtem ko je decembra lani ta znašala kar 87 %.

Ta trend nižanja cen se je preselil tudi v Slovenijo. Poglejmo si slovensko trgovino EIGRE.si, ki med drugim ponuja tudi priročno orodje za spremljanje sprememb cen. RTX 3070 8 GB je decembra lani zase zahtevala 1.514 €, trenutno pa se trži po ceni 814 €. RTX 3080 10 GB je prav tako pošteno izgubil kilažo – lani decembra se je tržil po ceni 2.349 €, zdaj pa zanj zahtevajo 1.253 €.

AMD Radeon RX 6800 XT 16 GB je po drugi strani svoj rekordni znesek dosegel januarja 2022 pri ceni 1.827 €, zdaj pa je ta cena padla na 1.174 €. Radeon 6600XT je bil januarja 913 €, zdaj pa je ta cena padla na veliko bolj ugodnih 602 €.

Glavni problem slovenskih trgovin je seveda zaloga, saj se ta ne more primerjati z nemškimi, a dejstvo ostaja, da so cene pošteno padle – ponekod tudi za več kot polovico in zdaj je morda končno napočil tudi čas, da si osvežite svoj izmučeni PC.

Objava Cene grafičnih kartic so v Evropi končno začele padati na normalno raven se je najprej pojavila na HOPsi.

Problem s pomanjkanjem je povsod, a te dni ga še posebej čutijo v Rusiji. To so zadele težke sankcije, zaradi katerih sta tako NVIDIA kot AMD tja prenehala pošiljati svoje izdelke. Grafičnim karticam je tako močno poskočila cena in tako boste tam za en RTX 3070 Ti odšteli nekje dobrih 1.700 €.

Tu vstopijo na sceno naši trije junaki tokratnega članka, ki prihajajo ravno iz Rusije. Natančneje gre za delavce v Wildberries skladišču znotraj Podolska, ti pa so pogumno zakorakali v prostore, pod pretvezo, da so prišli prevzeti izdelke za internetno naročilo. Na voziček so tako naložili 20 RTX 3070 Ti grafičnih kartic in tako urno zbežali s svojim plenom. Dva člana sta tovor najprej skrila za stopnicami in tega skozi okno predala tretjemu, nato pa so vsi skupaj v slogu Oceanovih 11 brezskrbno zapustili skladišče.

Celotni rop je bil izveden brez zapletov, a očitno se faloti niso zavedali, da so jih na praktično vsakem koraku spremljale kamere. Identifikacija storilcev je bila tako preprosta, saj si ni nihče zakril obraza in to je morda najbolj detajlen rop, kar so ga v svoj objektiv ujele kamere.

Storilci so kasneje naredili še eno večjo napako. Svoj nabrani plen so poskušali odprodati v zastavljalnici in to po samo polovični ceni. Lastniku trgovine so seveda v glavi zazvonili alarmi, poklical je policijo, ta pa je vse tri po hitrem postopku aretirala in zasegla ukradeno robo.

Objava Nerodni tatovi uspešno ukradli 20 RTX 3070 Ti grafičnih kartic, a so bili nato hitro aretirani se je najprej pojavila na HOPsi.

Minimalne strojne zahteve:

• Operacijski sistem: Windows 10
• Procesor: Intel Core i5-8400 ali AMD Ryzen 3 3300X
• Pomnilnik: 12 GB
• Grafična kartica: Nvidia GeForce GTX 1060 3 GB ali AMD Radeon RX 580 4 GB
• DirectX: DirectX 12
• Disk: 60 GB

Priporočene strojne zahteve:

• Operacijski sistem: Windows 11/10
• Procesor: Intel Core i7-8700K ali AMD Ryzen 5 3600X
• Pomnilnik: 16 GB
• Grafična kartica: Nvidia GeForce GTX 1070 8 GB ali AMD Radeon RX Vega 56 8 GB
• DirectX: DirectX 12
• Disk: 60 GB

Kot vidite, sistemske zahteve niso noben bavbav, a po drugi strani Elden Ring za poganjanje na priporočenih strojnih zahtevah potrebuje razmeroma nov procesor in grafično kartico z vsaj 8 GB pomnilnika. Žal razvijalec ni zapisal, kakšne ločljivosti podpirajo te strojne zahteve, tako da bo ob izidu treba narediti nekaj eksperimentiranja. Osebno lahko povem, da sem med zaprtim beta testiranjem igro poganjal brez zatikanja pri najvišjih nastavitvah in to na procesorju AMD Ryzen 5 3600, ki je slabši od priporočene strojne konfiguracije.

Razvijalec je v preteklosti že potrdil, da bo igra tudi na PC-ju zaklenjena na 60 sličic na sekundo in bo podpirala nekaj ray tracing osvetljevanja, najvišja ločljivost pa bo omejena na 4k.

Elden Ring bomo lahko zagnali od 25. februarja dalje.

Objava Elden Ring je končno prejel uradne strojne zahteve se je najprej pojavila na HOPsi.

Vendar pa je prehod na novi operacijski sistem vseeno zahteval nekaj žrtev in tokrat so ga najbolj nastradali uporabniki AMD Ryzen procesorjev. Nadležen hrošč je namreč upočasnil Ryzen procesorje in to kar za nekaj procentov, kar se je nato tudi poznalo pri sličicah na sekundo. AMD je težavo priznal in jo začel hitro odpravljati ter obljubil posodobitev, ki naj bi prispela enkrat konec oktobra.

Ta dan je zdaj končno napočil in AMD je dve težavi odpravil na dveh koncih.

Prva težava se je tikala L3 predpomnilnika, kjer se je latenca pri nekaterih aplikacijah in igrah kar potrojila. Ta težava je bila zdaj odpravljena preko Windows 11 posodobitve KB5006746. Namestitev se priporoča za vse AMD uporabnike in je povsem enostavna: preprosto odprite start meni, kliknite nastavitve ter nato na gumb Windows Update. Posodobitev je malce večja in za polno namestitev zahteva tudi ponoven zagon računalnika.

Druga težava se je tikala funkcije “Preferred Core”. Ta poskrbi, da so določene naloge aplikacij in iger dodeljene najhitrejšemu jedru procesorja in zadeva preprosto ni delovala pravilno. Za odpravo težave boste morali namestiti gonilnike za čipovje 3.10.08.506, ki jih najdete na AMD-jevi uradni strani. Najlažje je, da izberete orodje za samodejno zaznavanje strojne opreme preko klika na gumb “Download Now”, ki bo nato poskrbelo za prenos in namestitev pravilnih gonilnikov.

Objava Windows 11 končno dobil posodobitev, ki odpravi upočasnjevanje AMDjevih procesorjev se je najprej pojavila na HOPsi.

3DCenter je na kup zbral podatke popularnih trgovin iz Nemčije in Avstrije in kakor vidite iz zgornjega priročnega grafa, so bile cene najnižje julija, ko so bile cene “samo” dobrih 150 % nad maloprodajno ceno. Od takrat so grafične kartice AMD-ja in NVIDIE zlagoma začele naraščati in so oktobra prerasle mejo 180 %. Zaloga grafičnih kartic serije AMD RX 6000 so celo malce slabše od NVIDIE, ki te dni ne dohiteva proizvodnjo serije kartic RTX 3000.

Cene so tako trenutno astronomske. Najslabše gre grafični kartici RX 6800 z maloprodajno ceno 579 €, ta pa v cenah sega med 1.200 in 1.700 €. Tudi popularna grafična kartica RTX 3080 je precenjena, saj v osnovi zase zahteva dobrih 700 €, v trgovinah pa se prodaja po ceni med 1.300 in 1.900 €.

Tudi pri nas cene naraščajo. V trgovini EIGRE.si sicer nekaj zaloge je, a so cene podobne tistim iz nemških in avstrijskih trgovin, Mimovrste pa je denimo popolnoma oropan, cene pa so v stratosferi.

Na žalost vse kaže na to, da bodo letošnje božične jelke, na področju računalniške strojne opreme, precej osiromašene.

Objava Cene grafičnih kartic so zopet v porastu se je najprej pojavila na HOPsi.

Vendar pa so se določene težave vseeno pojavile in o njih poroča AMD na svojem uradnem blogu. Windows 11 naj bi na novejših Ryzen procesorjih povzročil težave pri latenci L3-ja, ki se je na novih Oknih skoraj potrojila. Prav tako se je pojavil problem pri funkciji “Preferred Core”. Zadeva poskrbi za razporejanje aplikacij na najhitrejše trenutno jedro in trenutno ne deluje optimalno.

Vse skupaj je v praksi privedlo do tega, da je pri nekaterih aplikacijah in igrah optimizacija padla za do 15 %. Zanimivo je, da je AMD v svojem blogu pri težavah specifično omenil e-športne naslove, saj se tam najbolj čuti vsako odstopanje pri sličicah na sekundo.

Ti procenti sicer niso katastrofalni in verjetno padca med igranjem sploh ne boste opazili. Kljub temu je AMD izjavil, da trenutno z Microsoftom raziskujeta zadevo in da bomo konec oktobra prejeli posodobitev, ki bo težavo odpravila.

Objava AMD poroča, da lahko Ryzen procesorjem na Windows 11 pade učinkovitost za do 15 % se je najprej pojavila na HOPsi.

Pristaši PC igričarstva že dolgo trpijo skrajne muke, saj so se na njih zgrnili temni oblaki. Najprej so glavo zopet dvignile kriptovalute, ki so poskrbele za ponorelo kupovanje najnovejših grafičnih kartic serije NVIDIA RTX 3000, nič bolje pa se ni zgodilo tudi pri AMD-ju z njihovo serijo RX 6000. Nato je udaril še koronavirus, ki je celotna industrijo spravil na kolena in kar naenkrat je za izdelavo zmanjkalo čipov. Vse to je poskrbelo za silovito rast cen grafičnih kartic, ki so se povsod prodajale tudi za svojo trikratno maloprodajno vrednost.

Čez poletje se je stanje začelo malce umirjati in začele so padati tudi cene. Pri temu je imela nekaj roke Kitajska, ki je čez noč prepovedala izmenjavanje kriptovalut, malce pa je zobe skril tudi koronavirus. Zdelo se je, da se narava celi in cene so na Kitajskem začele zlagoma padati, situacija pa se je začela širiti tudi v Evropo. Tudi pri nas so se začele pojavljati zaloge in na EIGRE.si lahko celo najdete nekaj kartic, ki zase ne zahtevajo ledvico.

A očitno smo se začeli veseliti prezgodaj. V avgustu so hekerji uspeli zlomiti zaščito, ki je določenim NVIDIA RTX grafičnim karticam preprečevala rudarjenje Ethereuma s polno zmogljivostjo, kar je sprožilo vnovično rast cen. Zdaj pa se bomo morali očitno soočiti tudi z novim pomanjkanjem zalog.

Novica prihaja iz kitajskega foruma Bo Batang, ki je glede takšnih stvari dokaj zanesljiv. Kriza naj bi doletela NVIDIA grafične kartice, specifično serijo RTX 3000, ki naj bi v septembru utrpela za 30 % manj zalog. To je že za tako izstradan trg grozna novica, pomanjkanje pa naj bi se preselilo tudi k nam, saj nam bi dobavitelji že začeli opozarjati trgovce o novem pomanjkanju zalog.

Čeprav so to zaenkrat samo govorice in jih je treba jemati z rezervo, tudi drugod po industriji novice niso pozitivne. Toshiba je nekaj dni nazaj opozorila, da bomo pomanjkanje čipovja čutili ne samo letos, ampak tudi v 2022. Prizadete ne bodo samo grafične kartice, ampak tudi nove konzole, kot sta trenutni generaciji Xbox Series X in PlayStation 5, ki sta po celem svetu še vedno težko dosegljivi. Za vse, ki se želite dokopati do svoje PS5 ali XBOX konzole smo ustvarili sledilnik zaloge, ki je dostopen na naslovu hop.si/sz.

Objava Grafičnim karticam naj bi zopet poskočila cena se je najprej pojavila na HOPsi.

We can’t keep it a secret any longer! So excited to introduce the brand for our High-Performance Graphics: Intel Arc. Find out more. https://t.co/GzGcM8KDq1 #IntelArc pic.twitter.com/OWFbdTyLZy

— Intel Graphics (@IntelGraphics) August 16, 2021

Podjetje za zdaj še ne razkriva kakšnih podrobnosti glede strojnih mišic novih grafičnih kartic. Vemo, da bodo Arc kartice zasnovane na Xe HPG arhitekturi, ki naj bi po moči konkurirala karticam RTX 3070. Prve Alchemist kartice bodo vsebovale podporo za strojno poganjanje ray tracinga in bodo prav tako popolnoma podpirale knjižico DirectX 12 Ultimate. Intel je v svoji predstavitvi omenil tudi zviševanje ločljivosti preko umetne inteligence, kar pomeni, da bodo že od začetka imeli konkurenta Nvidijini tehnologiji DLSS in AMDjevi FidelityFX Super Resolution.

Arc serija bo podpirala več generacij grafičnih kartic, ki za zdaj nosijo kodna imena Battlemage, Celestial in Druid. To hkrati nakazuje na to, da Intel namerava dolgo vztrajati na grafičnem področju in tako bomo očitno od naslednjega leta dalje izbirali med izdelki treh podjetij. Večja raznovrstnost pri ponudnikih so za končne uporabnike vedno dobre novice in zagotovo nas čaka nekaj cenovnih sprememb.

Intel je pokazal tudi nekaj igranja iger. Arc bo očitno lahko brez problema poganjal igre kot so Forza Horizon 4, PUBG: Battlegrounds, Psychonauts 2 in zahtevni Metro Exodus. Pri kakšnih sličicah na sekundo in ločljivostih so te igre delovale brez dodatnih informacij ne moremo razvozlati, upamo pa, da bo to razjasnjeno jeseni in da bo takrat Intel tudi vsaj malce namignil glede cen.

Objava Intelova lastna serija grafičnih kartic Arc prihaja v začetku 2022 se je najprej pojavila na HOPsi.

Slednja platforma je izdala novo strojno raziskavo glede strojne opreme, ki dostopa na Steam in na procesorskem področju lahko vidimo zanimiv preobrat. Kakor lahko vidimo je Intel pridobil 1,72 % uporabnikov, medtem ko je AMD ravno toliko izgubil. To je morda majhna številka, a če pogledamo bolj na široko, te cifre postanejo veliko bolj pomembne. Razmerje tržnega deleža v januarju 2021 je bilo 66,51 % v korist Intela in 33,49 % v korist AMD-ja. Pol leta kasneje je situacija povsem drugačna, saj modri tabor sedaj pod sabo drži 71,47 % igralcev, rdeči pa samo še 28,53 %.

Razlogov za preobrat ni težko najti. AMD-jeva serija procesorjev Ryzen 5000 je bila resda hudo uspešna, a zdi se, da je pomanjkanje zalog AMD bolj udarilo po žepu kot pa Intel. Najmočnejših Ryzen procesorjev zaradi pomanjkanja čipov še zdaj ne moremo kupiti na Amazonu, medtem ko je bil Intel bolj dostopen, poleg tega pa so bili Comet Lake procesorji cenejši, kar je zagotovo tudi vplivalo na prodajo.

Drugje večjih sprememb ni bilo. Na področju grafičnih kartic je še vedno najbolj popularna GTX 1060. V bistvu pod znamko NVIDIA najdemo kar prvih 12 najbolj popularnih grafičnih kartic, medtem ko šele na 13. mestu najdemo AMD-jevo kartico RX 580, tik za njo pa v oči skoči grafična kartica RTX 3070, ki je tudi edina iz zadnje generacije RTX serije, ki drži več kot 1 % uporabnikov.

Zanimiv je še tržni delež VR naprav, saj je Oculus Quest 2 izgubil kar pošten delež uporabnikov. Zagotovo je to posledica Facebookove odločitve, da bodo njihova VR očala sedaj v samih igrah vsebovale tudi reklame.

Objava Intel je začel zopet pridobivati izgubljeni tržni delež, ki ga je prevzel AMD se je najprej pojavila na HOPsi.

Čeprav kripto ni edini krivec za pomanjkanje grafičnih kartic, so rudarji pri pomanjkanju zalog zagotovo igrali eno večjih vlog. Tu je bil glavni igralec Kitajska, saj je nedavno poročilo razkrilo, da se je kar 65 % Bitcoin operacij odvilo ravno tam.

Kitajska prepoved trgovanja s kriptovalutami je tako sprožila val, ki se je začel odražati tudi na trgu grafičnih kartic. Nekateri rudarji so sicer začeli svoje drage farme seliti v ZDA, drugi pa so se odločiti s kopanjem prekiniti in trg je bil nenadoma zasut z rabljenimi grafičnimi karticami. Bivši rudarji se hočejo svoje zaloge znebiti na hitro in njihove glavne stranke so v bistvu drugi rudarji, ki bi odkupili po več sto grafičnih kartic naenkrat. Spletna stran TheBlockCrypto je na Xianyu, ki je nekakšna verzija naše Bolhe, opazila masovno razprodajo grafičnih kartic in to po res nizkih cenah. RTX 3060 kartice skačejo med cenami 380 in 290 €. Eden od prodajalcev je ceno celo spustil na 230 €, saj potencialni kupci niso želeli ponuditi več.

Kitajska je sicer daleč stran, a spremembe so se začele dogajati tudi v Evropi. V Nemčiji in Avstriji so cene zabeležile znaten padec čeprav ta ni tako izrazit kot pa pri Kitajcih, saj so se praktično vse grafične kartice prodajale po trikratni ceni. A spremembe se vendarle dogajajo in so vidne tudi pri nas.

Graphics Card Prices in July 4, 2021

rapid drop in prices compared to 2 weeks ago

average price exaggeration (over MSRP) is now +53% for both AMD and nVidia

if the price trend continues, "normal" prices would be in sight in 3-4 weekshttps://t.co/1LVUEW5EY8 pic.twitter.com/4p090QUVUb

— 3DCenter.org (@3DCenter_org) July 4, 2021

Na Bolhi sicer kakšnih res poceni zadev še ne boste našli, so pa tudi pri nas začeli bivši kopači prodajati svojo opremo, le da za njo zahtevajo čisto preveč. Navsezadnje so to močno obrabljene grafične kartice, ki so delovale 24 ur na dan in so brez garancije, tako da je nakup za igranje iger odsvetovan.

Preprodajalci se očitno še ne morejo povsem soočiti z realnostjo, saj svojo rabljeno opremo prodajajo dražje kot pa so denimo povsem nove grafične kartice na EIGRE.si. Padec cen in boljša zaloga se bosta nadaljevali, saj bo najbolj popularen kripto žeton Ethernum konec leta skočil na “Proof of Stake” sistem, ki bo še bolj zajezil naval na sveže grafične kartice iz strani rudarjev.

Objava Narava se celi in grafičnim karticam je počasi začela padati cena se je najprej pojavila na HOPsi.

AMD po drugi strani takšne tehnologije ni imel in čeprav je nova generacija njihovih kartic končno vpeljala ray tracing osvetljevanje, je DLSS omogočen samo na NVIDIA grafikah. AMD je zato zavihal rokave in začel delo na svoji tehnologiji FidelityFX Super Resolution oz. krajše FSR, ki je zdaj končno napredovala do te stopnje, da nam je AMD lahko pokazal tudi nekaj rezultatov.

In ti so impresivni. FSR ponuja štiri stopnje predelovanja ločljivosti in vsaka od teh bo pomembno vplivala na sličice na sekundo. Za primerjavo si je AMD izbral igro Godfall, ki v Ultra Quality načinu z vklopljenimi ray tracing učinki in ločljivostjo 4K na grafični kartici RX 6800 XT dvigne sličice na sekundo iz 49 na številko 78. Če vam morda to ni dovolj lahko izberete Performance Mode, ki poskrbi kar za 3x boljše rezultate, saj takrat sličice na sekundo nabreknejo na 150.

A to ni edina impresivna karakteristika FSR-ja. Za razliko od DLSS-a lahko FSR deluje na celem kupu grafičnih kartic – od najnovejših RX 6800 XT-jev in starejših generacijah tipa RX 580. In ne samo to, FSR lahko poganjamo tudi na NVIDIA karticah in to ne samo na RTX rešitvah, ampak tudi na starejših grafičnih karticah, kot je denimo GTX 1060. AMD je pri tej kartici pri igranju v 1440p ločljivosti pokazal preskok sličic na sekundo iz 27 na 38.

Tehnologija je vsekakor impresivna, a ni idealna. FSR za preračunavanje ločljivosti ne uporablja umetne pameti, zaradi česar slika ni tako ostra kot pri DLSS. Na spletu se je že pojavilo nekaj primerjalnih slik, kjer resda vidimo bolj bledo predelano podobo, a po drugi strani so bile te podobe vzete iz YouTube predstavitve, tako da bo treba počakati, da zadevo tudi sami stestiramo.

K sreči nam na to ne bo treba čakati dolgo, saj FidelityFX Super Resolution izide že 22. junija.

Objava AMD predstavil FidelityFX – njegov odgovor DLSS tehnologiji, ki pa bo delala na AMD in NVIDIA grafičnih karticah se je najprej pojavila na HOPsi.

A vseeno testi obstajajo in AMD bo danes tudi uradno splavil novo serijo grafičnih kartic RX 6700 XT in zdaj je padla tudi omejitev glede recenzij, ki so se začele pojavljati na vseh večjih straneh.

In rezultati glede te dotične kartice niso preveč obetajoči. Spletna stran Tweaktown sicer pravi, da je RX 6700 XT v igrah Assassin’s Creed Valhalla in Metro Exodus hitrejša od svojega največjega konkurenta RTX 3070. A po drugi strani so Assassin’s Creed vedno bolje tekle na AMD grafičnih rešitvah, tako da tu rezultati niso tako presenetljivi.

Spletna stran PCGamesHardware po drugi strani trdi, da je novi AMD-jev izdelek pošteno zaostaja v igri Cyberpunk 2077, kjer spočne kar 10 sličic na sekundo manj kot RTX 3070, po rezultatih pa mu je tik za petami cenejši RTX 3060 Ti.

Spletna stran Guru3D je naredila svoje obsežne teste in tam lahko vidimo, da RX 6700 XT zaostaja za RTX 3070 v igrah Resident Evil 3 in Far Cry New Dawn. Njihovi testi tudi lepo pokažejo, kako je grafična kartica RTX 2080 Ti še vedno močna danes in zlahka opravi z nekaterimi karticami novejše generacije.

V zakup pri tej kartici je treba vzeti tudi dejstvo, da kartica na splošno slabše deluje ob vklopljenih ray tracing nastavitvah in da manjka DLSS funkcija, poleg tega pa kartica zahteva vsaj 650 W močan napajalnik.

Čeprav RX 6700 XT v primerjavi s konkurenco ne izpade kot nek šampion, je to vseeno solidna kartica in če vam po kakšnem čudežu uspe odkriti kartico po normalni ceni, ki naj bi bila 479 $ brez davka, potem jo brž vzemite. Situacija glede strojnih komponent se namreč še nekaj časa ne bo izboljšala, tako da je tu prav zapisati misel “hudič v sili žre še muhe”.

Objava Prvi testi grafične kartice AMD RX 6700 XT pokažejo, da je ta počasnejša od RTX 3070 se je najprej pojavila na HOPsi.

Predstavitev je bila spočeta včeraj in AMD je razodel tudi strojne specifikacije.

Kot lahko vidimo bo to prva grafična kartica nove serije, ki na sebi ne bo nosila 16 GB pomnilnika, ampak le 12 GB, a to je vseeno več kar ponujata RTX 3060 Ti in RTX 3070.

Ko smo že pri tekmecih, AMD je prikazal tudi prve grafe, ki pokažejo sposobnosti nove kartice. Seveda je treba izbiro in rezultate vzeti z dobro mero skepse, saj je AMD zagotovo izbral igre, ki so bolje optimizirane za njihove grafične kartice. A vseeno so rezultati zanimivi, saj RX 6700 XT ne zmaga kar povsod. V Watch Dogs: Legion pade za obema tekmecema, a ju spet nadvlada v drugih igrah, kot sta Assassin’s Creed Valhalla in Hitman 3. Zanimivo je, da so pri enih testih za primerjavo vzeli tudi ostarelo kartico GTX 1070 Ti, ki seveda novih kartic ne more dohitevati.

Rezultati testiranj so spodbudni, saj omogočajo gladko igranje pri ločljivosti 1440P in za to ceno se nakup nedvomno izplača. Vseeno je bolje počakati na uradne teste iz tretjih strani, ki bodo pred nas postavili realno sliko.

Ta je zaenkrat fantazijska, saj je trenutno grafični trg popolnoma izstradan, cene pa navite v stratosfero. Kakšna bo cena v Sloveniji še ni znano, a če pogledamo zadnjo kartico RTX 3060, potem je cena 479 $ povsem nerealna in za nakup raje rezervirajte dobrega jurja evrov.

RX 6700 XT uradno izide 18. marca, za nakup pa si oglejte Bolho ali pa lokalnega dilerja kriptovalut.

Objava AMD najavil grafično kartico RX 6700 XT po ceni 479 $ se je najprej pojavila na HOPsi.

Analitiki namreč pravijo, da je trenutno povpraševanje po takšnih izdelkih rekordno in da močno presega zalogo. Povpraševanje naj bi bilo celo za 30 % večje kot pa lahko večja podjetja tipa NVIDIA, AMD in Intel spravijo iz svojih tovarn in industrija bo potrebovala kar nekaj časa, preden se bo situacija spravila nazaj v normalno.

Problem so seveda čipi, ki jih danes najdemo povsod: ne samo v grafičnih karticah in konzolah, ampak tudi v avtomobilih in drugih pametnih napravah. Vsak proizvajalec se tako bori za svojo zalogo čipov, a takšnih tovarn ni ravno veliko. Glavni proizvajalec teh čipov je tajvanski TSMC, ta pa namerava v tem letu vložiti 28 milijard dolarjev v razširitev svojih kapacitet. A to zahteva svoj čas, saj takšna proizvodna linija za izdelavo zahteva nekaj mesecev. Tudi ko se čipi odpošljejo k naročniku, kot je denimo NVIDIA, bo ta potrebovala nekaj mesecev, da čipe umesti na svoje izdelke in odpošlje v trgovine.

Ta proizvodni proces je tako izredno zamuden, čemur ne pomaga trenutna situacija s koronavirusom. Spletna stran Hardware Times poroča, da proizvajalci kot so Gigabyte, ASUS in MSI za posamezno državo v južni Aziji mesečno dobijo 20 enot grafičnih kartic RTX 3080, le za kitajsko je bila zaloga nekoliko večja. V ZDA situacija ni boljša, saj so nekateri svoje grafične kartice prednaročili že pozno v jeseni, a še vedno ni ne duha ne sluha o odpošiljanju njihovih izdelkov. Če je situacija tako slaba na večjih trgih, si lahko potem predstavljate kako je šele pri nas. RTX 3060 ste ob izidu bolj redko našli, če pa ste na grafično kartico le naleteli, ste lahko ob ceni 900 €+ samo debelo gledali.

Prištejte k vsemu temu še vzpon kriptovalut ter napad preprodajalcev, ki potem kupljene enote prodajajo za nekajkrat večjo ceno in hitro lahko pridete do spoznanja, da bomo igričarji vsaj eno leto težko dihali in da se bo treba za nekaj časa treba zadovoljiti s tem, kar pač imamo.

Objava Pomanjkanje grafičnih kartic in konzol se bo zavleklo v 2022 se je najprej pojavila na HOPsi.

Ravno slednji je imel včeraj klic s svojimi investitorji, v njem pa je Lisa Su, trenutna direktorica AMD-ja povedala nekaj finančnih številk glede preteklega leta ter kako se bodo stvari odvijale v prihodnosti.

AMD je v zadnji četrtini lanskega leta zabeležil visoke dobičke na trgu konzol in PC trga. Obe novi konzoli v sebi namreč nosita grafične rešitve, ki jih je proizvedel AMD, prodaja pa je bila rekordna. V letu 2020 je PC trg zrasel za rekordnih 13 % in je bil na najvišji točki v zadnjih šestih letih. AMD pričakuje, da se bo to nadaljevalo tudi v letu 2021 in za leto pričakujejo 37 % višje dobičke, lani pa se je njihova prodaja povečala za 45 %.

Lisa se je med finančnim poročilo dotaknila tudi pomanjkanja zalog in povedala, da se bo stanje izboljšalo šele v drugi polovici letošnjega leta. Podjetje je sicer povišalo proizvodnjo 7nm komponent, a kljub temu trenutno ne morejo zadostiti vsem potrebam, tako da boste konzolo ali pa grafično kartico na prodajnih policah našli bolj težko.

Takšna pričakovanja ima tudi Nvidia, čeprav je ta povedala, da bi se morala situacija izboljšati nekje v aprilu, ko bo zaloga končno začela dohitevati povpraševanje.

Objava Pomanjkanje zalog konzol in grafičnih kartic se bo zavleklo v drugo polovico 2021 se je najprej pojavila na HOPsi.

AMD pa je svojo serijo procesorjev Zen 2 naredil konec. Uspelo jim je spočeti procesorsko linijo, ki ni samo konkurenčna in cenovno udobna, ampak je bila celo hitrejša od Intelovih izdelkov. Intel si je sicer malce opomogel s svojo novo serijo procesorjev, a zato je potreboval kar nekaj časa: dovolj, da je AMD izdal arhitekturo Zen 3 ter dostavil novo serijo procesorjev, od katere smo pred kratkim dobili v roko procesor Ryzen 9 5900X.

Poglejmo si najprej specifikacije. 5900X v sebi drži 12 jeder in 24 niti, osnovni takt pa znaša 3,7 GHz, ki lahko naraste vse do 4,8 GHz. To se morda v primerjavi s prejšnjo generacijo, na kateri je kraljeval Ryzen 9 3900XT, ne sliši ravno veliko, saj si oba procesorja delita enako število jeder in niti, s tem da je končna frekvenca na 5900X malce višja kot na predhodniku.

Vendar pa se trik skriva nekje drugje in sicer v Level 3 Cache predpomnilniku. Ryzen 3000 serija procesorjev oz. arhitektura Zen 2 je delovala po principu 4-jedrne zasnove, ki je dostopala do skupkov 16 MB L3 predpomnilnika. V praksi je to pomenilo, da če je jedro iz enega skupka poskušalo dostopati do druge skupine L3 predpomnilnika, je moral ukaz najprej skočiti preko I/O vezja. Zen 3 na tem mestu premeša karte in naredi dva skupka 32 MB L3 predpomnilnika, tako da jedra lahko komunicirajo z njim neposredno, kar poskrbi za hitrejšo komunikacijo med jedri, to pa se seveda pozna na optimizaciji.

Kljub novi arhitekturi je Zen 3 enako varčen kot Zen 2 kar se tiče porabe elektrike. Uporablja 105 wattni TDP, kar je glede na moč procesorja hvalevreden dosežek.

Dobre novice se nadaljujejo tudi na združljivosti glede matičnih plošč. Novi procesorji namreč podpirajo matične plošče, ki vsebujejo AM4 podnožje, te pa so delovale že na Zen 2 procesorjih. A pri nadgradnji bodite pozorni, saj to ne velja kar za vse plošče. Za zdaj so podprte tiste, ki nosijo čipovje serije 500, med katere lahko prištejemo X570, A520 in B550, medtem ko nekateri proizvajalci dodajajo podporo za čipovje serije 400 kot so denimo B450 in X470.

Poglejmo si nekaj testov. Igro sem spravil skozi tri igre, žal pa takrat nisem imel pri roki 4K monitorja. Tako sem igre spravil skozi ločljivosti 2560 x 1440 in dobri stari 1920 x 1080. Konfiguracija za testiranje je vsebovala še grafično kartico RX 5700 XT, 16 GB sistemskega pomnilnika ter 1 TB 970 EVO Plus SSD disk.

Kot lahko vidite iz grafov je novi procesor hiter kot strela in je lepa nadgradnja v primerjavi s prejšnjo generacijo procesorjev. Žal me je v nekaterih igrah nazaj držala grafična kartica, tako da bi bile verjetno razlike, pri kartici, ki bi procesorju dala dihati s polnimi pljuči, še večje.

To še posebej pride prav v parjenju z novo generacijo grafičnih kartic RX 6000. Takrat namreč nastopi nova funkcija Smart Access Memory, ki uporabnikom novih procesorjev, matičnih plošč in RX 6000 grafičnih kartic omogoča dodaten izkoristek moči. Takrat namreč lahko procesor dostopa do hitrega grafičnega pomnilnika, kar v nekaterih igrah še dodatno dvigne sličice na sekundo.

5900X je tako odličen nakup za vse igričarje in lepa naložba za prihodnost, a brez minusov ne gre. Procesor namreč ni poceni. V spletni trgovini EIGRE.si boste zanj odšteli čez 600 €, medtem ko je predhodnik cenejši za 100 €.

Pri tej ceni je treba tudi upoštevati dejstvo, da novi procesor pri sebi ne drži ventilatorja, tako da boste morali evre odšteti še za nakup namenskega zrakomlata. Cena je res pretirana, še posebej če pogledamo konkurenco, saj Intel Core i9-10900K zase zahteva 513 € in čeprav je v nekaterih testih Ryzen 5900X nadvladal konkurenta, boste morali za to tudi pošteno odpreti denarnico.

A po drugi strani je to procesor za vse tiste, ki morate pri sebi držati najboljše in če ste slučajno dokupili RX 6800 grafično kartico, potem se vam splača pogledati v to smer, saj boste tako dobili dostop do Smart Access Memory funkcije, ki bo v prihodnosti prišla še hudo prav.

Objava AMD Ryzen 5900X – AMD končno dosegel najvišjo stopničko, a to se tudi pozna na ceni se je najprej pojavila na HOPsi.

Da je nekaj na tem, je najprej nakazala igra Godfall, ki bo tosortno osvetljevanje prinesla na obe vrsti grafičnih kartic, a bodo pristaši NVIDIA tabora morali malce počakati. Enako se bo zdaj zgodilo tudi pri igri Cyberpunk 2077, le da boste tokrat dolgih nosov ostali AMD lastniki.

Zle slutnje v tej smeri so se najprej pojavile, ko je razvijalec CD Projekt RED izdal posodobljene sistemske zahteve za PC. Pri ray tracing osvetljevanju so pozorne oči zasledile, da so tam naštete samo NVIDIA grafične kartice. Igralci so najprej predvidevali, da gre samo za pomoto, saj je CDPR verjetno samo pozabil v tabelo dodati nove AMD grafične kartice RX 6800XT.

Not for the release but we are working together with AMD to introduce this feature as soon as we can.

— Marcin Momot (@Marcin360) November 20, 2020

A žal temu ni bilo tako, kar je na Twitterju potrdil tudi predstavnik razvijalca, Marcin Momot. Ray tracing tako ob izidu igre na AMD grafičnih karticah ne bo deloval, a razvijalec naj bi sodeloval z AMD-jem, da bi to funkcijo čimprej vpeljal v igro. Ta podpora bo nato izšla v obliki posodobitve za igro. Še dobro, saj je zadnja stvar, ki jo potrebujemo, še ena prestavitev igre.

Objava Cyberpunk 2077 ob izidu ne bo podpiral ray tracing učinkov na AMD karticah se je najprej pojavila na HOPsi.

Zdi pa se, da nas morda čaka še ena precej nepričakovana vojna. Podjetje AMD je namreč včeraj izdalo novo serijo grafičnih kartic RX 6800 in 6800XT, kmalu zatem pa se je oglasil razvijalec Counterplay Games, ki je nedavno izdal igro Godfall. Za njo je povedal novo posodobitev, ki bo vpeljala ray tracing učinke, a te bodo na začetku podpirale samo AMD grafične kartice.

Update 2.0.95 has just been deployed to the PC version of Godfall and is now available for users to download. This update enables ray tracing while using applicable AMD GPUs.

https://t.co/X3p7LRdgbc pic.twitter.com/7l36lig4Iv

— Godfall (@PlayGodfall) November 18, 2020

To ne pomeni, da bo Godfall podpiral samo AMD ray tracing osvetljevanje, saj naj bi podpora za NVIDIO prišla nekoliko kasneje. A razvijalec je s tem sprožil ugibanje, če bodo nemara prihajajoče igre ponujale ray tracing učinke bodisi samo na NVIDIA ali pa AMD grafičnih rešitvah.

Na področju ray tracinga ima NVIDIA trenutno veliko prednost, saj so njihove prve grafične kartice s to tehnologijo izšle leta 2018 in podjetje je ray tracing v tem času samo še izpopolnilo, temu pa so nato dodali še DLSS tehnologijo. Vendar pa po drugi strani AMD-jev ray tracing biva v obeh konzolah naslednje generacije, kar zna pomeniti lažjo optimizacijo za razvijalce pri predelavah, kar lahko vodi do tega, da bodo AMD kartice prve dobile ray tracing podporo na PC-ju. Je bil morda Godfall prvi takšen izdelek, ki mu bodo kmalu sledili drugi?

AMD trenutno napoveduje ray tracing podporo za igre Godfall, Far Cry 6, Horizon Zero Dawn in Assassin’s Creed Valhalla, tako da bo zelo zanimivo videti, če bo ta podpora izšla za oba tabora grafičnih kartic istočasno in kje bo na koncu tudi bolje optimizirana.

Objava Očitno bodo zdaj PC igre ponujale ekskluzivne ray tracing učinke za AMD ali pa NVIDIA grafične kartice se je najprej pojavila na HOPsi.

Včeraj je vendarle izdal nov napovednik, ki pokaže ray tracing učinke RDNA2 arhitekture, ki bo krasila njihovo RX 6000 serijo grafičnih kartic. V napovedniku lahko vidimo nekega futurističnega vojaka na sprehodu po vesoljski postaji, kjer se odsevi verno odbijajo od praktično vsake površine. Impresivno je tudi igranje svetlobe in senc, tako da je podoba lepa, pa čeprav bi prav prišel tudi kakšen posnetek iz dejanske igre in ne samo v obliki dema, ki ga verjetno ne bomo imeli priložnost nikoli praktično preizkusiti.

To je tudi prvi praktični primer tehnologije FidelityFX, ki je odprtokodna rešitev, ki razvijalcem omogoča vdelavo učinkov kot sta “screen-space reflections” in “ambient occlusion” v RDNA in RDNA2 grafične rešitve in to na dokaj enostaven način. Čeprav AMD preveč ne izpostavlja ray tracing tehnologije, pa se je treba zavedati, da prav njihovi čipi bivajo v konzolah Xbox Series X in PlayStation 5, ta enak čip pa najdemo tudi na RX 6000 grafičnih karticah. To zna na koncu pripeljati do boljše optimizacije ray tracing tehnologije na AMD grafičnih rešitvah, vendar pa bo za kaj takega treba najprej počakati na teste.

Objava AMD bolj konkretno pokazal ray tracing na RX 6000 grafičnih karticah se je najprej pojavila na HOPsi.

Na oder je stopila Lisa Su, ta pa je v polurni predstavitvi napovedala datum izida in cene, v ozadju pa smo lahko tudi videli rezultate testiranja, ki je bilo izvedeno v nekaterih najbolj popularnih igrah pri najvišjih nastavitvah.

Seveda je bilo največ govora o igranju v 4K ločljivosti, ki ga bodo lahko dosegale vse njihove nove kartice in to pri visokih sličicah na sekundo, ki se ne bodo ustavile pri številki 60. Kot lahko vidite iz zgornje slike, bo najcenejši primerek RX 6800, ki bo brez davka veljala 579 $, v igrah premagal NVIDIA grafično kartico prejšnje generacije RTX 2080Ti. V 4K ločljivosti bo imel za 18 % boljšo optimizacijo, kar je lep dosežek, še posebej glede na to, da se RTX 2080 Ti prodaja v trgovinah za več kot jurja, medtem ko naj bi bila RX 6800 še enkrat cenejša. Vendar pa je treba tu upoštevati tudi RTX 3070, ki stane veliko manj in se bo po ceni nekako izenačil z RX 6800.

RX 6800 XT si bo po drugi strani za tarčo izbral RTX 3080, s katerim sta si v izmenjavanju udarcev bolj ali manj nekako enakovredna. RX 6800 XT bo zase zahteval 649 $ brez davka, kar je malenkost manj od RTX 3080.

AMD se je tokrat spravil tudi v lov za zlato medaljo grafičnega trga. Kot tehnološki poznavalci že veste je pri prejšnji generaciji grafičnih kartic RTX 2080 Ti ostal nepremagan. Tokrat so stvari drugačne, saj AMD s svojo kartico RX 6900 XT zasleduje tudi trenutnega prvaka RTX 3090. Glede na grafe mu izmakne krono v igrah Forza Horizon 4 in Battlefield 5, a treba je upoštevati, da so bili ti rezultati pridobljeni pri vključenih nastavitvah Rage Mode in Smart Access Memory. Rage Mode je v bistvu navijanje kartice, Smart Access Memory pa omogoči Ryzen procesorjem, da dostopajo do grafičnega pomnilnika kartice, kar naj bi zvišalo optimizacijo. RX 6900 XT bo stal 999 $ brez davka, kar je za 500 $ manj od svojega največjega konkurenta.

Je AMD torej povsem nadvladal konkurenco? Da in ne. Vsekakor je serija RX 6000 impresivna, a kot prvo se je treba zavedati, da so ti rezultati bili narejeni v AMD laboratorijih, tako da bo treba počakati teste neodvisnih strani. Prav tako je na rezultate vplival Rage Mode in Smart Access Memory, tako da bi bilo zanimivo videti razliko brez teh programskih rešitev.

Zagotovo pa je najbolj razočarala primerjava v ray tracing učinkih. RX 6000 bo prva serija AMD grafičnih kartic, ki bo te učinke podpirala, a dobili nismo prav nobene konkretne primerjave z NVIDIO. Prav tako ni bilo ničesar povedanega o tehnologiji DLSS. AMD naj bi delal na svoji različici te tehnologije, ki pa je očitno še tako daleč stran, da očitno še ni pripravljena za predstavitev.

Dobra novica je, da bodo vse nove grafične kartice vsebovale 16 GB pomnilnika, kar je velika razlika v primerjavi z denimo RTX 3080, ki je s svojimi 10 GB precej razočaral.

Vendar pa ima morda AMD v rokavu še enega potencialnega aduta: dobro zalogo. RX 6800 in RX 6800 XT bosta na voljo od 18. novembra dalje, RX 6900 XT pa pride 8. decembra. Če bo AMD-ju za razliko od NVIDIE dejansko uspelo izdelati dovolj kartic, da bodo do njih dobili dostop tudi povsem navadni kupci in ne samo preprodajalci, potem zna to pomembno vplivati na bitko grafičnih velikanov.

Objava AMD pokazal nove grafične kartice – RX 6800 XT in RX 6900 XT naj bi premagale NVIDIA ponudbo se je najprej pojavila na HOPsi.

Podjetje AMD s svojim vstopom nove generacije grafičnih kartic pošteno zaostaja za svojim konkurentom, a se ravno zaradi njegovega pomanjkanja zaloge ne obremenjuje preveč. Svojo serijo grafičnih kartic RX 6000, ki bo prva s podporo za ray tracing osvetljevanje, bodo bolj podrobno predstavili 28. oktobra, še pred tem pa so napovedali, da se bodo pri prodaji borili proti preprodajalcem.

Za svoje partnerje so izdali nekaj smernic, ki naj bi zajezile poplavo preprodajalcev in botov. Med drugim priporočajo uvedbo CAPTCHA sistema, omejitev količine izdelkov na eno stranko, rezervacije in ročno pregledovanje vsakega naročila.

Morda bodo te varnostne zahteve bile dovolj, da bo povsem običajen igralec, ki na dan prodaje ne bo divje osveževal strani za nakup, lahko prišel do svojega izvoda sveže pečene grafične kartice. AMD zna na tem mestu dobiti lepo prednost pred konkurentom, saj je NVIDIA že napovedala, da bo pomanjkanje zalog RTX 3080 in 3090 kartic trajalo vse do naslednjega leta.

Objava AMD se bo pri prodaji grafičnih kartic RX 6000 boril proti preprodajalcem se je najprej pojavila na HOPsi.

Predstavljeni so bili procesorji Ryzen 9 5950X, Ryzen 9 5900X, Ryzen 7 5800X in Ryzen 5 5600X. Tisti, ki boste nadgradili procesorje serije Ryzen 3000, lahko pri igranju v 1080p ločljivosti pričakujete nekje za 26 % višje sličice na sekundo. Optimizacija se močno razlikuje od igre do igre: Shadow of the Tomb Raider je denimo pokazal, da je Ryzen 9 5900X za 40 sličic na sekundo hitrejši od Ryzena 9 3900XT.

Dobili smo tudi cene. Skoraj na vrhu se nahaja procesor Ryzen 9 5900X, ki vsebuje 12 jeder in 24 niti, njegov osnovni takt bo znašal 3,7 GHz, pri “Boostu” pa 4,8 GHz. AMD bo zanj zahteval 549 $, kar je seveda cena brez davka.

Stopničko nižje je Ryzen 7 5800X, ki vas bo stal 449 $, za to ceno pa boste dobili 8 jeder in 16 niti pri frekvenci delovanja 3,8 GHz in Boostu 4,7 GHz.

Najcenejši procesor je Ryzen 5 5600X, njegova cena pa bo znašala 299 $. V zameno za ta denar boste dobili 6 jeder in 12 niti pri taktih 3,7 GHz in 4,6 GHz. A najcenejši izdelek nosi tudi eno veliko prednost, saj bo to edini procesor, ki bo v škatli vseboval tudi ventilator. Ta ventilator bo Wraith Stealth, ki je slabši od Wraith Prism, ki je bil vključen ob Ryzen 3000 procesorjih, a vsaj prisoten bo že v škatli. AMD pravi, da so močnejši procesorji namenjeni pravim navdušencem nad strojnimi komponentami, ki znajo dokupiti za svoje PC-je tudi bolj učinkovito vodno hlajenje ali pa kvaliteten hladilnik.

Seveda je bil najavljen tudi procesor, ki bo prav prišel samo igričarjem, ki morajo v svoji škatli držati najbolj napredne komponente. Ryzen 9 5950X bo vseboval 16 jeder in 32 niti, zase pa bo zahteval 799 $. AMD se hvali, da bo ta procesor imel najboljši izkoristek moči na enem jedru, s čimer naj bi zrušil tudi najhitrejše Intel procesorje.

Nova serija procesorjev bo na prodajne police prišla 5. novembra.

Objava AMDjeva nova serija procesorjev Ryzen 5000 ne bo vsebovala priloženih hladilnikov se je najprej pojavila na HOPsi.

Preko YouTube prenosa jo je v roki držal znan obraz AMD tabora, Dr. Lisa Su, in seveda je imela glede novega izdelka same pohvale. To naj bi bila najbolj močna grafična kartica, ki so jo kadarkoli izdali in naj bi pripeljala 4K igranje pri visokih sličicah na sekundo, prvič pa bodo AMD izdelki podpirali tudi ray tracing osvetljevanje.

Na projekciji se je pokazalo tudi nekaj testov iz iger. Modern Warfare je pri ločljivosti 4K in najvišjih nastavitvah tekel pri 88 sličicah na sekundo, Gears of War pri enakih nastavitvah pri 73 sličicah na sekundo, Borderlands 3 pa je uspel izdaviti 61 sličic na sekundo.

Ti rezultati RX 6000 približajo RTX 3080, a je vseeno od svojega največjega konkurenta počasnejša. Poleg tega ima NVIDIA v svoji roki še tehnologijo DLSS, ki je v novi generaciji grafičnih kartic postala precej velik faktor pri nakupu. Ne gre se več samo za sličice na sekundo, ampak tudi za vse dodatne tehnologije, ki jih dobite zraven in tu je NVIDIA z DLSS-om, RTX Voicom in boljšo programsko opremo gonilnikov v veliki prednosti.

A AMD ima še vedno v rokavih dva velika aduta: ceno in razpoložljivost. RTX 3080 in 3090 so resda že v prodaji, a kaj ti to pomaga, če je zaloga tako majhna, da kartice ne moreš kupiti? AMD tudi še ni razkril cen, kar bomo, skupaj z datumom izida, verjetno dobili na naslednji konferenci, ki se bo odvila 28. oktobra.

Objava AMD pokazal prve teste prihajajočih grafičnih kartic RX 6000 se je najprej pojavila na HOPsi.

Nekateri so celo vstali v zgodnjih jutranjih urah in budno motrili svojo priljubljeno trgovino in se poskušali izboriti za svoj izvod grafične kartice. Žal pa so vsi ostali dolgih nosov, saj je bila naval tako velik, da so grafične kartice izginile iz trgovin v nekje eni sekundi.

Več kot 50 trgovin po svetu je ob začetku sprejemanja naročil skoraj takoj ostalo brez inventure. Naval je bil celo tako velik, da so nekatere trgovine preprosto podlegle in strežniki so za nekaj časa ostali povsem neodzivni. In to niso neke majhne trgovinice, ampak veliki igralci tipa Newegg, EVGA in Caseking. Tudi uradna NVIDIA spletna stran je takoj ostala brez zaloge, je pa vsaj ostala odzivna in se ni med navalom zrušila.

Da je potreba po RTX 3080 velika je bilo jasno, a vseeno je bilo tu nekaj sumljivega. Navsezadnje ne govorimo o vstopnici za koncert, ampak za dokaj drag izdelek, ki v Evropi zase zahteva okoli 900 €. Kako je bilo potem mogoče, da je zaloga pošla tako hitro?

Razočaranje je bilo veliko in ogromno igralcev se je hitro začelo pritoževati nad nezmožnostjo nakupa izdelka. V nekaterih trgovinah se je gumb “Obvesti me o zalogi” instantno spremenil v “Brez zaloge”, tako da ljudje sploh niso imeli možnosti prenesti izdelka v košarico. Če pa jim je to že uspelo, pa so ob zaključku nakupa naleteli na napako, saj se je strežnik trgovine zrušil.

Začela so se ugibanja, da je bila to prodaja samo na papirju in da je NVIDIA pošteno nategnila svoje stranke. V trgovino naj bi poslala močno omejeno količino zalog in s takšno prodajo želijo dvigniti zanimanje za kartico. Taktika ni slaba. Samo pomislite: če ste močno pričakovali kartico in je zdaj niste mogli dobiti, ali bi bili zanjo, ob “novi zalogi”, čez kak mesec odšteti 100 € več?

NVIDIA se je na težave pri nakupu že odzvala in za pomanjkanje zaloge obtožila preprodajalce. Ti so nad trgovine poslali računalniško vodene bote oz. skripte, ki lahko osvežijo stran in kliknejo na gumb za nakup velikokrat hitreje kot pa je to sposoben človek. Na Ebayu so se kartice že pojavile in trenutno lahko najdemo veliko ZOTAC RTX 3080 kartic, ki se prodajajo od 800 pa vse do skoraj 2000 €.

Našel se je celo en borec za pravico, ki je spisal svojega bota in ga poslal na Ebay dražbe za RTX 3080. Skripta vsaki licitaciji zada ogromne cene kot so denimo 70.000 dolarjev, a ko se dražba zaključi, preprodajalec ne dobi nobenega denarja in mora kartico zopet poslati na licitacijo. Heroj je svoj podvig objavil na uradnem forumu, a je bil žal pobrisan.

NVIDIA je izjavila, da bo vsako naročilo na svoji strani od zdaj naprej ročno pregledala, saj želijo dostaviti kartice resničnim igralcem in ne preprodajalcem, ki se jim gre samo za zaslužek. Opravičili so se potencialnim strankam in jim zagotovili, da bodo trgovci kmalu dobili nove zaloge.

RTX 3080 boste iz strani legalnih prodajalcev bolj težko pridobili. Tudi v Sloveniji so vse trgovine povsem brez zaloge in nihče točno ne ve, kdaj se bo ta spet pojavila. Morda to niti ni tako slabo – konec oktobra bo AMD predstavil svojo prihajajočo serijo grafičnih kartic Big Navi, kar bo takoj naredilo trg bolj pester, zanimiv in dejansko kupljiv.

Objava NVIDIA v sekundi razprodala vso zalogo grafičnih kartic RTX 3080 se je najprej pojavila na HOPsi.

Predstavitev se bo zgodila 28. oktobra, kar je še dolgo stran in do takrat bo NVIDIA na trg že poslala grafične kartice RTX 3080 in 3070. To pomeni, da bo AMD precej zamudil svoj vstop na trg, kar ga bo zagotovo bolelo na denarnici.

Take a first look at the design of the new Radeon RX 6000 series. Our upcoming @AMD #RDNA2 graphics cards will feature a brand new cooler design, and you can study every angle yourself on our Fortnite Creative Island. 8651-9841-1639. pic.twitter.com/KGQAOXDivZ

— Radeon RX (@Radeon) September 14, 2020

Podjetje se zato trudi ostati relevantno in tako so včeraj uradno pokazali prvo sliko prihajajoče kartice Big Navi. Kakor vidite bo ta res velika in za razliko od prvih primerkov konkurenta, bomo tu namesto dveh, videli tri ventilatorje. Poleg tega je zanimivo videti, da bo kartica vsebovala dva 8-pinska vhoda, medtem ko NVIDIA ponuja 12-pinskega s pretvornikom.

Več iz ene slike seveda ne moremo razbrati, se je pa AMD odločil narediti promocijo tudi v igri Fortnite oz. v njenem igralnem načinu Fortnite Creative Island. Tam si lahko s kodo 8651-9841-1639 3D model ogledate od bližje ali pa si samo preprosto oglejte spodnji posnetek.

Objava AMD pokazal prvo sliko prihajajoče serije grafičnih kartic Big Navi se je najprej pojavila na HOPsi.

S tem so tudi prisilili AMD, da ta naredi svojo potezo. Ti niso mogli samo sedeti na rokah, saj bodo RTX 3080 kartice že ta mesec začele delati zmešnjavo po trgovinah, in če AMD ne bo izdal konkurenčnega izdelka, bodo izgubili lep kos tržnega deleža.

AMD #RDNA2 architecture and Radeon RX 6000 Series graphics cards will bring the best of Radeon to gamers worldwide. Learn more October 28. pic.twitter.com/CZJRxTBe6m

— Radeon RX (@Radeon) September 9, 2020

Zato se je opogumil in včeraj uradno napovedal, da nas oktobra čaka velika predstavitev naslednje generacije procesorjev in grafičnih kartic, konferenci pa se bosta odvili ob dveh različnih datumih.

Najprej bomo 8. oktobra ob 18.00 dobili predstavitev nove generacije procesorjev Zen 3. AMD je z Zen 2 prizadel boleč udarec Intelu in ta še vedno ni našel pravega odgovora. AMD se zaveda, da bo veliko ljudi kupilo nove RTX grafične kartice podjetja NVIDIA in ob nadgradnji sistemov bodo iskali tudi nove, zmogljive procesorje, kar je idealen čas za ponudbo novih Zen 3 procesorjev. Ti bodo delovali na obstoječih matičnih ploščah B400 in B500, kar je dobra novica za vse tiste, ki boste iskali nadgradnjo.

28. oktobra, prav tako ob 18.00, pa bomo dobili najavo naslednje generacije grafičnih kartic Radeon RX 6000. Te grafične kartice, kodno imenovane Big Navi, bodo pošteno zamudile nastop svojega konkurenta in ni še jasno, kdaj bodo sploh prišle na trg, saj bomo konec oktobra dobili samo njihovo najavo. Zanimivo bo videti, pod kakšno cenovno nalepko se bodo prodajale in prve govorice pravijo, da bo AMD ponudil svoje izdelke po nekoliko nižji ceni, ciljajo pa nekje rang kartice RTX 3070.

Na spletu je pred kratkim zaokrožila prva domnevna slika Big Navija, ta pa naj bi vsebovala 16 GB pomnilnika. Big Navi bo prva serija AMD grafičnih rešitev, ki bodo ponujale ray tracing osvetljevanje, ta njihova tehnologija pa bo poganjala konzoli Xbox Series X in PlayStation 5. Microsoft je včeraj presenetil z izjemno nizko ceno svoje konzole, in če je AMD-ju uspelo takšen popust prenesti tudi na PC, potem nas čaka prava bitka med rdečim in zelenim taborom.

Objava AMD bo oktobra najavil novo serijo procesorjev Zen 3 in grafične kartice Radeon RX 6000 se je najprej pojavila na HOPsi.

Igralec Henry Cavill pa takšnih težav nima. Znano je, da je tip en ogromen geek, ki ni tipična Hollywoodska zvezda. Je zelo velik navdušenec nad igro World of Warcraft in ravno zaradi ene vročične seanse pri preigravanju tega naslova je skoraj izgubil priložnost za igranje glavne vloge filma Superman.

Močno se je priljubil tudi PC igralcem, saj je v intervjuju, kjer mu je bila ponujena izbira med Xboxom in PlayStationom, brez pomisleka izbral PC. Dvakrat je preigral igro The Witcher 3, nazadnje pa je izjavil, da mu trenutno čas jemlje igra Total War: Warhammer 2, ki naj bi preigral že krat šestkrat.

Karantena mu je zato ponudila idealno priliko, da obkljuka že eno dolgo začrtano nalogo: sestavljanje prav svojega PC. Svoj podvig je delil na Instagramu in posnetek je v času pisanja nabral že več kot 3 milijone ogledov.

View this post on Instagram

This kind of material isn't for everyone….viewer discretion is advised. You may see a lot of parts that you haven't seen before. #PC #AllTheParts #AllNightLong

A post shared by Henry Cavill (@henrycavill) on Jul 16, 2020 at 5:21am PDT

Morda se bo komu zdelo čudno, da posnetek vsebuje erotično glasbo, ampak to je pač standardni komad, ki si ga zavrti vsak, ko sestavlja svojo PC mašino. Henry med grajenjem tudi večkrat pozorno pregleda navodila, kar je tudi običaj pri vsakem devičniškem sestavljanju konfiguracije.

In kakšne komponente uporablja Geralt? Imena teh so zamegljena, tako da je malce težko razločiti točne strojne dele, vendar pa to ni prevelika ovira za trenirano oko:

• Ohišje: Fractal Design Define 7
• Procesor: AMD Ryzen 9 3900X
• Pomnilnik: G.Skill Trident Z RGB 32GB DDR4-3600 CL16 (2 x 16GB)
• Grafična kartica: GeForce RTX 2080 Ti 11 GB ROG Strix
• Disk: Samsung 970 Pro 1 TB SSDs x 2
• Napajalnik: Seasonic Prime TX-1000
• Matična plošča: Asus ROG Crosshair VIII Hero
• Hladilnik: NZXT Kraken Z73
• Tipkovnica: Razer Huntsman Elite
• Slušalke: Steelseries Arctis Pro Wireless
• Monitor: Asus PG279Q ROG Swift

Ni kaj, Geralt si je za svoj PC strojček izbral kar impresivne komponente. Časa za preigravanje pa žal ne bo imel ravno veliko, saj naj bi se že naslednji mesec ponovno začelo snemanje 2. sezone The Witcher serije.

Objava Igralec Henry Cavill, oz. Geralt iz serije The Witcher, se je spravil zgraditi svoj gaming PC se je najprej pojavila na HOPsi.

Kot nalašč za omejen budget, za 100 € namreč prejmeš AMD-jev procesor s 4/8 jedri in SMT podporo. Novinec Ryzen 3 3100, čigar prodajna cena se prične pri 100 €, vsebuje 4 jedra in 8 niti. Če dobro pomisliš, je še v 2016 Intel za tovrstne procesorje želel več kot 200 €. Z novo generacijo so ob manjšem proizvodnem procesu Ryzen procesorjem dvignili še frekvenco jeder, ki se pri zgoraj omenjenem ustavi med 3.6 in 3.9 GHz, odvisno od obremenitve. Ob nizkem 65 W TDP za to ceno zraven prejmeš še Wraith Stealth hladilnik, ki pa je izjemno osnoven in popolnoma neprimeren za navijanje.

Tukaj imamo še Ryzen 3 3300X. S ceno 120 € je nekoliko dražji. Kot predhodnik ima 4 jedra in 8 niti, z enakim TDP in dodatki. Nekoliko dvignjena je zgolj frekvenca jeder, tokrat sega od 3.8 do 4.3 GHz. Ob branju surovih števil si najbrž pomislil, da 10 % zvišanje frekvence ni vredno dodatnega 20 % zvišanja v ceni? Se v ozadju skriva nekaj več?

AMD Ryzen 3 3100

AMD Ryzen 3 3300X

Ryzen 3100 in 3300X ne delita enake topologije, če povem nekoliko drugače – razlikuje se njuna notranja zasnova. Pri 3. generaciji Ryzen procesorjev posamezen CCD vsebuje dva kompleksa, pogosto imenovana CCX. Vsak CCX vsebuje 4 jedra, kar pomeni, da polno zapolnjen CCD v sebi skriva 8 jeder, zapakiraj dva skupaj in pred sabo imaš Ryzen 9 3950X.

Vrniva se na novinca. R3 3100 in 3300X vsebujeta po en CCD, na katerem je aktivnih zgolj polovica jeder – 4. Ryzen 3 3100 je zasnovan z dvema aktivnima CCX, torej 2+2 konfiguracija. Vsak CCX ima v tem primeru 2 jedri, 4 niti in 8 MB L3 predpomnilnika. Zaradi neprestane komunikacije med ločenima CCX moduloma, uporaba več kot dveh jeder vodi v dvig latence in efekt “ozkega grla”.

Na drugi strani Ryzen 3 3300X vsebuje zgolj eno aktivno CCX enoto, kjer se znotraj nje nahajajo vsa 4 jedra. S tem se zmanjša medjedrna latenca in na razpolago je vseh 16 MB predpomnilnika (Za razliko od 2×8 MB pri Ryzen 3100). To s sabo prinese boljšo več jedrno zmogljivost. V tem primeru je nekoliko višja cena popolnoma upravičena.

Pri konkurenci bi še za najbližji približek Ryzen 3100 znal veljati i3 9100F, ki pa ima zgolj 4 jedra. Tako moram za najbližjega konkurenta vzeti i3 10100 4/8, ki stane 122 €. Žal slednjega še nisem imel možnosti preizkusiti, zato sem v testih uporabil kar i3 9100F.

Ryzen 3300X po drugi strani stopi korak dlje in kot primerjavo mu je še najbližje i5 9400F, ki je sicer 6 jedrni procesor za 150 €.

Na prvi pogled Ryzen 3 3100 in 3300X delujeta kot izjemno zanimiva procesorja, k čemur pripomore razmeroma nizka cena, kar ju naredi vsaj teoretično primerna za igralce iger na kruhu in vodi. Ne pozabimo, še 3 leta nazaj je bilo ob izidu prve generacije za Ryzen 1400 odšteti okoli 170 €. Prehodili smo dolgo pot, v nekaj testih pa poglejmo, kakšno zmogljivost omogočate zadnja prišleka iz Ryzen družine.

Testna konfiguracija:

• Procesor: AMD RYZEN 3 3100, 3300X
• Pomnilnik: 2x8GB Kingston HyperX 3200MHz DDR4
• Trdi disk: SSD Toshiba nvme 512GB
• Grafična kartica: Zotac RTX 2080 TI 11GB
• Osnovna plošča: Ausu Prime X370 AM4
• Ohišje: X
• Napajalnik: Corsair HX1000i
• Hlajenje: Wraith Stealth

Sredstva igralcev videoiger so veliki večini precej omejena. Največji delež igralcev namreč predstavljajo mladoletniki, ki imajo omejene možnosti služenja denarja. Da bi omogočili kar se da verodostojne teste, smo poskrbeli, da je testni sistem sestavljen iz kakovostnih komponent, ki dodobra ogrejejo procesor.

Navijanje

Navijanje nekaterih Ryzen procesorjev je bilo vedno precej vprašljivo, naposled za to potrebuješ dober hladilnik in kar nekaj sreče. Seveda so časi izvrstnih navijalcev, kot so bili recimo Intel Q6600, i7-920 ali celo AMD Phenom II X2 550 minili. V preteklosti so rezultati navijanja preprosto prinašali znatne pohitritve tudi za več kot 50 %, danes pa govorimo kvečjemu o dodatnih nekaj %, ki so seveda še zmeraj dobrodošli, a blaznih pohitritev pač ne gre pričakovati.

Prispevek o navijanju Ryzen procesorjev je v pripravi, zato tukaj ne bom navajal celotnega postopka, ampak se osredotočil na testni procesor.

Tako Ryzen 3100 kot 3300X sta uspela doseči 4.3 GHz, kar je za 3. generacijo Ryzen procesorjev pričakovana številka. Sem pa moral dvigniti voltažo, ki je pri Ryzen 3100 znašala 1,38 V, pri 3300X pa 1,36 V. Posledica navijanja je bil dvig temperature za 8 °C.

Testi

Kot se spodobi, sem procesorja preizkusil v večih različnih igrah in nekaterih programih. Na splošno se Ryzen 3300X izkaže za hitrejšega, Ryzen 3100 namreč prekaša med 10 % in 20 % pri enaki frekvenci, odvisno od aplikacije.

Vsi testi so bili izvedeni večkrat, s čimer sem poizkušal odpraviti merske napake in večja odstopanja. V igrah sem se poslužil vgrajenega testnega orodja, v kolikor ga je imela, v nasprotnem primeru pa sem v ponovitvah opravil identično pot.

RTX 2080 TI procesorja požene do njunih skrajnosti in predstavlja dober približek moči, ki ju iz prišlekov lahko iztisneš. Vsa testiranja so bila opravljena na tovarniških nastavitvah, navijanja sem se namreč lotil šele, ko sem s testiranjem že zaključil.

Shadow of the Tomb Raider

V igrah se Ryzen 3 3300X in 3100 obneseta izjemno dobro. Zlasti Ryzen 3 3300X je za dobrih 10 % odskočil od konkurenčnih procesorjev, zlasti od Intel i5 9400F, ki je sicer zmožen tekoče igralne izkušnje, a se na policah prodaja dražje. Ryzen 5 2600 se pozna nekoliko nižje frekvenca, kljub temu pa za presenetljivo visoko razliko prehiti Ryzen 3 3100. Le ta svojo delo opravi slabše, čeprav še vedno precej bolje od i3 9100F.

Gears Tactic

Z Gears Tactic so vsi procesorji opravili brez težav. Najbolje ponovno Ryzen 3 3300X, ki je z naskokom izrisal največ FPS. Užitno igranje tokrat omogočajo vsi procesorji, čeravno razlika med najpočasnejšim Ryzen 5 2600 in najhitrejšim Ryzen 5 3300X znaša kar 30 %.

Red Dead Redemption 2

Ponovno lahko vidimo podobne rezultate kot v prejšnjih grafih. Ryzen 3 3300X je ponovno najhitrejši in od za 20 € cenejšega konkurenta Ryzen 3 3100 hitrejši za 15 %. i3 9100F ponovno dokazuje, da za novejše igre potrebujemo več kot 4 jedra.

Cinebench20

V sintetičnem testu Cinebench R20 najvišji rezultat pričakovano doseže Ryzen 5 2600. Naposled ima 6/12 jeder, napram 4/8 Ryzen 3 3300X, ob tem pa deluje še na nižji frekvenci.

Ryzen 3 3100 se izjemno približa rezultatu i5 9400F, ki je dražji za kar 40 €.

Ryzen 3 3300X doseže izjemno visok rezultat pri enojedrnem testu in skorajda izenači rezultat 9900K. Ryzen je s svojo 3. generacijo več kot očitno izničil zaostanek tudi v aplikacijah, ki vseh jeder ne znajo uporabiti.

Adobe Premiere Pro 2020

Ryzen 3 3300X se izkaže za spodoben vstopni procesor na področju video obdelave. Zaradi surove moči je Ryzen 2600 še vedno zmogljivejši, ampak za 120 € bi le stežka zahtevali kaj več.

Blender

Do podobnih zaključkov je pripeljal tudi Blender. Ryzen 3 3100 in i5 9400F sta ponovno poravnana, i3 9100F pa že vseskozi prikazuje, da so v današnjih računalnikih 4 jedra še komajda sprejemljiva.

Poraba

Časi AMDjeve FX serije so daljna preteklost. Poraba med vsemi testiranimi procesorji je konkurenčna. Procesorji rdečega tabora porabijo nekaj več energije, ampak dostavijo tudi višjo zmogljivost. Ryzen 3 3300X ima porabo enaki tisti, ki sem jo v testu zabeležil pri Ryzen 3600.

Zaključek

Ryzen 3 3100 in 3300X sta za določen krog uporabnikov upravičeno izjemno zanimiva. V rezultatih je zlasti Ryzen 3 3300X celo presegel moja pričakovanja in na račun višje frekvence redno prekašal Ryzen 5 2600. Ryzen 3100 se je še zmeraj odrezal dobro. Potrebno je vedeti, da ima že v osnovi nižjo frekvenco, ki poglobi razkorak med obema. Z navitjem na 4.3 GHz sem vzpostavil enakovredno okolje, a Ryzen 3 3100 je bil še zmeraj počasnejši za 15 % – pri isti frekvenci.

Oba procesorja v tem trenutku predstavljata odlično naložbo za nezahtevne igralce iger, ki iščejo hiter, a cenovno ugoden procesor. Za delo je uporabnost Ryzen 3 serije nekoliko omejena in v tem primeru bi vsaj sam odštel dodatnih 50 € za Ryzen 5 3600.

Objava AMD Ryzen 3 3100 in AMD Ryzen 3 3300X – Test procesorjev | Kateri je boljši? se je najprej pojavila na HOPsi.

Za nadgradnjo in brezplačno igro lahko izbirate med temi šestimi procesorji:

• Ryzen 7 3700X
• Ryzen 7 3800X
• Ryzen 7 3800XT
• Ryzen 7 3900X
• Ryzen 7 3900XT
• Ryzen 7 3950X

Čudno je, da AMD v to ponudbo ni vključil tudi Ryzena 5 3600XT oz. kakšnega Ryzena iz starejše ponudbe. Moj povsem običajni Ryzen 5 3600 se sedaj počuti hudo zanemarjeno.

V upoštev pridejo tudi določene že sestavljene konfiguracije, ki vsebujejo ustrezni procesor. Eden takšnih je denimo PCplus Dream Machine, ki v sebi skriva Ryzen 7 3700X, skupaj z GTX 1660 GB grafično kartico in 16 GB pomnilnika, zanj pa boste na EIGRE.si odšteli nekaj čez dobrega jurja.

Kaj točno so XT procesorji in če si zaslužijo zahtevani denar si lahko preberete v našem sledečem članku. Ob nakupu enega od prej naštetih procesorjev boste prejeli kodo, katero nato registrirate preko AMD uradne strani. Bodite pozorni, da Assassin’s Creed Valhalla ne bo izšel za Steam, tako da boste kodo predvidoma morali registrirati na UIplay platformi.

Equipped to Win akcija bo tekla do 3. oktobra, ključe pa boste morali aktivirati do 7. novembra.

Objava AMD ob nakupu Ryzen procesorjev podarja kode za Assassin’s Creed Valhalla se je najprej pojavila na HOPsi.

Intel je svoj odgovor v podobi Comet Lake procesorjev pripravljal dolgo časa in čeprav ti niso bili takšno razočaranje, kot se je sprva predvidevalo, Ryzen 3000 prodaje niso omejili. Ti še vedno letijo iz polic in glede na govorice, naj bi se ravno zaradi te dobre prodaje AMD odločil zamakniti izid naslednika Ryzen serije 4000 na naslednje leto.

DigiTimes report on 2020.06.15:

“AMD, Intel, Nvidia Spy vs Spy. New Generation CPU, GPU timing all delayed”

”超微、英特爾、NVIDIA諜對諜　新一代CPU、GPU時程全延遲“https://t.co/XKTjeDBVFh pic.twitter.com/mVaQm3mhre

— RetiredEngineer® (@chiakokhua) June 15, 2020

Vir govoric je spletna stran DigiTime, ki je sicer Tajvanska spletna stran, a velja za dober vir zanesljivih informacij. Ryzen 4000 procesorji naj bi uporabljali 7 nm proizvodno linijo in prenovljeno Zen 3 arhitekturo. To naj bi prineslo hitrejši takt, večjo varčnost pri porabi elektrike in boljši izkoristek energije. Govorice med drugim pravijo, da bi znal AMD celo zamenjati proizvodno linijo in to spraviti na vsega 5nm, a ta govorica je manj zanesljiva od drugih in za zdaj ostaja nejasna.

Ryzen 4000 procesorji naj bi v masovno proizvodnjo stopili koncem letošnjega leta, na prodajnih policah pa naj bi jih videli januarja 2021.

Ko smo že pri Ryzenu, ne pozabite, da do konca tega meseca še vedno velja akcija, ki ob vsakem nakupu Ryzen procesorja doda brezplačno kodo za igro Horizon Zero Dawn. Več informacij o tem tule.

Objava AMD naj bi prestavil izid svojih Ryzen 4000 procesorjev na naslednje leto se je najprej pojavila na HOPsi.

Ponudba velja za sledeče procesorje:

• AMD Ryzen 9 3950X
• AMD Ryzen 9 3900X
• AMD Ryzen 7 3800X
• AMD Ryzen 7 3700X
• AMD Ryzen 5 3600X
• AMD Ryzen 5 3600

Ta skupek paketov je časovno omejen in ni na voljo pri vseh prodajalcih, ampak samo pri tistih, ki imajo partnerstvo z AMD-jem. Eden takih je denimo slovenska spletna trgovina EIGRE.si, ki ima v ponudbi vse omenjene procesorje. Akcija velja samo ta mesec in je bo konec 30. junija.

Pri nakupu boste prejeli posebno kodo, ki jo potem aktivirate preko naslednje povezave. Bodite pozorni, da bo aktivacija te kode delovala samo takrat, ko bo v računalniku nameščen eden od zgoraj naštetih procesorjev.

Horizon Zero Dawn je predelava igre, ki je leta nazaj izšla za PlayStation 4, Sony pa se je odločil, da bo preko nje malce potipal PC trg in morda na uspehu prodaje tega naslova visi usoda ostalih njihovih ekskluziv, ki znajo tudi nekoč najti svojo pot na računalniški trg. Datum izida je za zdaj napovedan za to poletje, stavimo pa, da bo v prihajajočih dneh razodet tudi bolj natančen datum prihoda.

Objava AMD začel ob nakupih AMD Ryzen 3000 procesorjih ponujati brezplačne kopije igre Horizon Zero Dawn se je najprej pojavila na HOPsi.

AMD kuje železo, dokler je še vroče in njihova trenutna serija procesorjev je trenutna najbolj vroča roba na procesorskem trgu. Sedaj so se odločili zapolniti ponudbo tudi na nižjem cenovnem trgu, ki ga bosta zasedla procesorja Ryzen 3 3100 in Ryzen 3 3300X.

Šibkejši od te dvojice, Ryzen 3 3100, bo vseboval taktno uro pri 3,6 GHz, ki se bo lahko dvignila do 3,9 GHz. Njegova cena je odlična, saj bo zase zahteval vsega 99 $. V Evropi bo seveda ta številka zaradi davkov nekoliko višja, a vseeno gre za pošteno ponudbo.

Ryzen 3 3300X bo malce močnejši, saj bo svoj osnovni takt držal pri 3,8 GHz, frekvenca pa se bo lahko maksimalno dvignila na 4,3 GHz. Njegova cenovna nalepka bo nekoliko višja, saj boste za en primerek odšteli 120 $.

Oba procesorja bosta služila kot zamenjavi za prejšnje generacije budget procesorjev kot sta Ryzen 5 1600 in Ryzen 5 2600. Ta dvojec sicer ima več jeder, a Zen 2 arhitektura pri Ryzen 3 3100 in Ryzen 3 3300X nudi izboljšan IPC ter višjo frekvenco procesorjev, kar se bo poznalo tudi pri bolj tekoči igralni izkušnji.

Oba nova procesorja bosta v prodajo stopila 21. maja.

Objava AMD najavil dva nova procesorja za plitve žepe se je najprej pojavila na HOPsi.

Odgovor na to vprašanje se je spravil iskati YouTube kanal Hardware Unboxed, ki se je spravil Doom Eternal poganjati na sila starih grafičnih rešitvah. Pri svoji raziskavi so prišli do zanimivih zaključkov, ki v lepšo luč naslikajo podjetje AMD, rezultati pa v prahu pustijo NVIDIA grafične kartice.

7 let nazaj sta se za prevlado tepli grafični kartici GTX 780 in AMD Radeon R9 290. Čeprav sta bila veterana včasih izenačena, leta niso bila prijazna NVIDIA šampionu. Ta je v Doom Eternal zmogel povprečno 45 sličic na sekundo, medtem ko je R9 290 zmogel kar 116 sličic na sekundo. To je osupljiva razlika in kaže na to, da AMD preko gonilnikov še dolgo optimizira svoje grafične kartice.

To ni edini zanimiv rezultat. Radeon HD 7970 iz leta 2012 je denimo hitrejši od NVIDIA kartice GTX 1050 Ti! Sicer je bil test izveden na nižjih grafičnih nastavitvah, a tudi na teh Doom Eternal izgleda spodobno in neverjetno je, da lahko igro iz leta 2020 poganjaš na skoraj desetletje stari grafični kartici.

GCN arhitektura, ki jo je AMD uporabil v prvi generaciji grafičnih kartic Radeon 7970 se je postarala izjemno dobro, medtem ko Kepler arhitektura, ki jo je NVIDIA vpeljala s serijo GTX 700 takšne sreče ni imela. Prištejte k temu dejstvo, da je AMD nedavno povsem prenovil gonilnike, ki so dodobra osvežili tudi starejše serije, in dobite takšne rezultate. AMD bi moral posodobiti še svoje OpenGL gonilnike, saj so ti močno zastareli, kar se negativno pozna predvsem pri emulatorjih. Tam je NVIDIA še vedno kralj, a pri Vulkan knjižnici se zadeve hitro spet zasukajo v nasprotno smer.

Objava Doom Eternal na starih AMD grafičnih karticah teče še enkrat hitreje od primerljivih NVIDIA izdelkov se je najprej pojavila na HOPsi.

Da ta dela na podpori te tehnologije je že dolgo znano. Tako PlayStation 5 kot tudi Xbox Series X bosta podpirala Raytracing in obe konzoli naslednje generaciji bosta za grafični čip uporabljala RDNA 2 arhitekturo, za katero stoji prav podjetje AMD. Ta bo seveda to tehnologijo pripeljal tudi na PC v obliki naslednje serije grafičnih kartic, ki se za zdaj imenujejo Navi 2.

AMD je pred kratkim izdal nov videoposnetek, ki prikaže, kako bo Raytracing tehnologija morebiti izgledala na njihovi naslednji generaciji kartic. Prikazani demo je posledica dejstva, da je Microsoft pred kratkim v DirectX 12 vgradil podporo za DirectX Raytracing 1.1. Tega zaenkrat podpirajo samo NVIDIA grafične kartice, a to se bo spremenilo še letos, ko bodo RDNA 2 izdelki prileteli na trg.

Demo prikaže ogromno ogledal in odsevnih površin, kar je seveda logično, saj je ravno to poanta Raytracinga. AMD je morda v demu malce pretiraval, saj je na trenutke zadevo že kar malce težko gledati, prav tako je očitno, da sličice na sekundo komajda dosegajo številko 30.

Vseeno je to lep vpogled v prihodnost, ki bo na naše PC-je prispela kmalu.

Objava AMD prvič prikazal, kako bo Raytracing deloval na njihovih prihajajočih RDNA 2 grafičnih karticah se je najprej pojavila na HOPsi.

Na AMD procesorjih so uspešno izvedli dva napada, ki jih imenujejo Collide+Probe in Load+Reload. Zadeve so precej komplicirane za opis, dovolj je da veste, da so v mikroarhitekturi odkrili ranljivost, ki omogoča dve napadalni tehniki.

Slaba novica je, da je ta varnostna luknja prisotna v AMD procesorjih že vse od leta 2011, izvzeta pa ni niti najnovejša Zen arhitektura.

Spletni nepridipravi bi svoje napade lahko izvajali preko stranskih kanalov kot je denimo izkoriščanje lukenj v Javascriptu, kar pomeni, da bi bil napad lahko izveden preko brskalnikov tipa Google Chrome ali pa Firefoxa.

Raziskovalci so še zapisali, da bi popravki lahko bili izvedeni tako na programski kot tudi na strojni strani, a da znajo AMD uporabniki zato žrtvovati nekaj strojne moči, kot se je to zgodilo v primeru Spectre popravkov na Intel procesorjih.

Had a read over the conclusion of this latest security issue found with AMD Ryzen CPUs. We’re not security experts so have no reason to doubt any of the findings, but this line in the acknowledgments below is suspicious to say the leasthttps://t.co/aFjkKUZLrS pic.twitter.com/Fd0KtlU41M

— Hardware Unboxed (@HardwareUnboxed) March 7, 2020

Raziskava Avstrijcev je sicer že naletela na nekaj pritožb. Pod zahvalami partnerjev, ki so omogočali to raziskavo, je naštet tudi Intel, ki bi jim naj poklonil “dragocena darila”. Avtor članka Daniel Gruss se je na obtožbe že odzval, saj takšne zahvale dodaja pod vse svoje raziskave. Intel naj bi namreč podpiral njegove študente in če kateri od teh sodeluje pri raziskavi, bo zaradi tega Intel bil zapisan pod zahvalami.

You will find this in almost all of my papers, finding flaws in various processors and other things. Intel funds some of my students. If one of these students co-authors a paper, we acknowledge the gift of course.

— Daniel Gruss (@lavados) March 7, 2020

AMD se zaveda raziskave in je nekaj besed o tem objavil na svoji strani, ni pa še jasno kakšne varnostne ukrepe bodo sprožili in ali bodo ti potencialni strojni popravki vplivali na strojno zmogljivost njihovih procesorjev. Še letos pričakujemo novo serijo Ryzen procesorjev in zanimivo bo videti, če bo ta ranljivost prisotna tudi v teh.

Objava Odkrita nova AMD varnostna ranljivost – rizični vsi procesorji od leta 2011 dalje se je najprej pojavila na HOPsi.

Od zadnjega javljanja se apokalipsa ni dogodila. Tako sem le stežka na kupček nabral bero novosti. Nvidia je izdala še ducat kartic z oznako Super, AMD pa je nanje zgolj odgovoril. Sicer pa ray-tracing naslove lahko iščeš z lupo, AMDjevi gonilniki še vedno povzročajo težave in nenazadnje immao cene, ki znajo zaradi krize na Kitajskem postopoma nekoliko zrasti.

Nekaj hitrih nasvetov

Resolucija: Na višji ločljivosti kot igraš, več zmogljivosti potrebuješ. Napram 1920×1080 mora na 3840×2560 grafična kartica izrisati kar štirikrat več pikslov, kar v praksi pomeni zajeten padec FPS. Zaradi tega je iskano zmogljivost prikladno prilagoditi uporabljeni resoluciji. Za FHD preprosto ne potrebuješ najzmogljivejše grafične kartice.

Napajalnik: Kot sem napisal že TUKAJ, je napajalnik ena izmed ključnih komponent za stabilno delovanje računalnika. Pri nakupu grafične kartice moraš biti vedno pozoren na to, da imaš tudi dovolj zmogljiv napajalnik. Za večino grafičnih kartic bo – kljub specifikacijam proizvajalcev – zadostovalo kakovostnih 400-500W oz. 600W za najpožrešnejše.

Grafični pomnilnik: Priporočam nakup grafične kartice z vsaj 4GB GDDR5, ki za FHD še vedno zadostujejo. Za višje resolucije imej v mislih vsaj 6GB ali še bolje 8GB spomina (splošno priporočilo).

FreeSync ali G-Sync: Tako AMDjeva kot Nvidiina tehnologija opravlja enako poslanstvo, to je sinhronizacija, v grafični kartici produciranih sličic, z osveževalnimi cikli monitorja. Od lanskega leta Nvidiine kartice v podprtih gonilnikih podpirajo tudi nekatere Free-Sync monitorje. Njihova prednost je v tudi od 100€ nižji ceni napram enakovrednim G-Sync, kar jih naredi vredne premisleka.

Vstopna grafična rešitev

Možnosti: AMD RX 560 4GB/2GB, RX 550 2GB, NVIDIA GT 1030 2GB(DDR3/GDDR5)

+ hitrejša od GT 1030, tekoče igranje na 1920×1080, 4GB GDDR5 pomnilnika, primerna za starejše napajalnike
– višja poraba od GT 1030, kompromisi pri grafičnih nastavitvah v igrah, povsem neprimerna za 144Hz

RX 560 je med nami že lep čas, natančneje, nekaj več kot dve leti. Kljub starosti v najnižjem segmentu še zmeraj ponuja najboljšo vrednost za zahtevan denar – z izjemo rabljenih grafičnih kartic. A kartice tega cenovnega razreda s sabo vedno prinesejo kopico kompromisov, zlasti če nisi navdušen zgolj nad e-športnimi naslovi, saj bo za tekočo igralno izkušnjo potreben potop v nastavitve. Zaradi nizke porabe je RX 560 primerna tudi za sisteme s starejšimi napajalniki (prihranek dobrih 40€), kot nadgradnja katere izmed kartic prejšnjih generacij. Velikost jo naredi primerno za manjša ohišja, vsi ljubitelji pasivnih sistemov pa jo lahko najdete tudi v pasivno hlajeni enačici.

Kot najbrž že sam veš, cene neprestano nihajo. Zato sem ob RX 560 za nakup priporočil tudi RX 550, v kolikor prve ne najdeš pod 100€. RX 550 za ceno ponuja razumno zmogljivost, ki je praktično enaka GT 1030.

V kolikor zmoreš nekaj več kot 100€ ti toplo priporočam RX 570 4GB/8GB. Le ta za ceno ponuja veliko več in je najboljša izbira za FHD igričarja na minimalcu.

Kartica množic (do 200€)

Možnosti: RX 570 4/8GB, RX 580 4/8GB, GTX 1060 3/6GB, GTX 1650, GTX 1650 Super

RX 570 4GB/8GB

+ hitrejša od RX 470, odlična cena, ravno pravšnja količina video spomina za 1920×1080
– slabše hlajenje od RX 580, navijalski potencial je bor, nekoliko večja poraba od GTX 1060

Kot že omenjeno med vsemi naštetimi karticami za denar zdaleč največ ponuja RX 570 4GB. RX 570 8GB sicer ne zaostane veliko, a dodatna količina pomnilnika v celoti preprosto ne upraviči cenovne razlike, pa tudi 4GB za 1920×1080 še vedno zadostuje. Odlično se obnese pri poganjanju iger v FHD in redki so naslovi, kjer bo potrebno občutno prilagajanje nastavitev.

Vsi smo veliko pričakovali iz strani AMD RX 5500XT, a le ta še zdaleč ni upravičila pričakovanj, saj cenovno ni najkonkurenčnejši izdelek. Gre za varčnejšo različico RX 580, to pa je tudi vse.

GTX 1650 Super 4GB GDDR6

+ sveža, nizka poraba, v igrah se približa RX 590, tiha, cena ni pretirano visoka
– ne najprimernejša za 1440p, neumno poimenovanje, RX 570 ponuja boljše P/P razmerje

V kolikor ti je poraba življenjskega pomena se je vredno ozreti še po GTX 1650 Super. Sicer stane nekoliko več, se pa tudi bolje spopada z zahtevnejšimi igrami, ki so spominsko požrešne. Zablesti zlasti v najnovejših naslovih, v starejših nekoliko manj. Mimogrede, Nvidia, tvoja poimenovanja so še vedno debilna.

Pravi srednji rang (pod 300€)

Možnosti: GTX 1660 TI, GTX 1660 Super, GTX 1660, GTX 1060, RX 580 4/8GB, RX 590, Vega 56

Nvidia GTX 1660 Super

+ sveža, nizka poraba, 6GB GDDR6 pomnilnika, cena, načeloma tiha
– ne najprimernejša za 1440p, neumno poimenovanje

Tokrat sem se namesto GTX 1660 TI odločil za novo-izšlo sejalko zmede, pod imenom GTX 1660 Super. Za dobrih 250€ po zmogljivosti sicer ne doseže GTX 1070 in RTX 2060, saj je za nekaj 20 odstotkov prekratka. Razlog za nižjo ceno tiči v odsotnosti tensor jeder in posledično nepodprtosti Ray Tracinga na strojnem nivoju. A kot vemo, Ray Tracing v trenutnem stanju ni opevana in nujna pridobitev, ji tega ne gre šteti v škodo.

GTX 1660 Super je hitrejša od AMD kartic v tem cenovnem razredu. No, še največja konkurenca ji je sivobrada Vega 56, od katere je počasnejša za dobrih ~20%, a zato nekoliko cenejša, porabi pa za 50% manj energije.

Še kot najbližja konkurenca se omenja RX 5600 XT, ki je kar precej boljša in v bistvu direkten konkurent RTX 2060, a je žal tudi dražja, saj jo pod 300€ najdeš le izjemoma.

Zmogljiva izbira (300€+)

Možnosti: RTX 2060/Super, RTX 2070/Super, RTX 2080/Super, Vega64, Radeon RX 5700/XT

Nvidia RTX 2070 Super

+ dobra zmogljivost, poraba, Ray Tracing je užiten
– cena, zmogljivost napram predhodnika

Tokrat namesto RTX 2060 in 2070 v soj žarometov stopi RTX 2070 Super, ki sem jo postavil pred RTX 2060 Super. Cenejši primerki RTX 2070 Super se močno približajo cenovni postavki 500€. Sama zmogljivost je neokrnjena in RTX 2070 Super dejansko omogoča poganjanje peščice naslovov, ki podpirajo Ray Tracing. V zameno za dokaj visoko ceno ponudi zmogljivost RTX 2080, a če imaš omejen proračun, definitivno preveri kartico spodaj.

AMD Radeon RX 5700

+ za denar ponuja veliko, v veliko igrah le malce zaostane za RTX 2070, pripadajoče tehnologije, 8GB GDDR6
– gonilniki, izogni se referenčnim primerkom, gonilniki, strojna podpora za napredno senčenje… sem že omenil gonilnike?…

Kot omenjeno, Radeon RX 5700 za nižjo ceno ponudi nekaj manj zmogljivosti in na strojnem nivoju ne omogoča uporabo Ray Tracinga. Osrednji prodajni atribut je razumna cena, saj se prodajajo za okoli 350€. Kartica med vsemi konkurenti ponuja največ za zastavljeno ceno in čeravno je zmogljivost nesporna, so sovpadajoči elementi nekoliko manj. Na spletu lahko opaziš kupček pritožb čez same gonilnike, ki so tudi eden izmed osrednjih razlogov za nakup kartic zelenega tabora.

Vsi hazarderji lahko iz nje iztisnete še nekoliko več zmogljivosti. To dosežeš preko igranja z BIOSom, kar jo približa nekoliko zmogljivejši RX 5700 XT.

Denarnica ali RTX 2080 TI?

Možnosti: RTX 2080 TI?

+ prva prava 4k kartica, zmogljivost, 11GB GDDR6 pomnilnika, ni igre, ki ji ne bi bila kos
– cena, cena, cena

Nesporno najzmogljivejša grafična kartica na trgu, za katero boš odštel povprečno mesečno plačo v Sloveniji. Žal gre za nišni produkt, ki si ga bodo omislili zgolj najbolj zavzeti privrženci in tisti, ki resnično “potrebujejo” kartico, ki je sposobna samozavestno prebaviti 4k naslove.

Objava Katero grafično kartico kupiti? (Marec 2020) se je najprej pojavila na HOPsi.

Ameriško podjetje ne spreminja pristopa in tako bo tudi njihova naslednje-generacijska konzola Xbox Series X nosila impresivno tehnologijo. Včeraj je v novem blog prispevku poglavar Xbox divizije Phil Spencer razkril nekaj več podatkov glede drobovine, ki bo poganjala novo škatlico, ki glede na zadnje slike spominja na PC stolp.

Power + speed + compatibility = Xbox Series X

12 teraflops and so much more. Discover what the next generation of gaming means to Xbox: https://t.co/WWFJ6YkHzT#PowerYourDreams pic.twitter.com/RDlWXwVF8f

— Xbox (@Xbox) February 24, 2020

Specifično smo več izvedeli o grafičnem čipu, ki ga bo proizvedel AMD. Xbox Series X bosta poganjali najnovejši arhitekturi Zen 2 in RDNA 2, to pa bo dvignilo strojno moč na res visoko raven. Series X naj bi bil tako dvakrat močnejši od konzole Xbox One X in osemkrat močnejši od običajnega Xboxa One.

Novi grafični čip naj bi ponujal 12 TFLOP-ov procesorske moči, kar ga naredi primerljivega s trenutnim grafičnim prvakom na PC trgu – kartico RTX 2080 Ti. AMD je očitno za konzolo razvil pravega naslednika Navi, ki se v poznavalskih krogih imenuje “Big Navi”. Če je ta grafična rešitev res tako močna, potem se je lahko veselimo tudi PC igralci, saj je predsednica AMD-ja Lisa Su že najavila, da se bodo te kartice še letos pojavile na PC trgu.

With Xbox Series X, SPEED means more playing, less waiting.

Custom Built SSD
Quick Resume for Multiple Games
Dynamic Latency Input
HDMI 2.1
Auto Low Latency Mode
Variable Refresh Rate
120 FPS Support

Learn more: https://t.co/ymPzsx5EHP#PowerYourDreams

— Xbox (@Xbox) February 24, 2020

To pa ni vse kar bo ponujal Xbox Series X. Igralci se lahko veselite podpore za 120 sličic na sekundo, ray tracing tehnologije ter bliskovito hitrih SSD diskov, ki naj bi praktično odpravili potrebno po nalagalnih zaslonih. Prav tako bo tu vključena opcija Quick Resume, ki bo omogočila skoraj instantni zagon igre, po tem, ko je bila konzola spravljena v stanje mirovanja. Ne smemo pozabiti tudi na združljivost z igrami za vse štiri generacije konzol.

Očitno se je Microsoft prvi zavzel za razkritje skrivnosti svojega izdelka naslednje generacije, medtem ko je Sony za zdaj še tiho. Pred nekaj časa so se pojavile govorice, da ima Japonec težave pri dobavi strojnih delov, kar bi znalo dvigniti ceno konzole. Vemo, da bo tudi PlayStation 5 uporabljal Zen 2 tehnologijo ter da bo v konzoli tikala Navi grafična rešitev, zanimivo pa bo videti, koliko bo zadeva zmogljiva v primerjavi z Microsoftovim šampionom.

Komaj čakamo konec leta, ko se bosta tekmovalca tudi uradno udarila na trgu.

Objava Novi Xbox Series X naj bi vseboval grafični čip na ravni RTX 2080 Ti se je najprej pojavila na HOPsi.

Vse to se je spremenilo pri tretji generaciji AMD Ryzen procesorjev, ki so ponudili tako dobro ceno kot tudi odlično strojno optimizacijo. Naš opis Ryzen procesorja si lahko preberete na naslednji povezavi, skoraj vsi poznavalci pa se strinjajo, da je tokratno bitko dobil AMD.

Vojne seveda še ni konec in Intel že nekaj časa pripravlja svoj dogovor, ki bo prišel v obliki naslednje, že desete generacije procesorjev Intel Comet Lake. Glede njih ostajajo še skrivnostni, a pred kratkim so se na Twitterju pojavile cene procesorjev naslednje generacije, objavil pa jih je znani “leaker” Momomo_US.

K pic.twitter.com/bEQ5hd23OW

— 188号 (@momomo_us) February 20, 2020

Podatke naj bi pridobil od slovaške trgovine ITSK, prikazane pa so cene od šibkejših modelov tipa Celeron G5900 do srednjega ranga, kjer se nahaja Intel Core i5-10500.

In cene so precej visoke. Srednji rang, ki ga zastopa i5-10500 stane 252 €, kar je višje od denimo najbližje AMD-jeve ponudbe Ryzen 5 3600X, ki ga dobite za 225 €, navadni Ryzen 5 3600 pa je še cenejši pri 185 €. Cene za to primerjavo vzamemo iz spletne strani CaseKing.

Malce močnejši Intel Core i5-10600 je še dražji in pri 279 € boste težko nekoga prepričali v nakup procesorja, ki je v bistvu nekje srednja kategorija. Žal niso razvidne cene premium procesorjev, a če prejšnji modeli narekujejo trend, boste za njih plačali ledvico.

Morda cene spet niso taka katastrofa, saj bo Intel za srednji rang procesorjev omogočil HyperThreading na Core i5 procesorjih, a upoštevati mora še svojega tekmeca. AMD se namreč pospešeno pripravlja za zagon četrte generacije Ryzen procesorjev, ki naj bi se spopadli neposredno s Comet Lake izdelki. Tako zna imeti Intel naenkrat na grbi kar dva tekmeca, oba pa prihajata iz istega tabora.

Seveda ni za zdaj še nič uradno potrjenega in trenutno imamo samo špekulacije. Intel še vedno drži prednost pred AMD izdelki, še posebej na področju strojne zmogljivosti samo enega jedra. Po drugi strani pa naj bi AMD veliko storil tudi na tem področju in zna se zgoditi, da bodo Ryzen 4000 jedra tekmecu vzela še ta šampionski pas.

Objava Ušle cene naslednje generacije Intel procesorjev in te so precej dražje od AMD ponudbe se je najprej pojavila na HOPsi.

ASUS se je spravil raziskat težavo in to so odkrili že januarja. Problem je bil v vijakih, ki niso omogočali dovolj velike pritrditve hladilnika na procesorsko enoto grafične kartice. Od januarja dalje so tako začeli v proizvodnji uporabljati druge vijake, ki so omogočali boljše spajanje in posledično nižje temperature, a na trgu je vseeno še kar nekaj modelov, ki vsebujejo proizvodno napako.

Tisti kupci, ki si lastite takšno kartico, boste deležni brezplačne menjave pritrdilnih vijakov, vse kar morate storiti je, da kontaktirate najbližji pooblaščeni ASUSov servisni center. Napako vsebujejo samo spodnji modeli:

Menjava bo omogočena od marca dalje.

Objava ASUS ponuja brezplačno menjavo pritrdilnih vijakov za vse grafične kartice RX 5700, ki se pregrevajo se je najprej pojavila na HOPsi.

Morda pa je leto 2019 končno prineslo konec tega razmišljanja in AMD se lahko na temu področju močno zahvali svoji Ryzen seriji. Ti so med igralci postali močno popularni in AMD je po težkih časih svoje prejšnje serije končno premagal svojega konkurenta in zavladal na tržišču procesorjev.

AMD je pred kratkim objavil finančne rezultate prejšnjega leta in med številkami lahko razberemo, da se je njihova povprečna prodajna cena (ASP) dvignila za kar 22%.

Podjetje si je dvig cen lahko privoščilo samo zaradi tega, ker so njihovi novi izdelki konkurenčni Intelu, hkrati pa se je tudi dvignilo povpraševanje po AMD Ryzen procesorjih.

To je dodatno potrdila spletna stran Overclockers, ki je ugotovila, da se je zaslužek pri procesorjih in grafičnih karticah podjetja AMD dvignil za 14%, vendar se je razpošiljanje fizičnih izdelkov dvignilo samo za 4%. Tista razlika je bila pokrita tako, da je AMD prodajal svoje produkte pod višjo cenovno postavko.

Ni pa v rdečem taboru vse rožnato in to je priznalo tudi samo podjetje, saj Radeon grafične kartice niso zabeležile porasta prodaje. Na temu področju je še vedno prvak NVIDIA, a šušlja se, da naj bi bilo razkritje novih Navi kartic za naslednjim ovinkom.

Zagotovo je samo eno: 2020 bo na strojnemu področju še hudo zanimivo. Poleg novih Radeonov se zagotovo lahko veselimo razkritja nove NVIDIA serije kartic, Intel prav tako pripravlja svoje izdelke, koncem leta pa nas čaka še nova generacija konzol.

Objava Se je AMD končno znebil slovesa “poceni” procesorja? se je najprej pojavila na HOPsi.

Drugače pa jim kaže na grafičnemu področju, kjer se nikakor ne morejo postaviti po robu NVIDII. Njihove grafične rešitve RX 5500, RX 5600 in RX 5700 strank niso ravno prepričale, prav tako pa AMD-ju ni uspelo iz vrha zbiti trenutnega prvaka RTX 2080 Ti. Da smo si na jasnem, njihove Navi kartice niso slabe, le trg se še zdaleč ni odzval tako dobro kot pa na njihove nove Ryzen procesorje.

Vendar to ne pomeni, da se je AMD predal. Načrtujejo izdajo naslednje serije grafičnih kartic, ki bodo zasnovane na arhitekturi RDNA2, katero bomo našli tudi v prihajajočih konzolah Xbox Series X in PlayStation 5.

Nove grafične kartice bodo zasnovane na 7nm proizvedenemu procesu in bodo podpirale famozni ray tracing, ki bo očitno vendarle postal standard industrije. Izvršilna direktorica AMD-ja, Lisa Su, je povedala, da lahko v letošnjemu letu pričakujemo osvežitev Navi grafičnih kartic in mnogo ljudi je začelo ugibati, da znamo dobiti nove izvedenke kartic RX linije, tako kot je to naredila NVIDIA preko svojih Super izvedenk. Očitno pa temu ne bo tako, saj bomo dobili povsem novo arhitekturo in s tem tudi grafične kartice.

Več bo znanega 5. marca, ko bo AMD držal dogodek Financial Analyst Day. Tisti mesec bona splošno zelo zanimiv za vse grafične radovedneže, saj bo konec meseca, med 22. in 26. marcem NVIDIA držala svojo konferenco GPU Technology Conference in morda zna AMD izkoristiti svoj datum, da tekmeca prehiti v oznanitvi novih grafičnih produktov.

Objava AMD bo svoje nove grafične kartice razkril 5. marca se je najprej pojavila na HOPsi.

Skočiva v zadnje petletje, še po štirih letih na policah zapaziš Skylake in Kaby Lake procesorje, ravno pred nekaj meseci so obelodanili konec njihove življenjske poti, a cena ostaja vse prej kot vzpodbudna. Za manjši denar prejmeš celo novejšo Coffee Lake serijo in ne navsezadnje odlično Ryzen linijo.

Čas je v svetu tehnike izjemno neodpustljiv, moja Z170 plošča že dodobra zaprašila, tako, se mi je v glavi porodilo vprašanje:” Kaj storiš, če si, kot jaz, obtičal s spodobno osnovno ploščo, h kateri se stiska žalostni Pentium/Celeron (oz. brez procesorja)?”. Zmogljivejši procesorji znotraj serije se še vedno prodajajo za suho zlato, rabljeni pa so kot vedno loterija? Vendarle ne gre za brezupno situacijo, za kar poskrbijo Kitajci.

Že hiter obisk Aliexpressa je moje počutje vsaj nekoliko otoplil. Saj sem vedel, da bi moral do okulista… za ceno parih viskijev, pokovke in kino vstopnice lahko dejansko prejmeš i7 procesor?

Izziv na mestu, 60€ pa dovolj razumna investicija, ki bi mi prihranila kar nekaj sivih las in denarja.

Procesorji kot se šika?

Dajva za začetek odgovoriti na zastavljeno vprašanje, ki je predramilo tvoje zanimanje. Skepsa je v tovrstnih primerih vedno na mestu, saj kosi, ki jih prodajajo na AE niso popolnoma navadni i7 procesorji. Teh primerkov namreč ni mogoče kupiti v trgovini, saj gre za ti. ES procesorje. ES kratica označuje Engineer Sample, v bistvu testne produkte, ki jih proizvajalec (Intel) v pred-produkciji pošilja na naslove raznoraznih podjetij za razvoj programske in strojne opreme.

Zagotovo boš opazlil nekoliko nižjo frekvenco (napram serijskim procesorjem), ki niha od modela do modela. Slednji najpogosteje dosegajo osnovno frekvenco 2.2 GHz oz. 2.6 GHz boosta na vseh jedrih, a kot že omenjeno, varacija med različnimi tipi procesorjev obstaja.

Vsi primerki so last Intela in se kot takšni ne bi smeli prodajati. Dejansko bi lahko Intel zahteval njihovo izročitev ali uničenje (v teoriji), prav tako pa garancija nanje ne velja (oz. Aliexpress trgovci ponujajo leto dni). Ves opisano počnete na lastno odgovornost, avtor ne odgovarja za morebitne nevšečnosti!

Kljub vsem pomislekom je bila cena preprosto preveč mikavna, zlasti, ker bi s tem v svojo Z170 ponovno vdahnil nekaj življenja. Naposled bo vsaj ena zapustila zaprašeno polico, ponovno napojila svoje kondenzatorje in me popeljala v magičen svet Fortnajta, khm khm, mislil sem seveda Witcherja, kot predpripravo pred RDR2 za namizne računalnike (cikel črkopisja je očitno daljši od kodopisa RDR2 ;)).

Zaradi najnižje cene sem se odločil za QH8F tip procesorja, predhodnika bolj poznanega i7 6700T (pogostejša “izmišljena” oznaka i7 6400t). Njegova neobičajnost v sebi skriva tudi prednost. BLCK omogoča navitje z obdržanimi AVX inštrukcijami, zaradi česar je priporočljiva Z170 osnovna plošča:), procesorji bodo sicer delovali na veliki večini plošč 6. generacije (brez zapletenega posega ne delujejo na Z270 ipd.) – spodaj bom temu namenil kakšno besedo več.

Katerega izbrati?

Za najpopularnejšo izbiro velja QHQG, z znosnim množilnikom 22x-24x, ki ob navitju omogoča doseganje višjih frekvenc. Popolnoma nasprotno QHQJ z 1.6GHz osnovnega takta in 16x-20x množilnikom ni najboljša izbira. Za dosego enakih GHz bo namreč osnovna plošča pod večjim stresom, ki raste sorazmerno z višanjem BLCK. Posledica je nižji navijalski potencial (do okoli 3.6GHz)

Primer:
Kupil si procesor QH8F, kjer vsa jedra pod obremenitvijo dosežejo 2,4GHz (BLCK=100, množilnik=24).
100MHz x 24 = 2400MHz
Ker potrebuješ več zmogljivosti vrednost BLCK dvigneš na 140MHz.
BLCK=140MHz, množilnik=24
140MHz x 24 = 3360MHz

Najzgodnejša revizija A0 navduši z nizko ceno, a na račun nižjega navijalskega potenciala in PCI-e kontrolerja, ki podpira samo PCI-e 2.0. Nekateri procesorji pod oznako QH8G nimajo delujoče integrirane grafične kartice. V kolikor ne nameravaš navijati, ali si ne lastiš navijalske plošče je QH73 najboljša izbira, saj ima nekoliko višjo osnovno frekvenco.

Razlike med posameznimi različicami

Kot si lahko že opazil i7 6400T uradno ne obstaja. Gre za poimenovanje, ki so mu ga nadeli kitajski prodajalci. Na trgu se pojavlja kar nekaj različnih tipov, ampak nekateri upravičeno veljajo za problematične.

Najzgodnejše različice nosijo oznako A0. Le ti so najcenejši in tudi dokaj nepredvidljivi (povzročajo največ nevšečnosti).

QH8F, ki sem ga kupil sam, ima pogosto težave z vgrajeno grafično rešitvijo in PCI-e 3.0 (potrebno ga je nastaviti na PCI-e 2.0)

Bolj zanimivi so QHQG, QHQJ in QHQF z revizije Q0. Slednjega je izjemno težko dobiti, ob tem pa se prodaja tudi po najvišji ceni. Najpogostejša izbira tako postane QHQG. Na njem lahko najdeš več oznak iz katerih razbereš leto in tedne. Poznane so L452, L448, C445 in L501, kjer najnovejši veljajo za najboljše in ne terjajo dodatnega nastavljanja za zunanjo grafično kartico, premorejo pa visok množilnik od 8-26 (odlični za navijanje).

Ob nakupu samega procesorja je pomembna tudi osnovna plošča, saj na vseh ES primerki ne bodo delovali pravilno. Za navijanje boš potreboval Z170 (na Z270 ne delujejo). Najpriporočljivejše so Asus, MSI in AsRock, Gigabytove imajo določene težave, zaradi česar jih odsvetujem.

Z170 čipovje je nujno za navitje. Procesorji žal v osnovi pridejo z izjemno nizkimi frekvencami in že z nekaj kliki lahko njihovo hitrost pohitrimo za 50%, na tovarniških nastavitvah bodo rezultati precej ubori – raven i5 procesorjev.

Začnimo

Če si že kadarkoli naročal iz Kitajske poznaš postopek. Najbolj mučen del je čakanje, kjer preprosto upaš, da ti ne bi poslali napačnega/nedelujočega primerka, ki bi vse skupaj močno zavlekel in zakompliciral. Na svojega odreshenika sem moral počakati dobre 3 tedne, kar je za tovrstna naročila popolnoma razumen rok.

Kot sem že rekel ne gre za popolnoma navadne procesorje. Čeravno delujejo na praktično vseh osnovnih ploščah procesorjev prve generacije, za delovanje potrebujejo BIOS izpred Kaby Lake ere. Slednji mora biti starejši od leta 2016, ker je bila podpora za ES, z vstavitvijo Kaby Lake mikrokode, odstranjena.

V koliko že imaš i5 procesor 6., 7. generacije nadgradnja naposled ni preveč smotrna, saj razlika v zmogljivosti najbrž ne bo upravičila razlike v ceni (razen v primeru spodobnega navitja). V kolikor je BIOS že nadgrajen na novejšo različico, procesor pa je <i5, bo pred uporabo potrebno BIOS posodobiti na starejšo različico, kar sem moral storiti sam.

Brez težav ne gre

Pri postavitvi platforme sem naletel na kar nekaj težav. Ena izmed njih je flashanje BIOS-a na plošči. Svojo sem pred časom posodobil in pričakovana posledica je bila nedelovanje i7 QH8F. K sreči sem star procesor imel pri roki in težavo razrešil z vstavitvijo mikrokode za A0 in posodobitvijo na starejšo različico BIOS-a (za z170 MSI Gaming M5 je to bil A.1). Vstavitev mikrokode (postopek in datoteka sta na voljo spodaj) je priporočljiva, saj zagotavlja pravilno delovanje procesorja.

Ko ga je plošča končno uspešno prepoznala, težavam še zmeraj ni bilo videti konca. Za začetek je bilo računalnik mogoče do Oken spraviti zgolj z integrirano grafično kartico, saj ob vstavitvi ločene RTX 2070 nisem imel slike. Takojšnja želja po testiranju in deljenju izkušenj z bralci (6 mesecev kasneje…), se je tako zavlekla za kar nekaj dni, saj se mi ni sanjalo, v čem bi lahko bila težava. Tako sem doživljal razna sesutja, BSOD in celo črn zaslon ob zagonu.

A rešitev je bila na dlani in na moje presenečenje dokaj trivialna, kar je razkril obisk ruskih forumov. Vira vseh težav sta bila dva.

Preprostejši je bil vezan na integrirano grafično rešitev. ES primerki namreč vsebujejo identično grafično enoto (več info najdeš zgoraj), a se je njena podpora z gonilniki zaključila v letu 2016. Z novejšimi Intel HD grafičnimi gonilniki se pojavijo težave, ki sem jih imel sam. Tako je sistem deloval, dokler je Intel HD delovala v varnem načinu, ob namestitvi gonilnikov so sledile težave. Namestitev starejših je računalnik v trenutku spravilo v popolnoma delujoče stanje.
Povezava do zadnjih delujočih gonilnikov: 32bit ; 64bit

Iskreno povedano bo večina kupcev i7 ES procesor kupila za uporabo z zunanjo grafično kartico. Ker so ES primerki zgodnje razvojne verzije, imajo nekateri (npr. QH8F) kar nekaj težav s PCI-e krmilnikom, ki na QH8F ne deluje s PCI-E 3.0 (primerki Q0 delujejo brez težav).

Sicer sem to vedel, a predvideval, da bo BIOS iz PCI-E 3.0 na 2.0 preklopil samodejno. Tega seveda ni storil, zaradi česar grafična kartica ni delovala (občasno bila pogojno uporabna). Za dokončno odpravo težav sem moral ločeno grafično kartico odstraniti (pomaga tudi namestitev v katero izmed spodnjih rež, ki niso 3.0), računalnik priklopiti na Intel HD grafično, vstopiti v bios in GEN3 spremeniti v GEN2 (FLCK nastaviti na 400MHz). Vse težave so končno izginile in testiranje se je lahko pričelo.

Nasvet: (Veliko oviro je predstavljala slaba baterija na matični plošči, ki je ob izklopu vse vrednosti poenostavila na tovarniške vrednosti. Če se srečuješ s tovrstno težavo, v trgovini za 1€ nabavi nadomestne baterije – pazi na širino (običajno CR2032)).

Sedaj ima računalnik za sabo že več mesecev delovanja in tega je prestal več kot uspešno. Težave so postale preteklost.

Kako vstaviti mikrokodo?

Postopek je precej trivialen (za primer je uporabljena MSI Z170 Gaming M5 osnovna plošča). Potrebuješ:

1. Zadnji še podprt BIOS, ki ga snameš iz uradne strani proizvajalca

2. Snemi mikrokodo
– A1 procesorji
– Q0 procesorji
3. Snemi program MMTool v5
– odpri program MMTool
– naloži BIOS iz koraka 1 in pojdi pod CPU Patch tab
– vstavi mikrokodo (insert a Patch Data) in jo shrani pod volume 1
– shrani BIOS
– spremenjen BIOS skopiraj na USB ključ (FAT32) in posodobi BIOS

Rezultati

Testni sistem:

Procesor: i7 QH8F – i7 6400T ~3,4GHz
Osnovna plošča: MSI Z170 Gaming M5 1151Ram: Crucial 2133MHz cl15 ~2397MHz
Grafična kartica: RTX 2070/RTX 2060
Napajalnik: LC Power 650W GP6550 2.3
Diskovje: Intel M.2 NVME 256GB

Metodologija:

Ponovno pri metodologiji. Tokrat s testiranji nisem kompliciral kaj preveč, saj je procesor enakovreden i7 6×00 seriji pri enaki frekvenci. Zaradi nizkega osnovnega takta so rezultati pričakovano naraščali z njenim dvigom. Žal pri roki nisem imel RTX 2080 TI, ki bi konfiguracijo pognala do skrajnih meja (to lahko preveriš samo ob ogledu testov za i7 6700/k), temveč grafično kartico, ki bi bila pričakovana za povprečnega kupca procesorja – v tem primeru RTX 2060 in RTX 2070. Test je pri vseh procesorjih potekal na ultra nastavitvah in ločljivosti FHD (1920×1080). Vse nastavitve so bile enake na vseh konfiguracijah. Vsak test je bil izveden 3x, vzete so bile povprečne vrednosti vseh testov. Ob večjih odstopanjih od vzorca sem test ponovil.

Cinebench R15

Cinebench R15 še zmeraj velja za eno izmed bolj priljubljenih orodij preizkusa procesorjev. QH8F se odreže po pričakovanjih, vsaj pri frekvenci ~3,4GHz, ki jo je dosegel moj primerek. Na večnitnem testu so se številke ustavile pri 756, s čimer je presegel i5 7600K (710) in nekoliko zaostal za i5 8600 (959). V eno-jedrnem testu je s 168 točkami presegel Ryzen 2700 (165) in Intel i5 8400 (161) ter nekoliko zaostal za i5 7600k (176) ter i5 8600 (178).

CPU-Z

V kolikor procesorja ne naviješ, bo končna zmogljivost primerljiva z i5 2500K, zaradi mnogo nižje frekvence. Ob navitju na 3.5GHz se situacija drastično spremeni, saj se rezultat izboljša za kar 30% (slika zgoraj).

Greedfall – (naš OPIS)

Eden izmed najboljših RPG-jev tega leta velja za procesorsko in grafično precej zahtevno igro. Presenetljivo sem imel med testiranjem precejšnjo težavo. Na RTX 2060 je igra po minuti igranja postala izjemno zatikajoča. Čeravno sem najprej pomislil na procesor, je le ta še pred nekaj dnevi igro brez težav poganjal z RTX 2070. Težava je tičala v hrošču, ki ob uporabi ultra tekstur -FHD, porabi kar 6500mb grafičnega spomina. Že spust na very high je prinesel izjemno tekočo izkušnjo.

Procesor je nalogo opravil dobro in brez omembe vrednih zatikanj. Igra je po odpravi težave delovala gladko in v povprečju dosegala 71 FPS. Tudi 1% vrednosti so potrdile dobro delovanje z 48 FPS. Že hiter dvig frekvence je prinesel občutnejšo pohitritev. Število AVG FPS se je povzpelo na 88FPS, z 58FPS je bil višji tudi 1%. Test sem izvedel v mestu Sant Matheus, ki je procesorsko najzahtevnejše.

Navit i7 6400T se z lahkoto kosa z novejšim Ryzen 2600 in ga za drobec celo preseže. Igra ima dobro večjedrno podporo, i7 6400T na tovarniški frekvenci dosega enake FPS, kot i5 6400 kljub kar precej nižji frekvenci.

GTA 5 – (naš OPIS)

Čeravno šteje že skoraj pet let je zaradi izjemne priljubljenosti in procesorske zahtevnosti še vedno zvesta stranka ljubiteljev grafikonov. Za testiranje sem uporabil v igro vgrajeni benchmark pri najvišjih nastavitvah (ultra) 1920×1080. i7 6400T postreže s 55 FPS AVG, s čimer se ne more kosati z 8 generacijo in 2. Ryzen serijo.

Ob navitju se situacija diametralno spremeni. AVG FPS poskočijo na kar 76 FPS, kar omogoča tekoče igranje tudi v najbolj zapolnjenih delih mesta. Z zamenjavo z RTX 2070 so AVG FPS narasli na 79FPS.

Tako navitemu kot nenavitemu i7 6400T igra ne predstavlja večje težave. Igralna izkušnja, ob redkih izjemah, poteka tekoče, brez zatikanj. i7 6400T se je v primeru navitja pokazal za nadgradnjo i5 6400, saj ga preseže za 18 FPS.

Witcher 3 – (naš OPIS)

Spodobi se, da zraven vključimo eno izmed klasik, ki jo sam prištevam med najboljše igre vseh časov. i7 6400t omogoča izjemno tekočo igralno izkušnjo saj v navezi z RTX 2060 uspe v sekundi prikazati kar 101FPS. Ob tem ne trpijo niti 1% FPS, saj se ustavijo pri številki 45FPS, zatikanja med igranjem ni čutiti. Rezultat je pričakovan, saj gre za procesor z oznako T, kjer je v ospredje potisnjena varčnost.

Z navitjem za dobrih 30%, na 3.4GHz, pri AVG FPS razlike praktično ni, saj znaša zgolj 2 FPS. Nekoliko drugače je pri 1%, kjer i7 6400T z navitjem pridobi kar 12FPS. To ga naredi primerljivega z bistveno novejšim Ryzen 2600, i5 6400 ostane na nivoju nenavitega i7 6400T.

Navijanje

Navijanje i7 6400T je preprostejše od potrošniških Skylake procesorjev, brez oznake K (označuje navijalske modele). V bistvu vse skupaj poteka na popolnoma enak način – višanjem BLCK frekvence (procesorji nimajo odklenjenega množilnika).

Pri tem moraš biti pozoren, večina procesorjev/plošč ima na BLCK vezano hitrost rama, procesorja in PCI-e naprav. Na večini arhitektur lahko ravno zaradi prisotnosti slednjih, procesorje preko BLCK navijemo zgolj za okrog 100MHz. Tako majhnega zvišanja sploh ni mogoče zaznati, kar naredi tovrstno početje brezpredmetno.

Pri navadnih Skylake procesorjih se z točno določenim BIOSom ob višanju vrednosti, sorazmerno dvigata zgolj hitrost rama in procesorja. Tako lahko na spletu naletiš na veliko prispevkov uporabnikov, ki so z i5 6400 dosegli tudi do 4,8GHz. Seveda je imelo tovrstno ravnanje kar nekaj negativnih plati, vsa programska oprema je prenehala beležiti temperaturo procesorja, AVX inštrukcije niso delovale in nenazadnje je računalnik vseskozi deloval na nastavljeni voltaži in frekvenci (maksimalni nastavljeni).

Pri i7 6400T so vse tovrstne težave odpravljene. Procesor je mogoče naviti na vseh BIOS različicah pred Caby Lake posodobitvijo, senzorji temperature delujejo normalno, omogočena pa so tudi AVX inštrukcije.

Kot vedno, tudi tukaj velja silicijska loterija, sam sem testni primerek uspel naviti na 3.56GHz (zaradi tovarniškega hladilnika sem se zadovoljil z 3.4GHz). Če pomisliš gre za precejšen preskok napram tovarniških 2.4GHz. Navitje sem opravil kar na priloženem Intel hladilniku.

Kako ga torej naviješ?

1. Odpravi se v BIOS (ob zagonu pritiskaj F2 ali DEL).

2. Poišči vrstico z BLCK in vrednost dvigni na 120MHz (2.880MHz)

3. Poišči Multiplayer (množilnik) – nastavi na 24x

4. Poišči vrstico Memory Speed. Če predpostavima, da pomnilnik deluje na velikorat privzetih 2133MHz, boš v polju opazil povišanjo vrednost – 2559MHz. Kot že veva je do tega pripeljal dvig BLCK na 120MHz. QH8F primerek podpira maksimalno hitrost 2400MHz, zato pritisni na vrednost in najdi najbližjo nižjo od 2400MHz. Korak ob vsakem ponovnem dvigu BLCK ponovi.

5. Seveda bo potrebno dvigniti voltažo – VCORE Voltage. Dvig le te je odvisen od kakovosti osnovne plošče in procesorskega hlajenja. S tovarniškim hladilnikom sam ne bi šel preko 1.25V, z dobrim hlajenjem lahko vrednost povečaš do 1.4V (koliko bo potrebno, število varira od procesorja do procesorja). Za začetek jo lahko nastaviš na 1.3V oz. 1.25V

6. Sledi preizkus v Windowsih z programoma Prime95 ali OCCT – v poštev pride tudi Blender (povezava do demo datotek). V Prime95 in OCCT naj test med posameznimi stopnjami traja 15-20 minut, ob dosegu želene frekvence pa vsaj 2 uri. V Blenderju naj procesor rendira datoteko do konca. Test je manj zanesljivo možno opraviti tudi v procesorski zahtevnih igrah kot sta Assassin’s Creed Odyssey ali Battlefield 5.

Razsodba

+ identična zmogljivost kot serijski procesorji
+ procesor je za igre še vedno aktualen
+ BLCK navijanje brez potrebe po posebnih BIOSih
+ cena
– brez predznanja je izvedba vprašljiva
– PCI-e krmilnik na testnem primerku ima določene težave (ne podpira PCI-E 3.0)
– nizka osnovna frekvenca terja Z170 osnovno ploščo
– podpora na Gigabyte ploščah ni najboljša
– ni garancije
– slabši navijalski potencial od serijskih procesorjev
– vprašljiva vrednost napram Ryzen procesorjem

Objava Kako do i7 procesorja za ~60€?! (Skylake) se je najprej pojavila na HOPsi.

A danes mora biti kupec pri izbiri svojega prikazovalnika pozoren na marsikaj. Poleg prej naštetih pritiklin mora pogledati še kakšen panel vsebuje monitor, če je podprta HDR tehnologija in če zaslon podpira bodisi FreeSync ali pa G-Sync tehnologijo.

Slednje je precej pomembna zadeva in omogoča čisto, “netrgano” sliko, a za izkoristek te tehnologije morate posedovati ustrezno grafično kartico. Če pri vas v škatli biva Nvidia, potem so za vas pravi G-Sync monitorji, pripadniki AMD kluba pa boste morali poseči po FreeSync rešitvah.

AMD se zaveda, da na temu področju vlada nekoliko zmede in so se odločili zadevo malce poenostaviti. A zdi se, da so morda pri temu zadevo še bolj zakomplicirali.

Uvedli bodo namreč dve novi oznaki za FreeSync prikazovalnike, ki so višje kvalitete od tistih osnovnih.

FreeSync oznaka bo še vedno ostala, veljala pa bo za monitorje, ki bodo omogočali netrgano sliko, z nizkim utripanjem in nizko latenco.

Na drugi stopnji pa se bodo pojavili monitorji z oznako FreeSync Premium. Ti bodo vsebovali vse prej naštete pritikline, a bodo poleg tega ponujali vsaj 120 Hz osveževalno frekvenco pri FHD ločljivosti.

Na koncu pa bo stala oznaka FreeSync Premium Pro, ta pa bo veljala za zaslone, ki bodo vsebovali vse prej naštete lastnosti, poleg tega pa bo prisotna še podpora za HDR prikazovanje.

Nove oznake naj bi AMD vpeljal kmalu, a zaenkrat še nimamo točnega datuma.

Objava AMD FreeSync monitorji se bodo sedaj delili na Premium in Premium Pro različice se je najprej pojavila na HOPsi.

Zato je svoje naprave raje usmeril v srednji rang grafičnih kartic, ki morda niso tako močne kot največji nastopači, a držijo vsaj normalno ceno in se zaradi tega tudi dobro prodajajo.

Na letošnjemu sejmu CES 2020 so tako uradno predstavili grafično kartico RX 5600 XT. To sicer ni presenetilo veliko ljudi, saj je bila poteza pričakovana, a vseeno je lepo videti, da sta bili kartica in njene specifikacije tudi uradno potrjeni.

RX 5600 XT bo umeščen med RX 5700 in RX 5500, a to ne pomeni, da bo proti slednjemu močnejši v vseh pogledih. Poglejmo si primerjavo vseh treh grafičnih kartic.

Zanimivo je, da bo RX 5600 XT vseboval samo 6 GB pomnilnika, kar je manj od obeh primerljivih kartic. Bomo videli kako se bo zadeva odrezala ne testih, cena 279 $ pa je precej privlačna, čeprav računajte, da bodo inačice iz proizvajalcev Asus, MSI, Sapphire nekoliko dražje.

AMD je pokazal nekaj svojih testov, na katerih je RX 5600 XT premagal konkurenčno kartico NVIDIA GTX 1660 Ti. Pri Call of Duty: Modern Warfare so dosegli 92 sličic na sekundo, pri Gears of War 5 87 in pri The Division 2 88 fps-jev. Seveda te teste vzemite z zrnom soli, saj bo potrebno počakati na opise iz tretje strani.

Te bomo lahko videli kmalu, saj RX 5600 XT izide že 21. januarja 2020.

Objava AMD napovedal novo grafično kartico RX 5600 XT se je najprej pojavila na HOPsi.

Kitajska je v začetku leta oznanila, da se želijo znebiti odvisnosti od ameriških firm na tehnološkem področju, za iskanje te rešitve pa so vložili 29 milijard dolarjev. Sedaj so se na spletni strani TechCrunch pojavile nove informacije, da se Kitajci do leta 2022 želijo na domačih tleh povsem znebiti tehnologije proizvajalcev Intel, AMD in Nvidia. Do konca leta 2020 želijo vsaj 30% te strojne opreme zamenjati z domačimi rešitvami, v letu 2021 naj bi ta odstotek narasel na 80%, zadnjih 20% pa naj bi se znebili v 2022.

To je milijone naprav, ki bodo praktično letele na smetišče, nadomestile pa naj bi izdelki iz kitajskih proizvajalcev kot so YMTC, ChangXin Memory in Zhaoxin. Ti so v zadnjemu času močno pospešili svoje proizvodne linije, v trudu da bi zadostili vsem zahtevam kitajske vlade.

Zamenjave ne bodo deležni samo procesorji in grafične kartice, saj bo potrebno predelati tudi spominske RAM ploščice, SSD diske in matične plošče. Prav tako bo potrebno zamenjati mobilne čipe in operacijske sisteme, ki so igrali precej veliko vlogo pri ukinitvi Huawei izdelkov, ko so pametni telefoni kar naenkrat ostali brez tiste prave različice Android sistemov.

Objava Kitajska se želi do leta 2022 znebiti vse strojne opreme proizvajalcev AMD, Intel ter Nvidia se je najprej pojavila na HOPsi.

Gonilniki vsebujejo hrpo novosti, a med njimi zagotovo izstopa Radeon Boost, ki naj bi preko dinamičnega nižanja ločljivosti izboljšal sličice na sekundo. To je precej velika poteza, a glede na testiranja spletne strani PCGamesN, zadeva drži nekaj vode.

Radeon Boost spremlja premike miške igralca in ko hitro migamo z njo, kot je to recimo med prvoosebnim streljanjem, bo program znižal ločljivost, kar naj bi izboljšalo FPS-je. AMD pravi, da nižje ločljivosti človeško oko sploh ne bo moglo opaziti in razen ekstremnih primerov, uporabnik ne bo opazil slabše grafične podobe.

Prej omenjena spletna stran je zadevo preizkusila na Overwatch igri in najnovejši gonilniki so malce izboljšali optimizacijo, ob vključenem Radeon Boostu pa so FPS-ji skočili iz 160 na kar 194. To je velik preskok, ki se bo vključil samo takrat, ko boste zelo hitro premikali miško. Nekaj vizualne degredacije je bilo opazne, a ni preveč motila med hitro akcijo.

Radeon Boost si lahko vključite v gonilnikih, pod zavihkom “Graphics”. Uporabnik lahko izbere minimalno ločljivost, ki je lahko 50%, 66,6% ali 83,3%. Zaenkrat so podprte popularne igre kot so Overwatch, Borderlands 3, Rise of the Tomb Raider, Shadow of the Tomb Raider, PUBG, Destiny 2, COD: WW2 in GTA 5.

Najnovejše gonilnike si lahko prenesete iz uradne strani.

Objava Novi gonilniki za AMD Radeon kartice vsebujejo Radeon Boost, ki preko dinamičnega nižanja ločljivosti izboljša sličice na sekundo se je najprej pojavila na HOPsi.

In tega mnenja nisem samo jaz, saj so procesorje rdečega tabora požegnali očitno vsi. Največji prodajalec tehnološke robe v Nemčiji, Mindfactory, je nedavno pokazal nekaj svojih prodajnih številk in te so pokazale skoraj absolutno prevlado AMD-ja nad Intelom.

Prodaja AMD procesorjev je bila že v oktobru nad pričakovanji, saj je takrat AMD zastopal 78% vseh prodanih procesorjev, novembra pa je ta delež narasel na kar 82%. To pomeni, da je Mindfactory novembra razposlal okoli 25.000 AMD produktov in le okoli 5000 Intel procesorjev.

A Nemci niso edini, kjer vlada AMD, saj tudi iz Amazonovih polic Ryzen procesorji kar letijo. Med najbolj prodajanimi procesorji prvih deset mest zasedajo samo AMD izdelki, medtem ko se Intel pojavi še le na 11. mestu z Intel Core i9-9900K in 12. z Intel Core i7-9700K.

V prodajo najbolj letijo Ryzen R7 3700X in Ryzen R5 3600X procesorji, kar ni presenetljivo, saj ponujajo največji izkoristek denarja za svojo strojno zmogljivost.

Ryzen vlada tudi v Sloveniji, saj spletna trgovina EIGRE.si beleži lepo prodajo AMD izdelkov. Tako kot drugod so najbolj zaželeni 3600x in 3700x procesorji, kupci pa se pri njih lahko še veselijo brezplačne igre The Outer Worlds ali pa Borderlands 3.

Intel pred sabo nima lahkega dela. Še vedno niso presedlali na 10nm proizvodnjo in ta je zaenkrat napovedana za konec leta 2020, medtem ko lahko 7nm procesorje pričakujemo šele nekje v 2021 ali celo 2022. Tako modremu taboru ne ostane drugega kot pa sekanje cen ali pa jim zna konkurent povsem prevzeti trg namiznih procesorjev.

Objava AMD popolnoma nadvladal Intel se je najprej pojavila na HOPsi.

Od zadnjega snidenja je na trgu prišlo do večjih premikov, čeravno o revoluciji ne moremo govoriti. AMD je v svojo AM4 linijo dodal 12/24 jedrnega Ryzen 9 3900X in prenovil preostalo linijo (prvi procesorji na 7nm liturgiji). Intel ni izdal nobene novosti, še najboljša novica je znižanje cen KF liniji (procesorji brez integrirane grafične kartice), ki ne bo orosila nobenega obraza.

Cenovno najprivlačnejši procesor

Možnosti: Ryzen 1400, 1600, 2600(X), 1700, 2700, 3600, Intel i3 9100F, i5 9400F

+ kraja sredi belega dneva, fantastična vrednost, zmogljivost, poraba, možnost nadgradnje, igre, delo, Wraith Spire hladilnik

– nekoliko nižja frekvenca in IPS od Ryzen 3600, starejša arhitektura, potrebuje hiter ram

Izbira je bila preprosta. Ryzen 2600 za manj kot 140€ ponuja ogromno, računalna moč še nikdar ni bila tako poceni. Z 6/12 nitmi ponuja dovoljšno zmogljivost za gejmerje, z njim pa lahko sobivajo tudi vsi, ki vstopajo na področje obdelave fotografij, vzorcev, video vsebin in vstopnih delovnih postaj ali celo streaminga.

Osnovna frekvenca je nekoliko nižja kot pri hitrejšem bratcu 2600X. Ta znaša 3,4 GHz in se ob obremenitvi dvigne vse do 3.9 GHz (obremenitev do dveh jeder).

Ryzen 2600 nedvomno ni najhitrejši znotraj družine, novejši Ryzen 3600 ga namreč v Cinebench R20 prekaša za 25%, a je zato 2600 skoraj 40% cenejši. V realnih scenarijih je razlika še manjša in v povprečju ob igranju iger znaša 12%.

Intel odgovora praktično nima. Če ti je razumnih 140€ preveč, poglej za Ryzen 3 2200G, najcenejšim moderen procesor z uporabno integrirano grafično kartico.

Najboljša vrednost P/P

Možnosti: Ryzen 1600, 1700, 2600(X), 3600(X), Intel i5 9400F, Intel i5 9600k

+ moči zlepa ne zmanjka, izboljšana latenca, odličen za igre in vstopno video obdelavo, izjemna cena, poraba, frekvenca, kompatibilnost s starejšimi AM4 ploščami

– navijalski potencial, hladilnik Wraith Stealth, malce zmede (za delovanje na večini starejših plošč je potrebno namestiti novejši BIOS, z novimi zalogami plošč čedalje redkeje), potrebuje hiter ram

Kaj reči, Ryzen 3600 predstavlja nadgradnjo napram predhodnika Ryzen 2600, a zanjo je potrebno doplačati ducat desetakov. Ob tem gre za znanilca napredka 3000 serije, saj je z Ryzen 3600 AMD uspel dokončno dohiteti Intel tudi v enojederni zmogljivosti.

Za dobrih 200 evrov s 6 jedri in 12 nitmi, procesor zlahka opravi vse mogoče naloge, ki mu jih zalučaš v obraz in z njimi mu z obraza ne uspeš zbrisati nasmeška.

Preprosto predstavlja fantastično vrednost in kar zmrazi me, ko pomislim, da smo še pred nekaj leti toliko odštevali za zaklenjene i5 procesorje.

Ryzen 3600 je zgrajen na novi Zen2+ arhitekturi, ki je kot prva na prodajne police postavila procesor na 7nm procesu. S tem sovpada nizka poraba. Ryzen 3600 namreč ob višji frekvenci porabi manj energije kot Ryzen 1600. Gre za izjemno varčen procesor, čigar poraba se v najhujši stiski ne dvigne nad 80W. Zaradi nizke porabe je na voljo obširna izbira osnovnih plošč, kajti ne bo potrebno pogledovati za mamoplato z kilogrami hladilnih aluminijastih površin.

Edina opazka leti na priložen hladilnik, s katerim procesor zlahka preseže 80 stopinj, zato predlagamo dodatek dobrih 30€ za na primer 212 EVO.

Potrebuje tudi hiter pomnilnik, glejte module nad 3200MHz CL16 ali idealno po AMDjevih besedah 3600MHz CL16, kar pa bo morda ceno sistema dvignilo nad budget.

Če iščeš zmogljivost in najnovejšo tehnologijo ne išči naprej. Ryzen 3600 je preprosto fenomen, ki se dogodi enkrat v desetletju.

Najboljši igričarski procesor

Možnosti: Ryzen 3700X, 3900X, Intel i7 9700(K), i9 9900K, i9 9900KF

+ odlična zmogljivost, najboljši procesor za igre, izbira matičnih

– poraba, cena, vse razen iger, brez hladilnika, navit potrebuje dobro VRM hlajenje, odsotnost vgrajene grafične kartice

Kljub mnogim očitkom, ki jih imam glede i9 9900KF, preprosto ne morem spregledati dejstva, da gre za najboljši procesor za igre na trgu. To ne pomeni, da predstavlja najboljšo vrednost, kje, daleč od tega, ampak grafi se z njegovo prisotnostjo oplemenitijo na samem vrhu.

Gre za presneto požrešen in zahteven procesor, za katerega potrebuješ kakovostno Z390 ploščo (150€+), kakovosten hladilnik (5GHz ajga) in kar nekaj potrpljenja.

To je tudi njegova največja težava, saj kupcu navrže kopico kompromisov, v zameno pa mu bodo hvaležni zgolj lastniki 144Hz+ zaslonov.

Izbira delovnih postaj (za navdušence)

Možnosti: Ryzen 3700X, 3900X, Intel i9 9900K, i9 9900KF

+ vElIkO jEdEr, 12/24 za zgolj 550€, odličen v vseh aspektih, kompatibilen s starejšimi AM4 ploščami, najboljša edina izbira za hibrid med delovno postajo in gaming sistemom

– poporodne težave z boost frekvenco, odsotnost trikanalnega pomnilnika

Kaj reči, vsi domači mojstrovalci, pa tudi nekateri profesionalni uporabniki, morate biti presneto veseli. Ryzen 3900X je procesor, ki zadovolji široko bero zahtevnejših uporabnikov. Nenazadnje poštene udarce nameni TR platformi, enakovredne produkte Intela pa izmaliči do neprepoznavnosti.

Do konca leta ga bo iz prestola najbrž izrinil prihajajoči Ryzen 9 3950X, ki bo kar 16/32 jedrna pošast in tudi najzmogljivejši procesor na ljudski platformi v zgodovini.

Z 12/24 jedri je surova zmogljivost na mestu in čeravno gre za popolnoma svež procesor, ga podpira kar precej starejših AM4 osnovnih plošč, resda pa za uporabo z njim priporočamo dobro X570. Najcenejše X570 imajo namreč precej oskubljen napajalni sistem in izbira za 3900X se začne pri TUF X570-PLUS in višje.

Kako se obnese v igrah? Če še v Cinebench R20 Intel i9 9900KF prehiti za osupljivih 45%, tudi v igrah uspe nuditi dostojen odpor. Zaostane zgolj za pičlih 6%, kar je v primerjavi z surovo zmogljivostjo fascinanten podatek.

Objava Kateri procesor kupiti? (oktober 2019) se je najprej pojavila na HOPsi.

Presneti packoni, dobro, pustiva preostanek za kakšno drugo priložnost in se osredotočiva se na glavni razlog tvojega prihoda. V zadnjih mesecih je na trgu grafičnih kartic prišlo do večjih sprememb. Tako smo dočakali prvo 7nm kartico izpod rok AMDja, ki sliši na ime AMD Radeon VII. Ne gre za edino novinko, saj se je pred nekaj meseci na trgu znašla tudi izboljšana in dodatno navita RX 580, ups RX 590. V zrak niso gledali niti pri Nvidii, ki je na trg splavila novo generacijo grafičnih kartic arhitekture Turing. Usulo se jih je za dober ducat, vse od GTX 1650, 1660, 1660ti, RTX 2060, 2080, 2080 TI in nedavno še nekatere enačica z oznako Super. Poimenovanje v sebi ne skriva resnejše logike. Če si se prebil do te točke, že tako poznaš moje mnenje. Glavna razlika med obema je zgolj v tensor jedrih, ki jih RTX kartice uporabljajo za ti. Ray Tracing (po Nvidiinih besedah novi večji premik na področju igričarske industrije (Physics khm, khm)), GTX pa so zanje prikrajšane.

Če si pred nakupom grafične kartice in ne veš kaj kupiti, si definitivno na pravem mestu!

Vstopna grafična rešitev

Možnosti: RX 560 4GB/2GB, GT 1030 2gb(DDR3/GDDR5)

+ hitrejša od GT 1030, tekoče igranje na 1920×1080, 4GB GDDR5 pomnilnika, primerna za starejše napajalnike
– višja poraba od GT 1030, kompromisi pri grafičnih nastavitvah v igrah, neprimerna za 144Hz

RX 560 je med nami že lep čas, natančneje, nekaj več kot dve leti. Kljub starosti v najnižjem segmentu še zmeraj ponuja najboljšo vrednost za zahtevan denar – z izjemo rabljenih grafičnih kartic. A kartice tega cenovnega razreda s sabo vedno prinesejo kopico kompromisov, zlasti če nisi navdušen zgolj nad eŠportnimi naslovi, saj bo za tekočo igralno izkušnjo potreben potop nastavitev. Zaradi nizke porabe je RX 560 primerna tudi za sisteme s starejšimi napajalniki, kot nadgradnja katere izmed kartic prejšnjih generacij. Velikost jo naredi primerno za manjša ohišja, vsi ljubitelji pasivnih sistemov pa jo lahko najdete tudi v pasivno hlajeni enačici.

Kartica množic (do 200€)

Možnosti: RX 570 4/8GB, RX 580 4/8GB, GTX 1060 3/6GB, GTX 1650

+ hitrejša od RX 470, odlična cena, ravno pravšnja količina video spomina za 1920×1080
– slabše hlajenje od RX 580, navijalski potencial je bor, nekoliko večja poraba od GTX 1060

Med vsemi naštetimi karticami za denar zdaleč največ ponuja RX 570 4GB. RX 570 8GB sicer ne zaostane veliko, a dodatna količina pomnilnika v celoti preprosto ne zadosti višji cenovni postavki, pa tudi 4GB za 1920×1080 še vedno zadostuje. Odlično se obnese pri poganjanju iger v FHD in redki so naslovi, kjer bo potrebno občutno prilagajanje nastavitev.

Pravi srednji rang (pod 300€)

Možnosti: GTX 1660 TI, GTX 1660, GTX 1060, RX 580 4/8GB, RX 590, Vega 56

AMD Vega 56

+ hitrejša od vseh preostalih, dobiti jo je mogoče že za 250€, 8GB HBM2 grafičnega pomnilnika, primerna za 1440p, surova moč
– višja poraba, terja zmogljiv napajalnik, toplejša.

Vega 56 je tič s precej zapleteno zgodbo, ki je le redko ogledala notranjost gejmerskih sistemov. Izšla je namreč v času kriptomanije in bila zaradi surove zmogljivosti med kriptokopalci izjemno zaželena. Kakorkoli, situacija se je v zadnjem letu obrnila in nekdaj prestižna kartica AMD-jeve linije se na policah trgovin prodaja že za 250€ ali manj. V kolikor jo uspeš izvohati za to ceno, je preprosto za razred boljša kartica od GTX 1660 TI, a v račun moraš vzeti višjo porabo in glasnost.

Nvidia GTX 1660 TI

+ sveža, nizka poraba, 6GB GDDR6 pomnilnika, v igrah se približa RTX 2060 in občasno doseže GTX 1070, načeloma tiha
– silno potenja na 1440p, neumno poimenovanje

Tako je za večino bolj logična izbira GTX 1660 TI, ki bo s svojim imenom zmedla vsaj ducat potencialnih kupcev. Za dobrih 300€ po zmogljivosti skorajda doseže GTX 1070 in RTX 2060, a je za odtenek prekratka. Razlog za nižjo ceno tiči v manjku tensor jeder in posledično nepodprtosti ray tracinga na strojnem nivoju. A ker vemo, da ray tracing v trenutnem stanju ni opevana in nujna pridobitev, ji tega ne gre šteti v škodo.

Zmogljiva izbira (300€+)

Možnosti: RTX 2060/Super, RTX 2070/Super, RTX 2080/Super, Vega64, Radeon RX 5700/XT

Nvidia RTX 2060

+ vstopna kartica za napredno senčenje, poraba, omogoča 1440p, solidna cena
– zaradi manjka zmogljivost je efekt ray tracinga precej klavern

RTX 2060 je praktično edina kartica iz celotne RTX serije, ki je za manj denarja ponudila večjo zmogljivost od svojih predhodnikov. Gre za izjemno zmogljivo grafično kartico, ki pa ima zgolj eno slabost, v zahtevnejših naslovih ji za RayTracing zmanjka nekaj dodatne zmogljivosti, zaradi česar je uporaba okrnjena. Kljub temu za 25% nižjo ceno ponuja zmogljivost skorajda na ravni dražje RTX 2070. Kot je že v navadi ima 6GB GDDR6 grafičnega pomnilnika, kar je 2GB manj od RTX 2070 in RTX 2080, a še zmeraj dovolj za gladko igralno izkušnjo na do 1440p.

Nvidia RTX 2070

+ dobra zmogljivost, ki pa ne predstavlja nadgradnje za uporabnike GTX 1080, poraba, ray tracing je užiten,
– cena, zmogljivost napram predhodnika

Druga priporočena kartica je RTX 2070, ki sem jo postavil pred RTX 2060 Super. Cenejši primerki RTX 2070 se močno približajo cenovni postavki RTX 2060 Super in iz tega vidika v RTX 2060 Super ne vidim dostojne zamenjave. Sama zmogljivost je neokrnjena in RTX 2070 dejansko omogoča poganjanje peščice naslovov, ki podpirajo ray tracing.

AMD Radeon RX 5700/XT

+ za denar ponuja veliko, v veliko igrah preseže RTX 2070, pripadajoče tehnologije, 8GB GDDR6
– izogni se referenčnim primerkom, strojna podpora za napredno senčenje

Kakorkoli, nedavno izšli Radeon RX 5700/XT za enako ceno ponudita še nekaj dodatne zmogljivosti, ampak na strojnem nivoju ne omogočata uporabo ray tracinga. K sreči so nedavno na trg prišle kartice partnerjev in vroče in glasne referenčne primerke poslale na smetišče zgodovine. Kartica med vsemi konkurenti ponuja največ za zastavljeno ceno in čeravno je zmogljivost nesporna, so sovpadajoči elementi nekoliko manj. Na spletu lahko opaziš kupček pritožb čez same gonilnike, težave bodo najbrž odpravljene še pred pričetkom jeseni.

Denarnica ali RTX 2080 TI?

Možnosti: RTX 2080 TI?

+ prva prava 4k kartica, zmogljivost, 11GB GDDR6 pomnilnika, ni igre, ki ji ne bi bila kos
– cena, cena, cena

Nesporno najzmogljivejša grafična kartica na trgu, za katero boš odštel povprečno mesečno plačo v Sloveniji. Žal gre za nišni produkt, ki si ga bodo omislili zgolj najbolj zavzeti privrženci in tisti, ki resnično “potrebujejo” kartico, ki je sposobna samozavestno prebaviti 4k naslove.

Objava Katero grafično kartico kupiti? (september 2019) se je najprej pojavila na HOPsi.

In če smo se včeraj osredotočili na televizorje, se bomo danes na različne igričarske komponente, ki znajo za ugodno ceno popestriti dan marsikateremu igričarju.

Zapomnite si, da ta razprodaja velja samo za Prime naročnike, a to ni prevelika ovira, če si včlanite v brezplačno, enomesečno obdobje. Preden vam zaračunajo naročnino, to preprosto prekličete in Amazonu ne plačate nič.

Logitech kamera C920 HD -70%

CENA: 94,2 € 27,9 €

Če se morda spravljate k oblikovanju svoje nove streaming kariere, potem se zagotovo zavedate, da pri temu veliko vlogo igra tudi kamera. Logitech C920 je zato odlična izbira, še posebej pri takšni ceni. Sicer boste pogrešili snemanje v 4K ločljivosti, a nič ne de. Za takšno ceno bo povsem v redu tudi resolucija 1080p ter 30 sličic na sekundo.

Samsung LC27JG50QQUXEN 27″ monitor -35%

CENA: 343.46 € 221,66 €

Samsungov monitor LC27JG50QQUXEN je doživel 100 € pocenitve in za takšno cenovno postavko, je to odličen nakup. Zaslon premera 27″ ponuja sliko ločljivosti 2560×1440 pri 144Hz osveževalni frekvenci. Žal umanjka podpora za HDR prikazovanje, a kompromisi nekje morajo biti.

ASUS TUF FX505GM-AL279T 15,6″ prenosnik -40%

CENA: 1.440,38 € 864,22 €

ASUS-ov prenosnik je doživel kar 40% znižanje in čeprav vas morda komponente ne bodo ravno odpihnile, je to še vedno precej udoben nakup. V prenosniku se nahaja procesor Intel i7 8750H, 8 GB pomnilnika ter grafična kartica Nvidia GeForce 1060 6 GB. Zaslon v premer meri 15,6 inčev ter ponuja resolucijo 1920×1080.

Samsung EVO Sata III 1 TB SSD -62%

CENA: 293 € 110 €

Če še vedno vztrajate na počasnih, klasičnih trdih diskih, je morda ravno danes napočil čas za nadgradnjo. Samsungov SSD EVO Sata III je zato odlična izbira, še posebej pri temu znižanju, kjer so mu odsekali kar 62% cene. Kapaciteta 1 TB je dovolj velika, da se lahko znebite odvečnih starejših diskov ali pa slednje uporabite za pomožno hrambo.

AMD Ryzen 7 2700X -27%

CENA: 365.58 € 266.95 €

Čeprav je AMD že izdal naslednjo generacijo Ryzen procesorjev, tudi prejšnja še vedno ni za odmet. Še posebej to velja za AMD Ryzen 7 2700X, ki v tej razprodaji drži trenutno najnižjo ceno, odkar je izšel na trg. Procesor tika pri 3.7 Ghz in lahko doseže frekvenco 4.3 Ghz, vključen pa je tudi hladilnik Wraith Prism RGB LED Cooler.

CORSAIR ONE i160 pošastni PC -10%

CENA: 3.765 € 3.388 €

Za konec smo prihranili najdražje in po moči, tudi najboljše. Gre za predsestavljen računalnik podjetja Corsair, ki v sebi vsebuje praktično najmočnejšo opremo. V ohišju boste odkrili procesor Intel i9-9900K, grafično kartico Nvidia RTX 2080 Ti z vodnim hlajenjem, 480 GB M.2 disk, 2 TB trdi disk ter kar 32 GB DDR4-2666 pomnilnika. Cena znaša nad tri tisočake, a ob 10% znižanju prejmete preko 350 € popusta.

Amazon Prime razprodaja je na voljo samo še danes, nato pa se lahko od vseh popustov žalostno poslovite.

Objava 6 najbolj znižanih gaming komponent, ki jih lahko samo še danes kupite na Amazonu se je najprej pojavila na HOPsi.

Seveda Intel ne počiva in če je verjeti zadnji izcurljani sliki iz predstavitve, imajo za prihodnost pripravljen precej interesanten odgovor konkurenci.

10. generacija Intel procesorjev Comet Lake bo zgrajena presenetljivo na 14nm proizvodnemu procesu.

Najbolj interesanten izdelek je zagotovo tudi najmočnejši. Ta se bo imenoval Intel Core i9 100900KF, vseboval pa bo 10 procesorskih sredic in 20 niti. Njegova osnovna frekvenca bo tekla pri 3.4Ghz, Turbo Boost enega jedra bo nalezel na 5.2Ghz, na vseh jedrih pa na 4.6Ghz. Najmočnejši in najdražji model vas bo oštel za 499 $.

Srebrno medaljo bo nosil Intel Core i9-10900F, ki bo prav tako vseboval 10 procesorskih enot ter 20 jeder. Osnovna frekvenca bo tule 3.2Ghz, pri Turbo Boostu enega jedra pa bomo pridobili 5.1Ghz, pri vseh pa 4.4Ghz. Z vse to bomo odšteli 449 dolarjev.

Bron si bo prislužil model Intel Core i9-10800F. Tudi ta bo vseboval 10 procesorskih sredic ter 20 jeder, osnovna frekvenca pa bo tu precej nižja, samo 2.7Ghz. Pri Turbo Boostu bo eno jedro teklo pri 5.0Ghz, vsa pa pri 4.2Ghz. Cena? 409 $.

Zanimivo je dejstvo, da bodo prav vsi procesorji nove generacije podpirali Hyper Threading, tudi Intel Core i3 10100.

Celotno razpredelnico vseh 12-tih novih procesorjev si lahko ogledate v spodnji razpredelnici.

Seveda vse skupaj vzemite z zrnom soli, saj ne gre za uradno objavo in zna biti vse skupaj potegavščina. A zadeva vsekakor izgleda vsaj na prvi pogled precej legitimno.

Objava Razkrita 10. generacija Intel procesorjev se je najprej pojavila na HOPsi.

Toda, kako točno izmeriti vso moč sveže nabrane tehnikalije? Zato je poskrbela Nvidia, ki je včeraj izdala orodje FrameView.

Preko tega programa naj bi uporabnik lahko natančno izmeril sličice na sekundo ter koliko vsaka igra izkoristi moč grafične kartice. Merimo lahko tudi porabo električne energije, zadeva pa podpira praktično vse grafične knjižice kot so OpenGL, Vulkan ter DirectX.

Čeprav FrameView deluje tako na Nvidia kot tudi AMD izdelkih, pri porabi energije na AMD izdelkih dobimo nepravilne rezultate. Razlog je dejstvo, da AMD API sporoči vrednost med energijo čipa ter energijo matične plošče, Nvidia pa pravi, da se boste morali za prave rezultate obrniti na AMD, saj lahko samo oni sporočijo pravilno vrednosti API-ja.

FrameView naj bi bil bolj natančen od sorodnih orodij, pri testiranju pa lahko pridobimo tudi podatke, ki jih program zapiše v stolpca. Ene vrednosti prikažejo upodabljene sličice (torej tiste, ki se izvršijo na začetku cevovoda in pridejo do grafične kartice) ter prikazane sličice – to so tiste, ki jih dejansko vidimo na ekranu.

FrameView je zaenkrat v beta testiranju, svoj izvod pa si lahko prenesete tule.

Objava Nvidia izdala orodje za testiranje grafičnih kartic se je najprej pojavila na HOPsi.

Vendar vsaka tehnološka igračka s sabo prinese nek minus in v Ryzen primeru ga je očitno nasrkala igra Destiny 2.

Prvi kupci tretje serije Ryzen procesorjev so se začeli na Redditu pritoževati, da po nadgradnji svojih PC-jev ne morejo več zagnati igre Destiny 2. Problem je bil takoj odpravljen, če so procesor in matično ploščo zamenjali s prejšnjimi komponentami, tako da je več kot očitno razlog v Ryzen procesorju.

Zaenkrat ne pomaga nič, tudi ponovna namestitev Oken ter vseh gonilnikov ni razrešila problema. Ob zagonu igre se ta prikaže v Task Managerju, žal pa je to vse kar se zgodi.

Razvijalec Bungie je že izjavil, da trenutno raziskuje težavo, žal pa še ni jasno, kdaj bo na površje priplaval popravek. Do takrat boste nestrpni novi lastniki Ryzen igračk morali ostati praznih rok.

Objava Destiny 2 trenutno ne deluje na AMD Ryzen 3000 procesorjih se je najprej pojavila na HOPsi.

V mojih rokah se je tako znašel cenovno ugoden in visoko pričakovan procesor Ryzen 5 3600. Njegov soimenjak iz prejšnje generacije je predstavljal idilično razmerje med ceno ter zmogljivostjo in tako je tudi tokrat. Prinaša 6 jeder in 12 niti, ob osnovni frekvenci 3,60GHz in kar 4,2 GHz pospešku na enem jedru. Pa bo izboljšan IPC dovolj, da bo Intel pričel izgubljati zvestobo igričarjev?

AMD je mojster ustvarjanja pričakovanja. To jim je uspelo tudi z novo arhitekturo Zen 2 za tretjo generacijo Ryzen procesorjev, katere izid je marsikdo nestrpno pričakoval zadnjega pol leta. AMD ima prvič v zadnjih letih naprednejši proizvodni proces v primerjavi z Intelom, saj so izdali prvi 7 nm procesor za namiznike. Ob tem pa bomo potrošniki na “navadne” osnovne plošče namestili celo 12 in 16 jedrne procesorje. Toda jedra niso vse, še posebno to velja za igre. AMD je kot kaže udaril tudi tu in pred izidom se je govorilo o 10% izboljšanju zmogljivosti posameznega jedra ob isti frekvenci. Še več, tudi sama frekvenca naj bi bila višja, več virov je izpostavilo 12 jedrni procesor z boost frekvenco nekaj pod magično mejo 5 GHz. Če vse to seštejemo, ima AMD v rokah resnično kladivo, s katerim bo Intel močno udaril po prstih in giganta zbudil iz dolgoletnega spanja.

V nadaljevanju se bom osredotočil in ocenil naš testni primerek AMD Ryzen 5 3600.

Kot lahko vidimo, gre še zmeraj za 6 jedrni procesor z 12 nitmi, a osnovna frekvenca se je dvignila iz 3,40GHz na 3,60GHz. Turbo takt je doživel še nekoliko večje zvišanje, saj se je napram predhodnjih 3,90GHz dvignil na 4,20GHz, več pa je tudi predpomnilnika. A TDP je kljub temu ostal enak in šteje “zgolj” 65W.

Kot vemo, TDP že dlje časa ne označuje dejanske porabe procesorja, temveč koliko toplote je potrebno odvesti. Prav tako Intel in AMD TDP določata po različnih kriterijih in neposredna primerjava nikakor ni smiselna. AMD navaja porabo v Boost, Intel pa z osnovno frekceno in tako Intel izpade kot da je njegova poraba nižja.

Po nekaj dnevih testiranja je še največja zagata ta, ali Ryzen 3600 uspe upravičiti nekoliko višjo ceno od starejših Ryzen generacij, ki so se ponovno pocenila. Konkurence v modrem taboru preprosto nima.

O novostih nove arhitekture smo na strani napisali že kar nekaj, tako, da se v testu ne bom poglabljal v vse novotarije. Kot že ob preteklih enačicah, so se pri AMD tudi tokrat odločili, da priložene hladilnike uredijo v hierarhijo, kjer je tip hladilnika odvisen od zmogljivosti procesorja.

Ob Ryzen 3600 prejmeš najosnovnejšega Wraith Stealth. Na tem mestu se nikakor nisem mogel ogniti vprašanju, zakaj je zraven mojega testnega primerka prišel AMD Wraith Prism RGB. Da bi bilo začudenje še malce večje, je že ta stežka hladil procesor in neprijetno glasno sesal zrak skozi reže ventilatorjev, vsaj dokler nisem ročno nastavil profila ventilatorjev v BIOS-u. Prepričan sem, da bo ob uporabi priloženega hladilnika izgubil nekaj zmogljivosti, vsaj čez poletje. V kolikor ga resda morate uporabljati, pa priporočam nastavitev ventilatorjev na konstantno hitrost vsaj pod 55C, saj bo drugače ob vsaki najmanjši obremenitvi hladilnik zaječal kot notredamski zvonar.

Testi

Testni sistem

Dejstvo je, da so sredstva večine igričarjev precej omejena. Zato smo za testni sistem uporabili računalnik, ki si ga lahko omisli večina igričarjev, saj je konfiguracija resnično dostopna velikemu delu ciljne populacije. Trenutno doma žal nimam primernejše grafične kartice od RTX 2060 in zato je bila med testiranji uporabljena slednja.

Nedvomno je prišlo do določenih omejitev in celoten potencial povsod ne bo izkoriščen, sem pa to kar se da kompenziral s prilagoditvijo nastavitev v igrah.

Računalnik so sestavljale naslednje komponente:

• Procesor: AMD RYZEN 5 3600
• Pomnilnik: 2x8GB Kingston HyperX 2400MHz DDR4
• Trdi disk: SSD Toshiba nvme 512GB
• Grafična kartica: EVGA RTX 2060 XC 6GB
• Osnovna plošča: Gigabyte Aorus Pro B450
• Ohišje: X
• Napajalnik: Chieftec Navitas 1250W
• Hlajenje: Wraith Stealth

Programi

CPU-Z

Ryzen Zen2 je prva arhitektura, izdelana na 7nm procesu. Posledica je nižja poraba ter višje frekvence, a tudi dodatna toplotna obremenitev.

Količina pomnilnika je doživela povečanje.

Za test sem uporabil Gigabyte Aorus Pro B450. Plošča je delo opravila izvrstno, potrebno je bilo zgolj posodobiti BIOS. Nekaj več težav je povzročala izbira pomnilnika, saj se z nekaterimi seti računalnik ni želel zagnati, zato tudi uporabljen 2400MHz, medtem ko se priporoča 3200MHz in več. Teh težav na starejši AsRock X370 Taichi nisem imel.

V CPU-Z orodju je Ryzen 5 3600 kar 28% hitrejši v enojedrnih opravilih. K temu kar nekaj prispeva višja frekvenca, saj se slednja ustavi pri 4,20GHz, pri Ryzen 5 1600 pa že pri 3,60GHz.

Razlika je opazna tudi v večopravilnih testih. Tokrat Ryzen 3600 doseže 25% boljše rezultate. Ponovno morava v obzir vzeti višji takt jeder, saj je frekvenca za 450MHz višja.

CPU Mark

Prvi test, ki si ga bomo ogledali, so primerjave rezultatov v Cinebench R15. Za primerjavo zmogljivosti smo uporabili še Ryzen 1700 in Ryzen 2700x, ki sta bila priljubljena med kupci preteklega obdobja, obenem pa z njima lažje prikažem napredek nove generacije. V mislih imejte, da gre za 8/16 jedrna procesorja napram 3600 6/12. Ryzen 7 1700 sem za namene testiranja navil na 3,9GHz pri 1,36V.

Pričakovano Zen2 arhitektura prinaša pohitritev v IPC. Ryzen 5 3600 je tako dosegel kar 184 točk. S tem je sunkovito preskočil Ryzen 7 2700x s 161 in Ryzen 1700 s 131 točkami. Ko sem Ryzen 1700 navil na 3,9GHz se je rezultat sicer dvignil na 151 točk.

Del pohitritve nedvomno izhaja iz višje frekvence, ki se je za Ryzen 3600 ustavila pri 4,2GHz.

Ob obremenitvi vseh jeder se razmerje nekoliko poruši. Ryzen 3600 ob kar dveh jedrih manj uspe doseči skorajda enak rezultat. Brez oklevanja lahko priznam, da je AMD uspel vnovič napraviti korak naprej.

3DMark

V 3DMarku sem procesorje pognal skozi dva testa, Time Spy in Fire Strike. Ryzen 3600 je dosegel nekaj slabše rezultate v procesorskem testu, saj se mu pozna manjko 2 jeder. V grafičnih testih so bili rezultati nekoliko boljši.

Igre

Procesor smo testirali tudi v par igrah na prej omenjenem testnem sistemu. Razen če je omenjeno drugače, so vsi sistemi za testiranje uporabljali identično grafično kartico – RTX 2060, Toshiba NVMe SSD in 2400 MHz pomnilnik. V nekaterih grafih boste lahko opazili, da so procesorji po zmogljivosti precej poravnani. Do tega pride zaradi omejitve grafične kartice oz. omejenega maksimalnega števila sličic na sekundo v določenih igrah. Čeprav je večina testov potekala na ultra nastavitvah in ločljivosti 1920×1080, smo nekaj testov opravili tudi na nižjih nastavitvah, kjer ta problem ne bo tako izrazit.

Witcher 3

• 1920×1080
• Najnižje pred-nastavitve

The Witcher 3 velja za eno izmed bolje optimiziranih iger, ki dodobra izkoristi grafično kartico ter vsa jedra procesorja. Temu primerni so rezultati, ki prikazujejo majhne razlike, zmago pa domov odnesejo dodatna jedra. Ryzen 3600 je sicer dosegel zgolj 4 FPS manj kot Ryzen 2700x in 1700, vsi pa so krepko presegli mejo 100 FPS. Naj omenim še, da sem za potrebe testov z vsemi procesorji skušal ubrati iste poti, sličice pa so pri tem na čase kar močno nihale (med 200-120 FPS), odvisno od pokrajine.

Total War: Three Kingdoms

• 1920×1080
• Srednje pred-nastavitve – Največjo število enot
• Vgrajeno “benchmark” orodje

Total War: Three Kingdoms je na vseh Ryzen procesorjih delovala odlično, čeprav je 1700 nekoliko zaostajal za obema tekmecema. Kljub vsemu je tudi razlika med najboljšim in najslabšim rezultatom znašala manj kot 10%.

Assassin’s Creed Odyssey

• 1920×1080
• Ultra pred-nastavitve
• MSAA
• 16x AF
• Vgrajeno “benchmark” orodje

Ena izmed iger, ki odlično izkoristi vsa jedra. Ryzen 3600 je dosegel identičen rezultat kot dražji Ryzen 2700x, Ryzen 1700 pa je ponovno nekoliko zaostajal.

GTA 5

• 1920×1080
• Ultra pred-nastavitve – tudi napredne
• Vgrajeno “benchmark” orodje

GTA 5 šteje že 5 let, a kljub temu ostane priljubljeno orodje za testiranje. Igra dodobra izkoristi potencial procesorjev in vsi testirani nalogo opravijo z odliko. Ryzen 3600 tudi tukaj za dlako dobi boj s starejšima konkurentoma.

Navijanje

Navitje je pričakovano predstavljalo veliko prepreko. Zen arhitektura je namreč znana po alergičnosti na takt višji od 4GHz, kjer začne voltaža nesorazmerno naraščati. Ker je testni Ryzen 3600 spodoben držati 4,05GHz ob obremenitvijo vseh jeder, naraste tudi tovarniška voltaža. Slednja je za naš primerek znašala 1,36V-1,38V, kar je za tovarniški hladilnik kar precejšen zalogaj.

Kakorkoli, ker sem prvotna testiranja izvajal zgolj s priloženim hladilnikom, omembe vrednega navitja nisem uspel doseči, saj sem dosegel zgolj 100MHz višjo frekvenco, temperatura pa je v Cinebench20 presegla 85 stopinj.

Kakorkoli, najvišji rezultat, ki mi ga je uspelo doseči je 4150MHz pri 1,4V, kjer je stopnjevanje preprečilo 85 stopinj med testiranjem -najvišja varna temperatura naj bi po besedah AMD bila 75 stopinj. Ob testnem primerku sem sam prejel Wraith Prism hladilnik, normalni smrtniki jo bodo odnesli slabše, saj prejmejo resnično osnovnega Wraith Stealth. Navitje bom naknadno v dodatnem članku razčlenil z Noctua NH D15, ki bo omogočila več manevrskega prostora.

Zaključek

Ryzen 3000 ob še manjšem proizvodnem procesu na trg prinaša še bolj dodelano Zen2 arhitekturo. Nesporno za enako ceno na mizo postavi zmogljivejšo generacijo procesorjev. Le ti še zmeraj blestijo v produktivnih aplikacijah, v igrah pa jim ni uspelo v celoti razrezati vso prednost, ki jo je tekom let nabral Intel z i7 ter posledično i9.

Če se v nadaljevanju osredotočim na Ryzen 5 3600, njegova največja težava niso Intel konkurenti, temveč procesorji Ryzen prve in druge generacije, ki jih je za smešen denar mogoče dobiti na trgu. Tako lahko Ryzen 2600 dobiš že za dobrih 120€, kar je 50% cene Ryzen 3600 z žrtvovanjem 15-20% zmogljivosti.

Ryzen 5 3600 je Intelove i5 procesorje pretvoril v okostnjake v omarah, katerih nakupa se racionalno preprosto ne da upravičiti. AMD jih je s 3 serijo Ryzen procesorjev uspel uloviti tudi v igrah, ob tem pa so že od začetka boljši v produktivnih orodjih.

Vendar Ryzen 5 3600 ni namenjen zgolj igralcem videoiger. Gre za idealen procesor za vse z omejenim proračunom, ki si želijo zmogljiv vstopen procesor za video obdelavo, saj na tem področju resnično blesti.

V kolikor nestrpno brskaš po spletu z željo po novem računalniku in si še ne lastiš Ryzen procesorja, je serija 3000 odlična izbira. V kolikor pa že imaš Ryzen procesor prejšnjih generacij (6 ali več jeder) pa lahko novo serijo preskočiš, saj preprosto ne ponuja dovolj velikega razkoraka, da bi nadgradnjo upravičila (izjema 12 in 16 jedrne inačice). Vedi tudi, da vse plošče prve generacije nove serije ne bodo podpirale, kar naredi situacijo še posebej konfuzno.

Zahvaljujemo se spletni trgovini EIGRE.si, ki nam je omogočila test.

Objava Test procesorja Ryzen 5 3600 – Je Intelove prevlade končno konec? se je najprej pojavila na HOPsi.

Tehnološki navdušenci so precej bolj navdušeni nad novimi procesorji, saj bodo očitno ti pravi prodajni hit, vsaj glede na vse vznemirjenje, ki trenutno vlada širom internetnih kotičkov. Zato so bile nove grafične kartice na arhitekturi Navi kar malce zanemarjene. Vseeno pa so včeraj grafični pristaši zadržali dih, saj so se pojavili prvi testi kartic Radeon RX 5700XT & RX 5700.

Ti so izšli po nesreči, saj bo NDA padel šele 7. julija. Nesrečno objavo si je privoščila poljska spletna stran Benchmark, ki je zadevo že umaknila iz svojih strežnikov. A slike testov so se ohranile in tako imamo sedaj lažjo predstavo o najnovejših grafičnih izdelkih AMD-ja.

Pri rezultatih je potrebno v zakup vzeti dejstvo, da je bilo testiranje izvedeno na prvih gonilnikih, ki zahtevajo še nekaj optimizacije. AMD navdušenci se lahko zato veselijo par procentov boljših rezultatov z izboljšanimi gonilniki, vendar dejstvo obstaja, da se Radeon RX 5700XT & RX 5700 nista odrezala najbolje.

Pri Shadow of the Tomb Raider RX 5700 pade pod GeForce RTX 2060 Super, medtem ko RX 5700XT ne zaostane samo za RTX 2070 Super, ampak pade celo pod GTX 1080 Ti.

Podobna zgodba se zgodi pri Far Cry 5, le da tu RX 5700 prehiti RTX 2060 Super.

Največje presenečenje se pripeti pri igri Wolfenstein II The New Colossus, kjer je bilo testiranje zasnovano na Vulkan knjižici. Tu oba izdelka padeta globoko zadaj, RX 5700 zaostane celo za GTX 1070 Ti, RX 5700 XT pa pade pod RTX 2060 Super in FE inačico ter celo za RX Vego 64.

Rezultati niso navdušujoči. Še posebej je žalostna primerjava med RTX 2070 Super (499 $ brez davka) ter RX 5700 XT (predvidena cena 449 $ brez davka), ki bi si navsezadnje morala biti konkurenta. Nvidia tu zmaga na celi črti in upravičeno nosi malce višjo ceno, ne smemo pa pozabiti, da pri njej dobimo tudi ray tracing tehnologijo, ki pri obeh AMD izdelkih žalostno manjka.

Počakajmo še na uradni izid in posodobljene gonilnike, a zaenkrat kaže, da AMD na grafičnemu trgu ne bo premagal konkurence.

*Posodobitev: AMD je danes oznanil nižanje cen svojih grafičnih kartic. Radeon RX 5700 bo tako nosil cenovno nalepko 349 $, RX 5700 XT pa 399 $. To ju naredi precej bolj ugodni za nakup, saj RX 5700 premaga RTX 2600 Super, hkrati pa stane 50 $ manj, medtem ko se RX 5700 XT umesti nekam na udobno sredino. RTX 2070 Super jo glede hitrosti povozi, a je treba tudi upoštevati 100 $ razlike v ceni.

Objava Prihajajoče AMD grafične kartice Radeon RX 5700XT & RX 5700 dobile prve teste se je najprej pojavila na HOPsi.

NVIDIA je že nekaj časa dražila z najavo nečesa, kar bo “Super”. Čeprav takrat še ni bilo čisto jasno za kaj točno se gre, je zdaj zadeva tudi uradno potrjena.

Gre za prevetritev RTX serije, tako da bodo grafične kartice RTX 2080, RTX 2070 ter 2060 dobile svoje Super izvedenke, medtem ko bo RTX 2080Ti ostala takšna kot je. Kaj “Super” točno pomeni, se še ne ve, pojavljajo pa se ugibanju o 10% pohitritvi, nekateri pa upajo, da bodo cene starejših izvedenk malce upadle.

NVIDIA bo uradno predstavitev izvedla 2. julija, na isti dan pa se bodo pojavile tudi prve recenzije za RTX 2070 Super ter RTX 2060 Super, medtem ko boste na opise RTX 2080 Super morali počakati do konca julija.

Objava NVIDIA bo 2. julija razkrila GeForce RTX 2080/2070/2060 Super grafične kartice se je najprej pojavila na HOPsi.

Nekatere trgovine pa so sedaj procesorje že začele postavljati na svoje strani, zraven pa so prištete tudi cenovne nalepke. Pri uradnih predstavitvah je namreč največkrat problem, da so cene naštete v dolarjih, poleg tega pa pri njih ni prištet davek.

Portugalska stran GlobalData je na svojo trgovino naštela vse prihajajoče izdelke tretje generacije Ryzen procesorjev, tako da si lahko navdušenci že lahko pričnete oblikovati svoje proračune za nadgradnjo.

Spodnja tabela vam bo lepo predstavilo primerjavo med Ryzen 2000 in Ryzen 3000 generacijama.

Za igričarje se zanimivosti začnejo pri procesorju Ryzen 5 3600, ki vas bo obral za 218,90 €. Stopničko višje vas čaka Ryzen 7 3700X za 361,90 €, za najmočnejši izdelek Ryzen 9 3900X pa boste odšteli poštenih 548,90€.

Seveda ne vzmetite teh cen do centa natančno, saj bodo v slovenskih trgovinah te verjetno malce drugačne. So pa informacije vseeno zelo priročne za prihajajoče poletno zapravljanje, kjer v poštev pridejo tudi Ryzeni druge generacije, kateri bodo ob izidu naslednika prejeli znižanje cen.

Ryzen 3000 procesorji uradno izidejo 9. julija.

Objava Pojavljati so se začele prve cene za procesorje Ryzen 3000 se je najprej pojavila na HOPsi.

Tej obljubi se zaenkrat še ni odpovedal tudi pri najavi tretje generacije Ryzen procesorjev, vendar najnovejše matične plošče, zasnovane na X570 čipovju, ne bodo podpirale vseh Ryzen procesorjev.

Specifično gre za prvo generacijo kot so denimo Ryzen 7 1700 procesorji, ki na najnovejši matičnih ploščah preprosto ne bodo delovali.

Seveda to na običajnega kupca ne bo preveč vplivalo. Redko kdo bo šel kupiti najnovejšo X570 matično ploščo samo zato, da bo v njo vgradil ostareli procesor. Pametna odločitev je, da kupite tako procesor kot tudi matično skupaj ali pa v njo vgradite vsaj Ryzen druge generacije, ki bo ob izidu trojke postal cenejši.

Je pa res, da uporabniki ne bodo mogli postopoma nadgraditi svoje AMD sisteme kot bi bila denimo najprej nadgradnja matične plošče in šele nato procesorja.

Kako je pa s starejšim čipovjem? AMD je za te namene pripravil priročno tabelo, kjer se lahko prepričate o svoji pripravljenosti na njihove nove izdelke.

Matične plošče X470 in B450 bodo tako podpirale prav vse generacije Ryzen procesorjev, zatakne pa se pri cenejših inačicah X370 ter B350. Te znajo podpirati nove procesorske enote, a boste pred tem morali nadgraditi svoj BIOS. Zato se je pametno obrniti na vašega proizvajalca in na njihovi spletni strani povohati za morebitnimi posodobitvami.

Najcenejše čipovje A320 na žalost ne bo podpiralo tretje generacije, zato vam ne ostane drugega kot pa nadgradnja.

AMD pravi, da bo na škatle matičnih plošč tipa X570, X470 in B450 od sedaj naprej lepil nalepke “Ryzen 3000 Ready”, tako da se boste že takoj ob nakupu hitro prepričali o kompatibilnosti strojne opreme.

Objava Prva generacija Ryzen procesorjev ne bo kompatibilna z novimi AMD matičnimi ploščami se je najprej pojavila na HOPsi.

V spodnji tabeli so oznanjeni modeli s pripisanimi cenami, za katere ne pozabimo, da so to dolarji brez prišteteka davka, kot je navada v ZDA.

Na predstavitvi posameznih modelov so navedli še nekaj dodatnih podrobnosti.

Ryzen 7 3700X je model z osmimi jedri, 16 nitmi, osnovno frekvenco 3,6 GHz in 4,4 GHz s Turbo. Zanimivo je, da ima ocenjeno porabo (TDP) samo 65 W. Osebno mnenje je, da je AMD ocenil, da te frekvence zadostujejo in si pustil še nekaj manevrskega prostora za morebitne Intelove novosti. 3700X so na odru primerjali s Core i7-9700K in novi Ryzen naj bi bil precej hitrejši, toda hitrost posameznega jedra naj bi bila približno enaka.

Naslednji je bil na vrsti Ryzen 7 3800X s prav tako 8 jedri in višjo frekvenco: 3,9 GHz/ 4,5 GHz. Tega so primerjali z i9-9900K in pokazali približno isto zmogljivost. Napovedan TDP dosega 105 W.

Najmočnejši model je Ryzen 9 3900X, dvanajst jedrna beštija s 24 nitmi, 4,6 GHz boost frekvenco in ponovno 105 W TDP.

AMD med predstavitvijo ni po pokazal cenejših Ryzen 5, toda oznanili so tudi Ryzen 5 3600X in Ryzen 5 3600. Oba sta šestjedrna modela z 12 nitmi.

Vsi novi procesorji so narejeni v 7 nanometrskem proizvodnem procesu ter že v osnovi podpirajo DDR4 pomnilnik hitrosti 3200 MHz. Opomba, prejšnja generacija Ryzenov je podpirala 2933 MHz, Intel Core pa 2666 MHz. Seveda vsi procesorji uporabljajo višje frekvence, samo to se šteje kot navitje. Podpirajo tudi nov vezni nabor X570 z PCIe 4.0, z nadgradnjo BIOSa tudi na obstoječih X470.

Ryzen 5 3600 bo prišel z že znanim Wraith Stealth, 3600X z Wraith Spire, torej tako kot z obstoječimi modeli druge generacije. Dražjim modelom bo priložen Wraith Prism.

Novi procesorji bodo na voljo 7. julija.

Objava AMD uradno naznanil tretjo generacijo Ryzen procesorjev! se je najprej pojavila na HOPsi.

V višjem rangu Core i7 trenutno še ostaja vladar, toda razlike niso ravno velike. Testi iger na srednjih podrobnostih v ločljivosti 1920×1080 z RTX 2080 Ti pač niso ravno pravi pokazatelj realnega stanja, kjer je omejitev praktično vedno grafična kartica, še posebno na višjih ločljivostih. Ryzen procesorji ponujajo za manj denarja več jeder, toda čista gaming s kar največ sličicami na sekundo je zaradi boljše zmogljivosti posameznega jedra in višjih frekvenc, še posebno po navitju, ostala domena Intelov.

Da AMD pripravlja novo arhitekturo Zen 2 za tretjo generacijo Ryzen procesorjev vemo že nekaj časa. Znano je, da bo AMD prvič v zgodovini imel naprednejši proizvodni proces v primerjavi s prvimi 7 nm procesorji. Na plano so prišle govorice o 12 in celo 16 jedrnih procesorjih, ki so sedaj praktično potrjene. Toda jedra niso vse, še posebno ne za igre. Toda AMD bo kot kaže udaril tudi tu in govori se o 10% izboljšanju zmogljivosti posameznega jedra ob isti frekvenci. Še več, tudi sama frekvenca naj bi bila višja, več virov je izpostavilo 12 jedrni procesor z boost frekvenco kar 5 GHz. Če vse to seštejemo ima AMD v rokah resnično kladivo, s katerim bo Intel močno udaril po prstih in giganta zbudil iz dolgoletnega spanja ob pomanjkanju konkurence.

Toda vse to so bile le govorice, ki pa kot kaže počasi postajajo realnost. Pred kratkim je namreč na splet pricurljala informacija o testu zaenkrat še neimenovane AMDjeve 16 jedrne pošasti, ki naj bi test Cinebench R15 opravila na frekvenci 4,2 GHz preko vseh jeder in dosegla rezultat 4278 točk!

Za primerjavo, osemjedrni Ryzen 7 2700X trenutne generacije v istem testu dosega samo 1808 točk, 16 jedrni Threadripper 2950X trenutne Zen+ generacije jih naračuna 3210. In primerjava z Intelom? Osemnajstjedrni i9-7980XE s cenovno nalepko okoli 2000 € je dosegel 3348 pik in je za dosego rezultata novega Ryzena potreboval močno navitje na 4,8 GHz. i7-9700k je zaradi nižjega števila jeder in odsotnosti HyperThreadinga seveda še nižje v okolici 1500 točk.

Rezultat je brez dvoma impresiven, toda končno sodbo bomo seveda podali, ko bodo procesorji končno na voljo in ko se pokaže kaj več od Cinebencha, ki nam gamerjem ne pove vsega. Naj še enkrat omenimo, da so vsi trenutni testi zaenkrat le nepreverjene govorice.

Več o Ryzen procesorjih tretje generacije naj bi bilo znano na prihajajočem sejmu Computex 2019, ki poteka med 28. majem in 1. junijem.

Če na trgu ni konkurence je za uporabnika vedno slabo, ker monopolist lahko spi na lovorikah, dostavlja minimalne izboljšave in prosto nastavlja cene, zato uspeh AMDja še posebno pozdravljamo. Slovenci še toliko bolj, ker AMD vlaga v naš trg z marketinškimi aktivnostmi, izdelkom dodaja igre in je med drugim pomagal pri vzpostavitvi ljubljanskega Stage One gaming bara ter s tem prispeval v slovensko gaming skupnost. Intel? Slovania, who that?

Objava Prvi test prihajajoče tretje generacije Ryzen procesorjev pricurljal na plano se je najprej pojavila na HOPsi.

Na vrhu še vedno vlada RTX 2080 Ti, okleščena verzija RTX 2080 pa je še vedno hitrejša od AMD-jevega tekmeca Radeon VII, poleg tega pa še ponuja ray tracing tehnologijo.

Približuje se naslednji večji sejem Computex 2019 in uradno bo tam AMD razkril svoje nove NAVI grafične kartice. Morda pa mu bo NVIDIA ukradla nekaj pozornosti, saj je včeraj na svojemu YouTube kanalu izdala kratek dražilnik.

Ta v bistvu pokaže zelo malo, vemo samo, da nas kmalu čaka nekaj “super”. Kaj točno to je, ni znano, so pa seveda tu govorice.

Čenče pravijo, da bo NVIDIA osvežila svojo vrsto Turing grafičnih kartic. Te naj bi v prenovljeni verziji imele rahlo izboljšane specifikacije ter hitrejši GDDR6 pomnilnik.

Skrivnost zna biti razkrita na sejmu Computex 2019, ki se bo odvil 28. maja.

Objava NVIDIA nas draži z nečim, kar bo “super” se je najprej pojavila na HOPsi.

Kakorkoli, pustimo to za kakšno drugo priložnost. V javnost zadnje dni curljajo novice o prihodu novih vstopnih grafičnih rešitev v utelešenju GTX 1650 in 1660. S to potezo Nvidia na večna lovišča dokončno pošilja serijo Pascal in krepi konkurenco v vstopnem razredu. GTX 1650 bo tako postala najcenejša razpoložljiva izbira, s Turing arhitekturo.

Po navedbah naj bi GTX 1650 v Evropi stala okoli 200€, 1660 pa bo še za 50€ dražja. GTX 1650 bo na voljo zgolj v 4GB izvedbi. Nekaj dražja GTX 1660 bo imela 6GB. GTX 1660 naj bi na mizo prinašala zmogljivost na nivoju GTX 1060, 1650 nekaj manj.

GTX 1660 na police prihaja 15.3, 1.4 sledi še GTX 1650.

Nobena izmed njiju ne bo podpirala Ray-Tracing tehnologije ali vsebovala Tensor jeder. Brez skrbi, kupci ne boste zamudili ničesar.

Z zanimanjem lahko pričakujemo AMD-jev odziv, sploh, ker je slednji najmočnejši ravno v segmentu vstopnega in srednjega cenovnega razreda. Se nam torej le obetajo pocenitve?

Objava Nvidia v marcu in aprilu na police pošilja GTX 1650 in GTX 1660 se je najprej pojavila na HOPsi.

Kot kaže je napoved do živega prišla celo izvršnemu direktorju Nvidie, Jensen Huangu. Ta pravi, da je Vega VII veliko razočaranje: “Preprosto ne prinaša ničesar novega. Zmogljivost je v najboljšem primeru slaba, prav tako na trg ne prinaša ničesar novega. Ne vsebuje niti ray-tracing tehnologije niti umetne inteligence. Da gre za slab produkt se nekaže, ko niti z HBM2 ni sposobna prehiteti RTX 2080. Ko vklopimo DLSS jo naša kartica zdrobi, enako velja za ray-tracing.”

Seveda gre le za njegova osebna ugibanja. Preprosto ni možnosti, kjer bi jo Huang imel priložnosti videti med delovanjem. Na mestu se je pohvalil še s tem, da njihovo RTX 2080 prodajajo vsi partnerski proizvajalci, kar pri Vega VII še ostaja neznanka.

“Gre za čuden izid, najbrž so si ga umislili danes zjutraj.”, je še dodal.

Na ostre kritike rivalov, je izvršna direktorica AMDja odgovorila: “Izjemno smo navdušeni nad prihajajočo Vega VII in vsem priporočamo, da pred komentarji počakajo na dejanski izid, saj je še niso videli.”

Zgodba se na tem mestu še ni končala. Huang je odkrito kritiziral FreeSync monitorje: “Naše podjetje je preizkusilo kar 400 zaslonov z Free-sync tehnologijo. Samo 12 jih je bilo samodejno vklopiti G-Sync avtomatično, za preostale smo morali zaobiti nastavitve. Testirali smo vsak monitor na vsaki kartici v večih igrah. Če zgolj v eni zadeva ni delovala, tehnologija ne deluje. Preprosto povedano, monitorji z Free-sync so inferiorni. S tem smo zgolj potrdili hipotezo, da Free-sync v veliki večini primerov sploh ne deluje, kar nas ne preseneča.”

Ni se bilo mogoče izogniti vprašanju o relativno slabemo sprejemu RTX, tako s strani uporabnikov, kot tudi medijev. “Imajo prav. RTX tehnologijo smo želeli približati navadnim uporabnikov, ampak preprosto nismo bili pripravljeni. Sedaj smo in imenuje se RTX 2060 in je za dvokratnik zmogljivejša od PS4.”, je še dodal Huang.

Udarcev ni bil deležen zgolj AMD temveč tudi Intel: “Intelova grafična divizija je praktično AMDjeva kajne? Bolj me zanimajo ljudje za AMDjevo. Z Intelom smo rivali, ampak to še ne pomeni, da medsebojno ne sodelujemo. Konec koncev skupaj razvijamo določen del AI.”

Objava Nvidia izstrelila prve strele proti AMD Vega VII, po njihovih besedah “brezvezni” grafični kartici se je najprej pojavila na HOPsi.

Kot diametralno nasprotje lahko na strani preveriš tudi, kateri procesor ali grafično se v danem trenutku splača kupiti. V kratkem bosta deležna prepotrebne posodobitve, ki se že predolgo izmika mojim prstom.

Kakorkoli, osredotočiva se na tokratno temo, to je, nakupu česa se definitivno izognite. Spisano leti tako na grafične kartice, kot tudi procesorje, to sta komponenti, ki tudi najbolj vplivata na zmogljivost računalnika. Diktirate delovanje vsakega računalnika in preprosto ne sodita v kategorijo matičnih plošč, pomnilnika ali napajalnikov, kjer je bistvena lastnost zgolj dohajanje zmogljivosti naših težko-kategornikov.

Grafična kartica

GT 1030 DDR4 abominacija

Naziv najslabše kartice zadnjega desetletja nedvomno pripada GT 1030 DDR4. Preprosto za skoraj identično ceno kot GT 1030 GDDR5 ponuja sramotno kar 50% nižjo zmogljivost. Zanjo enostavno ni mesta, saj ne služi drugemu kot zgolj proizvajalčevi izrabi zaloge zastarelega pomnilnika, ki je mimogrede pri tem modelu na spletu in tudi sami embalaži pogosto zamolčan ali skrit globoko znotraj drobnega tiska. Neuk uporabnik težavo zlahka spregleda in se čudi zatikanju v igrah.

Kartica niti ni nova, njen izvorni greh sega v maj 2017. Grešnik, ki je to abominacijo spočel si zasluži kamenjanje, metanje gnilih paradižnikov in redno dostavo pasjih iztrebkov na hišni prag. Je namreč avtor vsega, česar si pri “novodobni” kartici nihče ne želi. Za 60% nižja prepustnost 16.8GB/s napram 48GB/s (GDDR5) se preprosto pozna. Podlo, ni kaj.

Da pa ne govorimo zgolj o teoretični zmogljivosti, lahko navedemo praktičen primer v zadnje čase nadvse popularni igri Fortnite. Namesto 130FPS na HD in srednjih nastavitvah pri GDDR5 bratcu pri isti grafični z GDDR4 pomnilnikom na istih nastavitvah pristaneš pri 73FPS in kot omenjeno, si za grafično kartico odštel zgolj dobrih 5-10€ manj.

Kitajski GTX ponaredki

Med najslabše investicije sodijo “kitajske” GTX grafične kartice. Slednje se prodajajo pod oznakami GTX 960, GTX 970, GTX 1050, GTX 1060 pa vse do najdražjih GTX 1080 Ti.

Zakaj pa sploh gre? No, pod pokrovom se skriva presenečenje. Pred dobrimi dvemi leti sem tudi sam naletel na podobno “prevaro”. Med prečesavanjem Bolhe najdem oglas za GTX 780 za 100€ (takrat so se prodajale za >200€), kjer nekaj hudo smrdi. Seveda lastnika pokličem, vprašam par podrobnosti glede kartice, a vseeno mi ugodna cena ni dala miru. Vse skupaj se je končalo ob omembi: “Kupljena s Kitajske, saj vem, da je malenkost slabša, ampak gor piše GTX780.”

Zakaj se torej izogniti takšni robi? Praktično ne kupujete omenjene kartice, temveč dosti slabši model. Recimo GT 450 z generičnim hladilnikom in ponarejenim BIOS-om, ki jo sistem sicer zazna kot GTX 780. AMPAK. Razlika ni zgolj v goli zmogljivosti. GTX 780 ima namreč 3GB GDDR5 pomnilnika, a GT 450 ga seveda premore dosti manj in sicer zgolj 1GB GDDR5. BIOS zazna kartico kot GTX 780 s 3GB pomnilnika in bo zato seveda mislil, da razpolaga s 3GB pomnilnika. Posledično večina aplikacij sploh ne bo delovala, če katera že bo, se bodo pojavljale hude grafične anomalije, vi pa boste puščeni z grenkim okusom v ustih.

Popolna prevara za neznalce, ki mnogokrat ne gojijo nobenih predhodnih pričakovanj. Vsaka norost v sebi skriva smisel. Goljufivci iz trga niso izginili niti nekaj let kasneje, tako, da le previdno ob nakupih kartic, sploh tistih brez oznak proizvajalca ali s sumljivo nizkimi cenami.

RX 580 – kitajski trg

Čeprav v zadnjih letih AMD ravno ne slovi po kontroverznih praksah in odločitvah, temu letos ni bilo tako. Zlasti na kitajskem trgu so pričeli s prodajo RX 580 z le 2048SP enotami, ki je v bistvu prepakirana RX 570. Če ne drugega so vsaj nekoliko spremenili ime in dodali 2048SP. Vseeno marsikdo razlike ne bi opazil, konec koncev gre za RX 580, kajne? Razlika nikakor ne dosega razsežnosti GT 1030, a vseeno se RX 580 2048SP ponaša z 256 stream procesorji manj od polnovredne različice, cena pa je praktično enaka.

Upam, da v naslednjem letu do podobnih marketinških mahinacij več ne bi prihajalo, če pa že bodo, pa jih bom karseda hitro izpostavil (ja, zavzemal se bom tudi za svetovni mir /s).

RTX 2070/2080

Marsikdo se ob omembi Turing serije z mano ne bo strinjal in mnenja so deljena. A RTX 2070 in RTX 2080 si preprosto zaslužita nominacijo, saj sta utelešenje prakse, ki je kupci ne smemo podpirati. Ne gre za kartici, ki bi poželi tone ovacij in na mizo za manjši denar prinesli dodatno zmogljivost. In cena je ob zavajanju tudi glavna spotika spora. Kartice, ki se prodajajo po MSRP niso ravno slab nakup, a hkrati ne prinašajo navdušenja, saj so zgolj za drobtine hitrejše od odhajajočega cenejšega Pascala.

Razvoj se je ob izidu Pascala preprosto zaustavil in Turing ni nadgradnja, ki sem jo pričakoval. Podrobneje o temi lahko najdeš tukaj.

Pa je Nvidia kriva za to, da ji preprosto ni potrebno razkriti najbolj vročih želez, ki jih skriva v kovačnici? AMD trenutno preprosto ni enakovreden konkurent, saj se mu v FPS višavah začne kolcati in le s sramom pogleduje v zeleno nebo. RX Vega 64 sploh ni slaba kartica, je pa prepočasna za konkuriranje najhitrejšim. Torej, čeravno si trenutno Nvidia status quo lahko privošči, zna na dolgi rok odločitev obžalovati. Le naj vrže oko na Intel in njegove težave.

Procesorji

Trg žlahtnih kovnic je zacvetel ob splavitvi Ryzen serije. Ne bi zgrešil ob trditvi, da je slednja nekaj najboljšega, kar se je v industriji lahko zgodilo.

Skylake-X osvežitev

Po drugi strani pa je prikazana nonšalantnost in spanje na lovorikah. Kot odgovor na Threadripper procesorje je Intel nasilno splavil Skylake-X osvežitev. Vojna jeder je dobila novo razsežnost. V praksi do boja ravno ni prišlo, saj na policah še vedno čakamo, da iz obljubljene dežele splava 28 jedrni procesor s 5GHz. AMD je svoje karte razkril že pred meseci z 2990WX (32/64), ki je še do danes najzmogljivejši procesor na potrošniškem trgu.

Intelova pošast bo terjala povsem nov socket, kjer bo tudi plošča izjemno draga – 600€+, če bo v prvi vrsti sploh ogledala svetlobo dneva.I

Intel si bom letos resnično privoščil. Spodrsljajev kar ne zmanjka. 9. generacija procesorjev je tako dobra, da so lahko 8 kar preskočili? Težava ni preskok, kjer smo iz 6. pristali na 9., ampak dejstvo, da 9. generacija ni ravno izjemna.

Na spletu sem naletel na ogromno število pripomb in kritik na račun i9 9980XE, procesorja s ceno zajetnih 2000€. Vroča pečica, ki jo je praktično nemogoče naviti na nivo starejšega delidanega 7980XE. 9980X ni mogoče niti delidati, brez, da bi ga pri tem uničil.

Postavimo vse skupaj na stran. Intel še vedno živi v pravljični deželi, kjer so njihove cene upravičene in žanjejo navijaške valove. V realnosti pa se postavlja vprašanje:” Kdo pri zdravi pameti bi Sklake-X osvežitev sploh kupoval, ko pa AMD za manj denarja nudi več.”

Postavka je branljiva. AMD Threadripper 2950X (16/32) in 1950X
(16/32) je mogoče dobiti že za 900€ in 600€, med tem, ko Intel 9960X (16/32) stane kar 1700€. Intel je zgolj recikliral procesorje in ceno iz leta 2017, ki pravzaprav že takrat ni bila konkurenčna. Tako je Skylake-X serija nesmiselna in izjemno slab nakup. Še sreča, da je bil Threadripper zasnovan v prostem času – TUKAJ.

Kaj je prineslo leto 2018

Leto 2018 je nedvomno pustilo mešane občutke. Vseeno bi bilo škoda zaključiti na negativni noti. Uporabniki smo v drugi polovici leta, po padu kripto mrzlice, končno dočakali cenejše grafične kartice. Enako velja za Ryzen procesorje, ki so še vedno podvrženim visokih pocenitev. 1600X se nemalokrat da dobiti za manj kot 140€, enako velja za Threadripper ponudbo.

Nekaterim bo šlo v nos neslavna izpostavitev RTX 2070/2080. Razloge temu sem javno izpostavil že večkrat, preprosto je serija, po izjemno uspešnih Pascal in Maxwell, izjemno razočaranje, ki na mizo, z izjemo 2080 TI ne postavi ničesar presunljivega, kjer se le začudeno ozreš v cenovno postavko. Zmogljivosti RTX 2080 TI preprosto ni mogoče oporekati, gre celo za prvo kartico, ki je sposobna zadovoljivo prebaviti vse 4k naslove, zaradi česar tudi ni bila izpostavljena.

Morda obžalujem nevključitev cenejših Z390 osnovnih plošč. Velika večina ima zanič VRM hladilnike in iz neznanega razloga se proizvajalcem v glavi poraja genialna ideja, kjer med podprte procesorje vključijo 9900K. Obupne rezultate so dosegale tako Asusove, AsRockove in MSIjeve, kar jih je naredilo popolnoma neadekvatne 8 jedrnim procesorjem. Gigabyte je uspel stopiti stopničko višje in na njihovih ploščah težave niso bile problematične v tej meri. Pozornost pri nakupu nikakor ni odveč.

Objava Najbolj katastrofalni procesorji in grafične kartice v 2018 se je najprej pojavila na HOPsi.

Dell se je odločil obnoviti svojo linijo prenosnikov z močnejšimi procesorji in eden izmed njih je tudi DELL Inspiron 5570, kateri se ponaša s procesorjem Intel Core i5-8250U.

Žal prenosnik ne bo navdušil zagrizene igričarje, saj se je Dell v sicer elegantno zapakirano srebrno prenosno postajo, odločil vključiti samo AMD Radeon 530.

Ta vsebuje samo 4GB pomnilnika pri 2250 MHz, kar seveda pomeni, da mu za igre iz leta 2018 in naprej zmanjka mišic. Kakšno igro bi se seveda dalo zagnati, ciljajte na kakšen Minecraft ali pa GTA V na najnižjih nastavitvah.

DELL Inspiron 5570 je bolj namenjen delu. Tako njegov odlični procesor i5-8250U (6M cache, do 3.40 GHz), dopolnjuje še 8GB (nadgradimo lahko do 32GB) pomnilnika ter SSD disk, kateri nosi kapaciteto 256GB.

Prenosnik vsebuje še Full HD zaslonon, ki ga naredi odličnega za predvajanje multimedijske vsebine, ekran pa v diagonalo meri 39,6 cm (15,6″).

Prenosnik je tudi precej dobro… No, prenosljiv, saj v debelino meri vsega 23.3 mm, tehta pa samo 2.33 kg. Za uporabo je primeren takoj po odpakiranju, saj je že prednaložen operacijski sistem Windows 10 Home.

DELL Inspiron 5570 je trenutno precej znižan v trgovini Links in sicer iz 949,99€ na samo 749,99€, kar ga zna narediti za lepo božično darilo.

Objava Prenosnik DELL Inspiron 5570 trenutno močno znižan se je najprej pojavila na HOPsi.

Seveda se gre za povsem neuradne zadeve a kako pravijo imajo dober vir in tudi specifikacije izgledajo povsem verodostojne.

Ryzen 3000 procesorji lahko razdelimo v različne skupine moči, ki bi se lahko prilagajale željam uporabnikov.

Ryzen 3

Tako imamo na začetku inačice Ryzen 3 3300, 3300X ter 3300G, katere bodo vsebovale šest jeder z dvanajstimi nitmi. Verzija 3300G naj bi vsebovala integrirano grafiko Navi 12, najmočnejša verzija, 3300X, pa naj bi pri “Turbo” vrednosti tiktakala pri 4.3GHz.

Cene se bodo gibale od 99$ za najcenejšo izvedenko do 129$ za prvaka nižje kategorije.

Ryzen 5

Naslednja stopnja so Ryzen 5 procesorji, ki bodo prišli v inačicah 3600, 3600X ter 3600G. Ti bodo vsebovali osem jeder ter 16 nitmi, najmočnejši izmed njih pa bo pri “Turbo” vrednosti prikazal 4.8GHz.

Za najpočasnejšo inačico boste odšteli 178$, medtem ko vas bo X verzija obrala za 229$.

Ryzen 7

Stvari na tej stopnji postajajo resne saj nas tu čakajo mišičnjaki Ryzen 7, katere bomo lahko ugledali v variantah 3700 ter 3700X. Oba od njih bosta posedovala 12 jeder ter 24 niti, močnejšega pa bo moč poganjati pri 5.0GHz.

Slednji vas bo stal 329$, medtem ko boste za njegovega šibkejšega bratca odšteli 299$.

Ryzen 9

Na koncu nas čaka sam vrh ponudbe v obliki procesorjev Ryzen 9 3800X ter 3850X. Oba vsebujeta 16 jeder ter 32 niti, 3850X pa bo dosegal celo hitrost 5.1GHz. Slednji bi tako tudi najdražji, saj vas bo koštal slabih 500$, medtem ko bo 3800X stal petdesetaka manj.

Zaenkrat so seveda vse samo govorice in če se je dejansko komu dalo vse te podatke izmisliti, potem svaka mu čast za potrato mojega in vašega časa.

Če pa je resnica, bo kmalu spopad z Intelom postal še bolj zanimiv.

Objava Razkriti Ryzen 3000 procesorji? se je najprej pojavila na HOPsi.

Govora je o 34″ LG ultra širokem 34UC89G igričarskem zaslonu. Po čem pa se monitorji, namenjeni igričarjem, sploh razlikujejo od “navadnih” zaslonov? V glavnem naj bi bila najopaznejša razlika hitrost osveževanja ter razmerje dolžin stranic. Veliko monitorjev se zaradi tega odloča za TN matriko z boljšim odzivnim časom, so pa zato barve bolje sprane, vidni koti pa slabši od konkurenčne IPS. A naš testiran izdelek si lasti IPS ekran z G-Sync podporo, zraven tega pa še diagonalo 34″ oziroma 86cm, 21:9 razmerje z resolucijo 2560×1080, hitrost osveževanja 144Hz ter ukrivljen vidni kot. Odlična kombinacija za streljačine, ki te bo olajšala za okoli 600€.

Tehnične specifikacije

ZASLON
– Diagonala zaslona: 86,36 cm (34″)
– Matrika: IPS
– Format zaslona: 21:9
– Ločljivost: 2560 x 1080
– Svetlost: 200 cd/m2
– Dinamični kontrast: Mega
– Odzivni čas: 5 ms
– Vidni kot: 90°/65°
– Št. barv: 8bit, 16,7M
– Barvna natančnost: 72%
– Osveževanje zaslona: 144 Hz
————————————————–
VHODI / IZHODI
– 2x HDMI, DP, 2x USB 3.0, USB Up-stream, UBS 3.0 Quick Charge
————————————————–
ERGONOMSKE LASTNOSTI
– Tilt (pregib): -5° – 20°
– VESA: 100 x 100 mm
————————————————–
– OSTALO
– Zunanji napajalnik, AC 100~240V
– Poraba: 50 W (povprečna)
Dimenzije:
– S stojalom: 830,58 x 3449,58 x 279,4 mm
– Brez stojala: 830,58 x 370,84 x 76,19 mm
Teža:
– S stojalom: 8,57 kg
– Brez stojala: 6,39 kg

Izgled in dizajn

Tako veliki zasloni lahko sprva izgledajo zaskrbljujoče veliki. 34″ diagonala se bohoti čez celotno mizo in krivulja zaslona mi je sprva izgledala nekoliko nelogična. A ob prvi uporabi vse takoj dobi smisel. Rahel nagib je zaradi velikosti skorajda nujen, saj poskrbi za ohranjanje ostre in barvno pravilne slike.

Aspektno razmerje potrebuje nekaj navajanja, saj to, kar “izgubiš” v višini, pridobiš v širini. Rezultat je dober tudi za filme, a naravnost blesti v igrah. Dirkačine pridobijo na imerziji, medtem, ko sploh streljačine profitirajo zaradi širšega vidnega kota. V notranjosti se nahaja IPS matrika, dandanes najpopularnejša vrsta zaslonov – in to z dobrim razlogom. IPS paneli nudijo najboljšo barvno reprodukcijo in odlične vidne kote, čeprav imajo kot slabost navadno slabši prikaz črne barve in višje odzivne čase.

Ohišje okoli zaslona je iz bleščeče plastike rdeče barve, ki jo v kombinaciji s črno najdemo tudi na zadnji strani in pripomore k agresivnejšemu videzu. Kvaliteta izdelave je dobra in kljub velikosti je zaslon precej stabilen, po veliki meri po zaslugi dolgih “nog”.

Pri prilagajanju ali povezljivosti ne naletimo na nobeno presenečenje. Višinska nastavljivost znaša 120mm in zaslon lahko nagnemo tako naprej ali nazaj, združljiv pa je tudi s 100mm VESA držali. Nagib na strani sicer ni možen, a to je pričakovano za tako širok zaslon, saj ergonomija enostavno ne omogoča takšnega gibanja.

Dizajn nima večjih slabosti. Robovi so nekoliko debeli, a to ni problem, s katerim bi se preveč obremenjeval. Nekatere bo motila odsotnost vgrajenih zvočnikov, a za takšen zaslon je tako ali tako pričakovana uporaba slušalk.

Če bi že moral kaj kritizirati, je resolucija 2560×1080 prenizka za velikost zaslona, saj konkurenta AOC Agon AG342UCG in Acer Predator X34 uporabljata 3440×1440, cena pa je primerljiva. Nižja resolucija s sabo prinese prednosti in slabosti. Gostota pikslov 82ppi je prej nizka kot karkoli drugega in od blizu so posamezni piksli še kako vidni. Zaradi tega slika ne izgleda tako ostra kot bi pri višji gostoti pikslov. Prednost pa zato pride v nižji sistemski zahtevnosti, saj bo resolucija dosti bolj primerna za grafične kartice srednjega cenovnega razreda. Posledično bo dosti več priložnosti za polni izkoristek visoke hitrosti osveževanja. Dobrodošla je tudi vključitev Nvidia G-Sync.

Sestava je precej enostavna. Iz kompaktne, dobro zavarovane embalaže vzamete stojalo in ga s pomočjo enega vijaka pritrdite na nogo. Zaslon nato enostavno pripnete nanj preko enostavnega sistema brez potrebe po vijakih.

Priključki so obrnjeni navzven, kar omogoča enostavno povezovanje. Vključena sta dva HDMI 2.0 priključišča in en sam DisplayPort 1.2, skupaj s dvema USB 3 in enim avdio priključkom, seveda pa imamo na drugi stran tudi napajalni priključek, kamor lahko priključite precej dolgi kabel.

Zaslonski meni zavzame celotno desno stran zaslona in je precej večji od večine OSD-jev. Glede na precej majhno število opcij je skorajda prevelik. Navigacija je enostavna in opravite jo preko kontrolne palice na spodnjem delu zaslona. Hiter meni omogoča nadzor svetlosti, kontrasta in zvoka (za zunanje slušalke), a za nas je najbolj zanimivo menjavanje med profili.

Tukaj lahko nastavite profil po želji, se igrate z barvami in izkoristite razne igričarske funkcije. Na voljo imate profile za razne žanre iger ter uravnavanje črne barve, hitrosti osveževanja ter izklop/vklop G-Syns.

Delovanje

Praktična uporaba in testi so prikazali dobre rezultate. Maksimalna svetlost 259cd/m2 je nekoliko boljša od navedene specifikacije in raven črnine znaša 0.19cd/m2. Skupaj se to združi v kontrastno razmerje 1.363:1.

Visoko kontrastno razmerje je pomembno. Pomeni, da bodo barve bolje prikazane in pomaga pri dostavi širšega razpona različnih odtenkov – tudi zelo podobni odtenki bodo prikazani raznoliko. Pri tem še dodatno pripomore izjemna raven črnega prikazovanja, kjer sence resnično pridejo do izraza. Večina igričarskih zaslonov tu dosega dosti slabše rezultate – zlasti tisti z TN matriko.

LG zaslon je prikazal tudi dobro barvno natančnost. Povprečje Delta E znaša 2.28  in barvna temperatura z 6.501K je naravnost izjemna. Barve so prikazane izjemno natančno in blizu ravni, za katero so bile zasnovane.

Skupaj s sRGB povprečjem 92.1% dobimo rezultat, kjer se drobni problemi pojavi zgolj pri prikazovanju nekaterih odtenkov rdeče in roza barve.

Odlični rezultati so bili doseženi tudi pri vzdrževanju osvetlitve ozadja, kjer je varianca v večini področij znašala pod 10%, zgolj na levem robu je dosegla maksimalno 11%. Boljši rezultati od večine velikih zaslonov in neravnovesje ni opazno ob gledanju filmov ali igranju iger. Tudi barvna temperatura se je razlikovala maksimalno 6% čez celoten zaslon (vsaj na testnem primerku).

Še ena pomembna stvar za igričarske zaslone je odzivni čas in tudi tu so bili rezultati obetavni. Povprečen odzivni čas 11.1ms je več kot zadosten za kompetitivno igranje iger, kjer je sicer potrebnih manj kot 20ms.

Preizkusili smo tudi vse tri prednastavljene igričarske profile, a vsak se je soočal z lastnimi problemi. Način za streljačine je izostril sliko do tolikšne mere, da smo naleteli na anomalije in barvna temperatura se je znižala na 7.285k, kar je sliko oropalo živih barv.

Drugi način za streljačine se je nekoliko umiril, kar se tiče izostritve slike, a temne dele je dvignil do 0.38cd/m2, kar je kontrast znižalo na 586:1. Morda je resnično zasnovan za večji poudarek na temnejša področja, a posledično odvzame živost barv in njihovo globino.

Tretji način, namenjen realno časovnim strategijam je prav tako poslabšal prikaz barv, tako da zanj ne vidim pretirane uporabnosti.

Foto način je takisto precej ohladil barve, a način za filme je svoje delo opravil nekoliko bolje – čeprav zgolj zato, ker je bližje tovarniškim nastavitvam.

Sicer nisem opazil uporabnost za katerega koli izmed načinov, saj tovarniške nastavitve vse najbolj privedejo do izraza. Tako lahko v katerikoli igri ali ob gledanju filmov ostanete pri njem in ničesar ne boste zamudili.

Če vas zanima prikaz razlike med hitrostmi osveževanja, ta slika dobro prikaže dano situacijo.

Končna ocena

Objava Test monitorja: LG 34UC89G | LG je ponovno pustil svoj pečat na trgu zaslonov | se je najprej pojavila na HOPsi.

Cenova postavka RTX 2080 Ti nikoli ni veljala za posebej mikavno. Še več, serija je razočarala množico privržencev, ki so preprosto pričakovali več za nižjo cenovno postavko. Med slednje sodim tudi sam in moje razmišljanje je povzeto TUKAJ .

Kot kaže so se napovedi o preranem in izsiljenem izidu izkazale za še kako resnične. Zaokrožilo je ogromno zgodb nezadovoljnih lastnikov, ki jim je odpovedalo tudi več kot 50% kupljenih kartic. Zgodnje analize kažejo na težavo z prezgodnjo degradacijo GDDR6 pomnilnika.

Že takoj po izidu so prvi lastniki tarnali nad artefakti, ki jih najpogosteje povzroča defektni pomnilnik (tudi previsoko nastavljen takt). Modri zasloni smrti in neprestana sesutja naj bi postali stalni sopotniki marsikaterega zgodnjega lastnika. Skrbi dejstvo, da so se mnogokrat za defektne izkazale tudi kartice, ki so jih prejeli znotraj garancijske zamenjave. Največ težav povzročajo Founders Edition enačice (težave so prisotne pri vseh modelih in proizvajalcih, zgolj v nekoliko manjši meri), tako, da se jih do nadaljnjega izogibajte.

Na problematiko niso imune niti RTX 2080, a težave se zaenkrat še niso razbohotile v tolikšnem številu.

Situacija je vsekakor zaskrbljujoča, čeravno vsaka RTX 2080 Ti za težavo ne trpi, vsaj ne še. V kolikor se težava skriva znotraj same zasnove ali hlajenja pomnilnika, se bo število defektnih primerkov s časom linearno naraščalo, seveda pa je lahko razlog le ponesrečena serija GDDR6 pomnilnika. Vsekakor pa je napočil čas, kjer mora Nvidia urgirati in zadevo podrobno preiskati.

Objava Nvidia RTX 2080 TI množično odpovedujejo se je najprej pojavila na HOPsi.

Zadnji dve desetletji sta na trgu prisotna zgolj dva proizvajalca grafičnih čipov, kar izbiro omeji. Govorimo o dobro poznanih Nvidii in AMDju, v zadnjih letih zadaj počasi, a vztrajno, caplja še Intel. Tako sem skozi zadnje desetletje v rokah imel skorajda vsako potrošniško kartico z redkimi izjemami in nedvomno bo pridobljeno znanje koristilo slehernemu bralcu.

Vse ima svoj začetek in konec, vedno obstaja tisti če, kar najbrž veš tudi sam, ko se s vprašanjem znajdeš na forumu. Zanesenjaki te prepričujemo, da odšteješ kakšen dodaten belič in nabaviš nekaj zmogljivejšega. Včasih upravičeno, pogosteje pa temu ni tako. Pri izbiri veliko vlogo igrajo osebne potrebe, torej, kaj od grafične kartice pričakuješ in kakšne kompromise si pripravljen sprejeti. Za FHD je izjemno zmogljiva grafična kartica, (v našem primeru) GTX 1080 Ti mnogokrat preprosto zgrešena investicija, saj bi enako igralno izkušnjo prejel za dosti nižji denar (pustimo redke izjeme). Osebno ravno ne veljam za grafičnega snoba, grafična podoba mi nikoli ni bila bistven element iger, v zadnjih letih še toliko manj. Tako ni nič čudnega če igro igram na srednjih nastavitvah in se ob tem smejem, kot otrok, ki prvič v življenju dobi belo čokolado (na low so novi špili velikokrat grdi in zapacani). Tako je v čevljih osebe, ki želi “največ za dani denar”, kjer ni pomembno ali si zelen ali rdeč, temveč je pomembneje, kaj mi za povrnitev investicije ponudiš.

Žal do večjih zmogljivostnih preskokov od prejšnjega prispevka ni prišlo, kvečjemu smo končno dočakali nižje cene, kar predstavlja priložnost za nakup. Tako ni nič čudnega, ko na polici GTX 1070 ogledaš pod 400€. Pa je nakup v trenutnem stanju najbolj moder? Nvidia je ravno v preteklih dneh predstavila novo serijo grafičnih kartic, ki na police prihajajo 20.9.. Sprva sicer samo visokokategornika RTX 2080 in RTX 2080 TI, ki te bosta olajšala za 900€ in več. Torej nakup starejše generacije vendarle ni popolnoma zgrešen, sploh, če jo ogledaš na razprodaji, do česar bo zagotovo prišlo.

Počitnice/dopusti se počasi zaključujejo in nemalo študentov in dijakov ima za sabo delovno poletje, saj so z namenom po nabavi/nadgradnji računalnika in nakupu novega telefona trdo garali pod žgočim soncem, če že niso prihrankov zapravili za oddih pod palmami tropskih krajev. Če si tukaj, te podzavest nedvomno opominja, da bo počasi nastopil čas za nakup nove grafične kartice in nedvomno si na pravem mestu za tovrstno početje.

Za lažjo predstavo bom na začetku dodal graf zmogljivosti v COD: BO4.

Vstopne grafične rešitve (~100€)

V prejšnjem prispevku sem dodal to kategorijo, v kateri se bo znašla cenovno ugodna grafična rešitev, ki bo sposobna poganjati tudi najnovejše igre. Zaradi normalizacije cen se tokrat spopadata GTX 1030 2GB in RX 550 2GB (4GB). Za okroglih 100€ se znajdeta ravno na meji uvrstitve v segment za igranje iger. Seveda, na njiju boš lahko poganjal veliko večino iger, pri zahtevnejših AAA naslovih pa zna izkušnja trpeti, vsaj dokler ne pristaneš na nizkih nastavitvah s 1366×768 resolucijo. Hej, od vstopnega razreda več niti ne moremo pričakovati. Za kaj več boš moral preveriti trg rabljenih grafičnih kartic, kjer bi kakšna GTX 960 ali R9 380X znala prinesti dosti boljše rezultate za podobno ceno. Pri nakupu rabljenih je potrebno biti nezaupljiv in pazljiv, saj se lahko hitro opečeš.

GT 1030 2GB GDDR5

Primerna za:
– tiste s praznimi denarnicami
– če ohišje podpira samo nizkoprofilne kartice
– igranje manj zahtevnih iger
– nižje resolucij od 1920×1080
– star in šibak napajalnik (ne potrebuje 6pin priklopa)

Za vsako ceno se izogni različicam z DDR4 pomnilnikom, ki so tudi do 25% manj zmogljive. Najbolj mikavna stvar za vse z malo starejšimi računalniki bo nedvomno popolna odsotnost 6 piskih priključkov. Kartica blesti predvsem pri resoluciji 1366×768, kjer brez težav prikazuje tudi najzahtevnejše igre. Pričakovano je potrebno nastavitve še vedno nekoliko prilagoditi, zlasti za gladko igranje na 60 sličicah na sekundo. Ob tem, da na 1920×1080 ne blesti, je vredno omeniti še odsotnost Nvidia Shadowplay tehnologije, ki je rezervirana za GTX serijo.

RX 550 2GB

– prazne denarnice
– manj zahtevne uporabnike
– lastnike FreeSyns zaslonov
– star in šibak napajalnik (ne potrebuje 6pin priklopa)
– pogojno prebavi 1920×1080

RX 550 je ena izmed cenejših AMDjevih grafičnih rešitev, ki so namenjene predvsem ljudem, ki pretežno igrajo manj zahtevne igre ali pa si dražje kartice v danem trenutku preprosto ne morejo privoščiti. Podpira AMD ReLive, po funkcijah enak Shadowplay, odlično za snemanje iger ipd. Na svoj račun pridete tudi lastniki FreeSync monitorjev, ki veljajo za cenovno ugodnejše od Gsync, saj jih RX 550 podpira in izkoristi. Čeprav porabi malo električne energije in ne potrebuje 6 pinskega priključka, žal ne dosega učinkovitosti zelenih tekmic. Govorimo sicer o 10%, kar je sila malo in večje teže pri izbiri ne bi smelo imeti.

Po ceni jo uvrščamo med GT 1030 in GTX 1050, kjer je tudi zmogljivostno. Poganja novejše igre na FHD, a brez prilagoditve grafičnih nastavitev ne bo šlo. Sem štejem občasno nižanje resolucije, zlasti za 50-60 sličic na sekundo. Naveza s cenovno ugodnim Freesync monitorjem se še kako obnese, saj je izkušnja znatno bolj tekoča.

Čeprav je na obeh mogoče igrati vse igre, se pojavlja vprašanje smiselnosti nakupa. Kartici preprosto ponujata osnovno zmogljivost, ki ju zlahka presežejo rabljene kartice z nižjo ali podobno ceno. Za dobrih 30-50€ več je moč dobiti GTX 1050 in RX 560, ki sta tudi do 90% zmogljivejši. Kartici seveda nista neuporabni, glede na ceno ponujata preprosto precej manj od le nekaj dražjih sorodnic. Če se v tvojem žepu resnično nahaja zgolj stotak, se raje ozri na rabljen trg. Popolnega zmagovalca preprosto ne morem razglasiti, saj kartici ponujata podobno zmogljivost (v nekaterih igrah je boljša ena, drugič druga), s tem, da je GT 1030 dobrih 15€ cenejša, RX 550 pa ima več spomina. V kolikor ne potrebuješ snemalnega orodja in si ne lastiš FreeSync monitorja je boljša izbira GT 1030, v nasprotnem RX 550.

Vredno se je ozreti še za Ryzen 2200G. Gre za procesor z integrirano VEGA grafično rešitvijo, ki je primerljiva z GT 1030 (sploh ob rahlem navitju), ob tem pa “brezplačno” prejmeš še zmogljiv procesor, vsaj za odštet denar

FHD nezahtevnež (~150€)

Kategorija namenjena vsem igralcem, ki ne daste toliko na grafično podobo in visoke nastavitve, temveč želite uživati v gladki igralni izkušnji v željnih igrah. Še februarja lani je v razredu vodila RX 460 2GB, situacija pa se je od takrat nekoliko začinila. Tako sta se tokrat med seboj spopadli RX 560 4GB in GTX 1050 2GB.

GTX 1050 2GB (po novem tudi 3GB)

– dostojen 1920×1080 gaming
– Shadowplay in GSync podpora
– nezahtevni uporabnik
– šparovček
– zadostuje že osnoven napajalnik

GTX 1050 je na trgu že skoraj 2 leti, vendar kljub temu ne kaže starosti, zlasti na način, kot bi pričakovali. Kakšna zahtevnejša igra ji zna predstavljati izziv, v veliki meri pa težav ne bo. MSI-jevo različico sem si dobrih 6 mesecev lastil tudi sam. Gre za varčno in posledično izjemno tiho grafično, ki jo postopoma načenja 2GB spomina. Pred kratkim je na trg prispela nekoliko manj oskubljena 3GB različica, vendar cenovno ni najbolj smotrna investicija. Kakorkoli, velika večina jih ne potrebuje 6 pinskega priklopa, idealno za starejše ali manj zmogljive napajalnike, kajne?

RX 560 2GB (4GB)

– dostojen 1920×1080 gaming
– ReLive in FreeSync podpora
– na voljo v 2GB ali 4GB
– nezahtevni uporabnik
– ugodnejša od GTX 1050
– primerna za šibkejše napajalnike

Čeprav je RX 560 4GB na police prišla lani, gre v bistvu za prepakirano RX 460 iz 2016 s skoraj identično zmogljivostjo. Predstavlja eno izmed boljših izbir za lastnike FreeSync monitorjev, zlasti, ker tehnologija omogoča tekočo igralno izkušnjo z manj kot 60 FPS. Čeravno zmogljivostno malo zaostaja za GTX 1050 in porabi več energije, vsekakor ne zasluži odpisa. AMD je v eni izmed prejšnjih enačic gonilnikov dodal ReLive, ki je praktično enaka zadeva kot Shadowplay. Rdeč tabor ponuja večjo izbiro, RX 560 je mogoče dobiti tako v 2GB, kot tudi dražji 4GB izvedbi. Sam zaradi nižje cene priporočam nakup 2GB enačice, razen ob zanemarljivi razliki v ceni.

Kartici sta po zmogljivosti skoraj identični, v nekaterih naslovih zmaga ena, drugič druga. RX 560 je nekoliko bolj smiselna z vidika ekonomičnosti, saj so Freesync monitorji drastično cenejši od Gsync konkurentov, uporaba tehnologije pa odpravi marsikatero težavo manj zmogljivih kartic. Zmagovalka kljub temu ostaja GTX 1050. Na njej bo preverjeno mogoče igrati vse AAA naslove (vedno govorim o FHD – 1920×1080) na nizkih do visokih nastavitvah, brez znojenja napajalnika. Porabi namreč do 75W in za mnoge različice ni potreben niti noben dodaten 6 pinski priključek, saj se napajajo iz PCI-e reže. Če k temu prištejemo še nizke temperature in tiho delovanje, imamo zmagovalca.

Zmagovalec: GTX 1050 2/3GB

Gaming (~300€)

Manjši rudarji so končno zaprli svoje rudnike, hura. Ponovno rojstvo zlorabljanje kategorije, ko tisoče izmed kartic nikoli niso ugledale svetlobe dneva. Cene žal še niso popolnoma na ravni predkriznih, se jim pa vztrajno bližajo. Za razumen denar dobiš že GTX 1060 6GB ali RX 580 8GB, oz. za bolj varčne RX 570 8GB in GTX 1060 3GB.

GTX 1060 3GB

– odlična za 1920×1080
– poganja vse igre na visokih nastavitvah
– nizka poraba
– Shadowplay in GSync podpora
– 3GB spomina jo vse pogosteje omeji
– manj zmogljiva od GTX 1060 6GB

GTX 1060 6GB

– odlična za 1920×1080
– poganja vse igre na visokih nastavitvah
– nizka poraba
– Shadowplay in GSync podpora
– 6GB spomina je odlična kombinacija
– najboljši P/P v zelenem taboru (pri nakupu nove)

GTX 1060 je ena izmed najbolj priljubljenih grafičnih rešitev med gejmerji. Glede na zmogljivost in ceno se znajde v najbolj priljubljenem cenovnem razredu med 200€ in 300€. Nizka poraba jo naredi ekonomično izbiro za vse, ki imajo omejen proračun pri sestavi računalnika. Zmogljivost je tam, kjer jo pričakujemo – vse igre je sposobna poganjati na srednjih do visokih nastavitvah s 60 FPS, ki veljajo za zlati standard. Sicer je različica s 3GB nekoliko okrnjena in po zmogljivosti zaostaja za dobrih 10%, vse prepogosto jo načenja omejevati tudi manjko spomina, saj je grafično jedro dovolj zmogljivo, da bi ji pri Nvidii zlahka dodali vsaj še 1GB.

RX 570 4GB (8GB)

– cenovno ugodna
– FHD zmogljivost
– nekoliko višja poraba kot GTX 1060
– 4 ali 8GB spomina zadostuje za novejše naslove
– dobra zmogljivost na 1920×1080
– podpora FreeSync
– AMD ob nakupu RX 570, 580 in Vege prilaga (Strange Brigade, Star Control: Origins in
Assassin’s Creed Odyssey

RX 570 je bila izjemno priljubljena med kopači kovancev. Zaradi tega so bile do izpred konca maja praktično vseskozi razprodane. Pred temnim obdobjem kripto-rudarjenja je veljala za najboljšo kartico za zahtevano ceno, saj se jih je dalo dobiti za dobrih 200€. Na voljo je v dveh različicah in sicer 4 in 8GB. Sam se nagibam k prvi, saj 8GB trenutno težko upraviči precej višjo ceno. 4GB trenutno zadostuje in je dobra kombinacija z grafičnim jedrom. Žal so kartice nekoliko toplejše od Nvidia tekmic. Vredno je omeniti, da AMD ob nakupu grafične zraven podarja tudi tri igre, v skupni vrednosti 140€.

RX 580 4GB (8GB)

– cenovno ugodna
– FHD zmogljivost
– nekoliko višja poraba kot GTX 1060
– identična zmogljivost GTX 1060 6GB
– 4 ali 8GB spomina zadostuje za novejše naslove
– odlična zmogljivost na 1920×1080
– podpora FreeSync
– najboljši P/P v rdečem taboru
– AMD ob nakupu RX 570, 580 in Vege prilaga (Strange Brigade, Star Control: Origins in
Assassin’s Creed Odyssey

RX 580 še ne kaže starosti, pa šteje že 2 leti staro kartico. Po zmogljivosti je praktično enaka GTX 1060 6GB, s tem, da porabi več energije. Napram predhodnice RX 480 sicer kakšen FPS pridobi, gre pa za resnično minimalen napredek. Če so finance omejene lahko slednjo dobite za malček ugodnejšo ceno, s čimer ne izgubite skoraj nič. Ena izmed značilnosti Polaris serije so precej visoke temperature. Na svoji Sapphire RX 480 Nitro tako nemalokrat dosežem 79c, so pa tudi nekoliko glasnejše od povprečne GTX 1060. Tukaj seveda veliko vlogo igra izbira proizvajalca grafičnega hladilnika in PCB-ja, saj rezultati nihajo. Vseeno govorimo o več kot sposobni kartici. PUBG 60 FPS Ultra? Seveda, no panic, American.

Kartice so zmogljivostno znotraj 15%, kjer se FPS stopnjujejo z višjo ceno. Še vedno ne morem mimo neumnega poimenovanja Nvidie, ki marsikaterega neukega kupca preslepi z enakim imenom na 6GB in 3GB različici. Nikakor ne gre za identični kartici, ob manjku 3GB spomina je razlika tudi v številu CUDA jeder. To se pokaže na okoli 10-15% razliki v igrah, kar sicer ni ogromno, vseeno pa grenak priokus ostaja. Na drugi strani AMD nudi kar solidno izbiro z RX 570 in RX 580. Sam nisem ljubitelj tone grafičnega pomnilnika, ampak očitno živimo v dobi, kjer 4GB kmalu več ne bo dovolj, za novejše AAA naslove seveda. Tako moji izbiri ostajata GTX 1060 6GB in RX 580 8GB, ki sta zmogljivostno enaki, o izbiri bodo tako odločale osebne preference in monitor, ki ga imaš. Freesync je konec koncev kar nekaj cenejši od Gsync monitorja. Svoje doda tudi trenutna akcija s strani AMD-ja, kjer ob nakupu grafičnih kartic RX 570 in RX 580 prejmeš še aktualne igre v vrednosti 140€, kar P/P tehnico nagne v njihovo smer

Zmagovalca: RX 570 4GB in RX 580 8GB

(400-700€)

AMD Vego je dejansko mogoče ponovno kupiti!!! Tako je, če je bila vse od njenega izida to misija nemogoče, ko v globeli življenjsko pot zaključi tudi Tom Cruise. Izbira v trenutku postane večja, na voljo namreč nista zgolj GTX 1070, GTX 1080 in inferiorna GTX 1080 v obliki GTX 1070 TI, ampak še RX Vega 56 in 64. Noviteta (1070 Ti) ima nekaj Cuda jeder manj od 1080 in navaden (GDDR5 – brez x) grafični pomnilnik. Po zmogljivosti je za dobrih 15% hitrejša od 1070 in za 10% počasnejša od 1080. Nič neobičajnega ne bo, če boš morali za zmagovalko iz denarnice izvleči tudi do 550€, saj trg še ni popolnoma okreval. Vseeno bo tvoja igralna izkušnja odlična tudi na višjih ločljivostih, k čemur pripomore 8GB grafičnega spomina. Kljub zmogljivosti bo zaradi nizke porabe ostala tiha in hladna, vsaj dokler si je ne omisliš v prenosniku.

GTX 1070 TI

– dobro razmerje med ceno in zmogljivostjo
– najbolj primerna za 2560×1440
– 4K izkušnja je sila oporečna
– nizka poraba
– podpora za Shadowplay in G-Sync
– SLI
– rahlo nadgrajena GTX 1070

GTX 1070 8GB

– najcenejša grafična kartica za 2560×1440
– pred sabo ima še nekaj let
– nizka poraba
– sposobna poganjati vse igre
– Shadowplay in G-Sync tehnoogija
– možnost SLI

GTX 1080

– Za 15% zmogljivejša od 1070 TI in 30% od 1070
– dobra izbira za 2560×1440
– 4K izkušnja je dobra, če si pripravljeni na nižanje nastavitev
– nizka poraba
– podpora za Shadowplay in G-Sync
– SLI
– GDDR5X pomnilnik, ki je nekoliko hitrejši od GDDR5

Vsaka izmed vesele druščine GTX 1070, 1070 TI in 1080 bi zlahka zmagala v tej kategorijo. Cenoven razpon je namreč nadvse primeren, kjer za nekaj procentov več tudi plačaš primerno višji znesek. Tako odločitev pade na cenovno razliko, preprosto vzameš tisto, ki je v tistem trenutku “cenejša”, razen če potrebuješ zmogljivost GTX 1080. Na FHD vse delujejo naravnost odlično, lahko bi celo rekel, da so jo, razen redkih izjem, prerasle. Zlahka jih lahko uporabiš na 2560×1440 ali celo 4k monitorju, zlasti na slednem bo potrebno nastavitve nekoliko prilagoditi.

AMD Vega 56 8GB HBM2

– dobra izbira za 2560×1440
– za 10% zmogljivejša od GTX 1070
– še vedno je ni mogoče dobiti za 400€
– 8GB HBM2 spomina
– Freesync podpora
– pakirana v paket z zanimivimi igrami
– višja poraba od konkurence
– AMD ob nakupu RX 570, 580 in Vege prilaga (Strange Brigade, Star Control: Origins in
Assassin’s Creed Odyssey

AMD Vega 64 8GB HBM2

– dobra izbira za 2560×1440
– po zmogljivosti ekvivalentna GTX 1080
– še vedno je ni mogoče dobiti pod 500€
– 8GB HBM2 spomina
– Freesync podpora
– pakirana v paket z zanimivimi igrami
– višja poraba od konkurence
– AMD ob nakupu RX 570, 580 in Vege prilaga (Strange Brigade, Star Control: Origins in
Assassin’s Creed Odyssey

Čeprav se Vegi v igrah obneseta dobro, cenovno (after mining era) še nista dorasli Nvidia karticam, ki so na “razprodaji”. Ob dobrem dnevu lahko namreč GTX 1070 dobiš za manj kot 340€, kar je kar 100€ manj od najcenejše Vega 56. Vse premorejo dovolj moči za 1920×1080, še več, v večini naslovov znajo ostati neizkoriščene (razen v primeru 144Hz monitorja). Zmogljivost se sklanja s ceno in kartice so izjemno dobro cenovno uravnovešene. Vseeno sam izbiram GTX 1070 Ti (dokler je od GTX 1070 dražja manj kot 70€). Ima ogromno navijaškega potenciala in mnogokrat preseže surovo tovarniško moč GTX 1080. 8GB spomina je definitivno varna vsota za naslednji 2 leti.

Zmagovalka: GTX 1070 TI 8GB

800€+ Nebo je meja!

Govorimo seveda o GTX 1080 Ti, ki na trgu žal nima konkurenta. Gre za monsteriozno kartico, ob držanju katere se ti lahko samo smeji. Prestiž ni poceni in zanjo bo potrebno odšteti med 650 in 900€, za kar lahko dobite že celoten gaming računalnik. Vendar – če preprek ni, jih pač ni kajne ? Pričakovano se ne bo pretirano zadihala v nobenem novodobnem naslovu (FHD), v kolikor si lastiš primerno zmogljiv procesor. Gre za praktično prvo grafuljo, ki je sposobna samostojno poganjati igre na najvišjih nastavitvah v 4K. Za ta dosežek si zasluži spoštovanje vsakega gejmerja. Od nakupa vas morda zna odvrniti zgolj nova Turing serija, ki na police prihaja čez dober mesec.

GTX 1080 Ti

– odlična izbira za 2560×1440 in 4K, oz. 1920×1080 144Hz
– najzmogljivejša potrošniška kartica ta hip
– 11GB GDDR5X pomnilnika
– sijajna v kombinaciji z G-Sync
– visoka cena

Pa je za nami še en prenovljen nasvetnik, vsaj kar se tiče trga grafičnih rešitev. Ali je njihov nakup smotrn glede na to, da že čez nekaj deset dni na policah pričakujemo novo RX 20xx serijo, katere devičnost bosta končali RTX 2080, RTX 2080 TI. Za cenejše alternative bo potrebno počakati še dodaten mesec ali celo več. Nekateri viri navajajo celo, da bodo nove kartice do konca leta nosile premijsko ceno, kar jih naredi manj privlačne od trenutne generacije za tavajoče med razprodanimi policami. Presenetila me je tokratna taktika Nvidie, kjer je resnično vse oglaševanje usmerila v Ray Tracing in 10x višjo zmogljivost ob uporabi te tehnologije. Že kakšen dan kasneje so na spletu zaokrožile govorice, da z uporabno te tehnologije niti RTX 2080 TI ni uspela zagotoviti tekočih 60 FPS. Kakorkoli, počakajmo na prve teste, kjer bo znanih več  konkretnih informacij.

V komentarjih nam zaupaj, kako bi se odločil, katero kartico si lastiš in ali bi v trenutni situaciji raje počakal na novo generacijo grafičnih kartic.

Za vse pripombe, vprašanja in popravke kontaktirajte avtorja na naslov: davorin@gaming.si, oz. obiščite na naš Discord kanal.

Objava Katero grafično kartico kupiti (Avgust 2018)? se je najprej pojavila na HOPsi.

Žal poleg par samohvalnih besed, iz napovednika ni razvidnih nobenih dodatnih informacij. Intel je v preteklosti najel Raja Kondurija ter Chris Hooka, katera sta bila poprej zaposlena pri AMDju.

Kako se bo bitka grafičnih gigantov odvila, bomo tako videli šele čez dve leti, zagotovo pa je, da je večja konkurenčnost podjetij v prid prav nam, končnim uporabnikom ter kupcem.

We will set our graphics free. #SIGGRAPH2018 pic.twitter.com/vAoSe4WgZX

— Intel Graphics (@IntelGraphics) 15 August 2018

Objava Intel s svojo prvo grafično kartico leta 2020 se je najprej pojavila na HOPsi.

Ampak gremo najprej k osnovam. Navpično sinhronizacijo pozna že skoraj vsak samooklicani računalniški strokovnjak, a G-Sync in FreeSync sta za mnoge še zmerom neznanka. V osnovi gre za precej podobno stvar v drugačni embalaži, a G-Sync bomo zaenkrat dali na stran, saj nas danes bolj zanima AMD pristop. Preden gremo na novo tehnologijo, si dajmo najprej razjasniti, kaj sploh je FreeSync in zakaj je pomemben za vsakega igričarja z AMD grafično kartico. Pa kar začnimo.

Kaj je FreeSync?

Če na hitro osvežimo, gre za AMD tehnologijo, ki se nanaša na njihovo implementacijo prilagodljive sinhronizacijske tehnologije. Zaslonu omogoča prilagoditev (znižanje) hitrosti osveževanja na hitrost rendiranja grafičnega procesorja. Če na primer grafična kartica igro prikazuje na 46 FPS, bo zaslon sliko osveževal pri 46 Hz. S tem eliminiramo trganje slike, podobno kot pri vertikalni sinhronizaciji, a z bolj prilagodljivimi opcijami. Vsi vemo, da vertikalna sinhronizacija (VSync) v igrah navadno omogoča zaklenitev osveževanja na 30 in 60 FPS (oziroma maksimalno hitrost osveževanja), a s FreeSync se številka poveča. Cilj je ustvariti bolj gladko izkušnjo, vendar ima seveda tudi par slabosti, Ki pa jih bomo pustili za kakšno drugo debato.

Zaradi načina delovanja mora FreeSync med drugim modificirati nastavitve zaslona, potrebujemo pa tudi kompatibilen AMD grafični procesor. Podobno velja tudi za Nvidia G-Sync tehnologijo, ta pa sloni na dražji “zaklenjeni” tehnologiji, medtem ko gre pri FreeSync za odprt standard, posvojen kot uraden VESA Adaptive Sync standard. Po zaslugi tega lahko tehnologijo implementira vsak proizvajalec zaslonov.

Zasloni s podporo za to funkcijo pridobijo možnost prilagodljive sinhronizacije, izvedba pa lahko poteka na kakršen koli način, dokler le dosega standarde AMD. Če se zanimate za zaslon z AMD FreeSync tehnologijo tako v primeru sovpadajoče grafične kartice pridobite možnost za prilagodljivo sinhronizacijo, a to je tudi edina razlika. FreeSync oznaka torej ne nudi nujno bolj kvaliteten zaslon, saj s to funkcijo ne pridobi na kvaliteti slike ali ostalimi funkcijami, zahteve pa niso ravno visoke.

Kaj pa FreeSync 2?

Tu pride v poštev FreeSync 2. Ne gre za izboljšavo originalne tehnologije ali njeno nadgradnjo, zato zna biti ime zavajajoče. Namesto tega originalni tehnologiji zraven doda par funkcij. Vsak FreeSync 2 zaslon bo tako vseboval dodatne bonbončke, a še vedno bo slonel na originalni FreeSync tehnologiji. Zato boste ob iskanju novega zaslona hitro videli, kateri zasloni dosegajo višje standarde, saj morajo za FreeSync 2 podporo prestati višji test kvalitete kot za zgolj FreeSync, kar seveda pomeni tudi višjo ceno.

To je tudi razlog, zakaj FreeSync in FreeSync 2 še vedno soobstajata na trgu zaslonov. Kljub nerodnem imenovanju je FreeSync 2 efektivno AMD oznaka za “njihove” premijske zaslone, medtem ko gre pri FreeSync za širše dostopno opcijo.

V osnovi gre še vedno za isto tehnologijo z dodatnimi bonbončki in tudi tehnologija deluje povsem identično. FreeSync zasloni enostavno ne vsebujejo nekaj premijskih funkcij dražjih sotrpinov.

Kaj pa te funkcije so? Verjetno že vsi čakate na razjasnitev tega. No, v praksi dobimo tri nove večje pridobitve. Visok dinamični razpon, Kompenziranje nizkih sličic na sekundo in manjša zakasnitev oz. latenca.

Visok dinamičen razpon

Gremo lepo po vrsti. Ob originalni najavi FreeSync 2 je AMD podrobno razložil, kako se bo njegova implementacija razlikovala od klasične HDR implementacije. FreeSync 2 bi naj s pomočjo predhodne obdelave pošiljal specifične podatke iz monitorja na računalnik, kar bi naj poenostavilo proces označevanja odtenkov.

Ideja za tem je bila, da bi že igre označile odtenke specifično glede zmogljivosti zaslona in FreeSync 2 bi prenesel podatke direktno na zaslon, brez da bi jih ta moral obdelati. Do sedaj je isti proces navadno potekal drugače, saj so igre podatke o odtenkih poslale zaslonu in ta jih je sam razbral in prilagodil svojim sposobnostim prikazovanja. Prva metoda bi naj v teoriji znižala glavni problem HDR igričarstva, kar je latenca. Igre bi same opravile večino dela in zaslon bi enostavno prikazoval prejeto sliko.

Tako je vsaj bila originalna implementacija na CES 2017. V teoriji je definitivno zvenela odlično, a glavni problem je bil pripraviti igre, da bi za zaslone s FreeSync 2 podporo pošiljale prilagojene končne podatke, saj bi morali zato razvijalci med razvojnim procesom implementirati to tehnologijo. Vsi vemo, kakšno mnenje ima večina razvojnih studiev o vključitvi zelo nišne in nepreizkušene tehnologije.

V trenutni obliki tako originalna implementacija ni povsem pripravljena – vsaj ne na način kot je bila predstavljena. Uradna spletna stran trenutno zgolj navaja tehnologijo kot “podpora za prikaz HDR vsebine”, brez kakršne koli omembe o podprtih igrah. Namesto tega tehnologija trenutno sloni povsem na Windows 10 HDR implementaciji. Ta se stalno izboljšuje, a niti približno ni na ravni, kot so jo obljubljali z originalno metodo.

Eden izmed razlogov za trenutno variacijo je tudi, da je bila FreeSnyc tehnologija vpeljana komaj v septembru 2017 z AMD GPU Services 5.1.1. Razvijalci zato še niso imeli časa, da bi jo vpeljali v igre. Vpeljava tako kompleksnih tehnologij lahko traja precej časa in trenutno še ni znano, ali je katera od takrat izdanih iger med razvojnim procesom uporabila AGS 5.1.1..

Ena izmed omenjenih funkcij HDR implementacije je tudi avtomatično preklapljanje med HDR in SDR načini, kjer bi lahko med igrami v polnem zagonu izrabili HDR, a nato na namizju uporabljali SDR. Zaenkrat žal ta funkcija še ni funkcionalna, saj FreeSync 2 ponovno uporablja standardno Windows 10 HDR implementacijo, ki ji preklapljanje med HDR in SDR ne diši kaj preveč.

A vseeno, kljub dokaj površni HDR implementaciji, FreeSync 2 oznaka garantira nekaj stvari. Vsi monitorji podpirajo HDR, zato ste ob nakupu zagotovljeni, da ste dobili zaslon s HDR podporo. FreeSync 2 prav tako omogoča, da lahko obenem za optimalno izkušnjo med igranjem uporabljate tako adaptivno sinhronizacijo kot HDR. In za konec, vsi FreeSync 2 monitorji potrebujejo “dvakrat več barvnega zaznavanja sRGB za boljšo svetlost in kontrast”.

Izgleda tudi, da za potrditev FreeSync 2 podpore zahtevajo več kot le osnovno HDR implementacijo. Zaenkrat vsak zaslon s to tehnologijo izpolnjuje vsaj DisplayHDR 400 zahteve. Seveda gre za precej nizki HDR standard, a do sedaj smo videli že precej tako imenovanih HDR zaslonov, ki niso zadostovali niti minimalnim standardom, zato s FreeSync 2 garantirano dobite zaslon, ki jim zadostuje.

Seveda to ne pomeni, da ne moremo iti še višje. Nekateri FreeSync 2 zasloni bodo presegli DisplayHDR 400 standard, na primer Samsung FreeSync 2 serija, ki dosega DisplayHDR 600. Idealno bi rad videl, da vsi monitorji dosežejo to mejo, a tudi DisplayHDR 400 bo dovolj za vstopno HDR izkušnjo.

Nizka latenca

Druga izmed FreeSync 2 funkcij je nižja vnosna latenca, ki smo jo rahlo pokrili že prej. Zaslonski procesor je v preteklosti za HDR posledično pridobil precej vnosnega zamika, a FreeSync 2 obljublja nizke latence tako za SDR kot tudi HDR. Od AMD-ja nismo dobili specifične metode za targetiranje latence, vendar je varno reči, da 50 do 100 ms standardnih HDR televizij za igričarske monitorje ne pride v poštev.

Kot smo omenili pri govoru o HDR implementaciji, je bila originalna ideja prestaviti vso označevanje odtenkov na igre. S tem bi odstranili tudi precej vnosne latence, saj bi s tem razbremenili zaslonske procesorje. Ker igre trenutno še ne posedujejo te tehnologije, zmanjšanje zaenkrat pride na račun boljše procesorske zmogljivosti zaslonov s to oznako. Samsung FreeSync 2 zasloni na primer vsebujejo način za nizko latenco, ki se samodejno aktivira, če je aktiven tudi FreeSync 2.

Kompenzacija za nizko število sličic na sekundo 

Zadnja ključna tehnologija je kompenzacija za nizko število sličic na sekundo. Gre z roko v roki z adaptivno sinhronizacijo in zagotavlja, da ta funkcionira pri vsakem FPS, od enega pa do maksimalnega osveževanja zaslona.

Delovanje te tehnologije je enostavno. Zasloni lahko sami po sebi osveževanje prilagodijo do določene meje, recimo od minimalnih 52 pa do maksimalnih 144 Hz. Če bi igra delovala pod minimalno mejo (ki je v tem primeru 52), bi se srečevali s klasičnim trganjem slike ali zatikanjem, kot da FreeSync tehnologije ne bi bilo, saj zaslon osveževanja ne bi mogel spustiti pod 52 Hz.

LFC oziroma kompenzacija za nizke sličice na sekundo poveča mejo sinhronizacije med zaslonom in številom sličic. Če te padejo pod minimalno mejo zaslona, se vsaka enostavno prikaže večkrat in tako izniči učinek trganja.

Če na primer v prejšnjem primeru grafična kartica sličice prikazuje pri 40 FPS, bo z LFC vsaka sličica podvojena in slika sinhronizirana na 80 FPS. Tako lahko tehnologijo koristite tudi pri zelo nizkih sličicah. Igra pri 15 FPS bo imela vsako sličico prikazano štirikrat (da bo presegla mejo 52 Hz) in bo tako sinhronizirana s 60 Hz.

Tako lahko efektivno FreeSync 2 izniči minimalno mejo osveževanja, a za podporo mora zaslon podpirati maksimalno hitrost osveževanja, ki je vsaj dvakrat višja od minimalne. Zato vsi FreeSync zasloni ne podpirajo LFC tehnologije. Če na primer podpirajo 48–75Hz, s tem ne dosegajo minimalnih standardov. V primeru FreeSync 2 pa bo vsak zaslon preizkušeno podpiral LFC, tako da bo to še ena skrb manj za vas.

Zaključek 

To bi bilo vse osnovno znanje glede te koristne tehnologije, upam, da sedaj bolje razumete osnove FreeSync in razumete FreeSync 2. Seveda je potrebno vedeti, da obe tehnologiji potrebujeta AMD grafično kartico – trenutno so podprte vse kartice od RX 200 serije naprej z nekaj izjemami. Zraven sodi tudi par AMD APU-jev z integrirano grafično kartico.

Če si lastite Nvidia grafično kartico, boste na zaslonu s FreeSync 2 podporo vseeno lahko koristili večino FreeSync 2 funkcij, vključno s HDR podporo. A ne boste mogli uporabljati adaptivne sinhronizacije. Če želite to, raje vzemite zaslon z ekvivalentno Nvidia G-Sync tehnologijo.

Objava FreeSync 2 – Kaj sploh je in zakaj je pomemben za vsakega igričarja se je najprej pojavila na HOPsi.

Vprašanje so si zastavili tudi v QA Consultants, kjer so tezo postavili na test, naročnik raziskave je bil AMD. Naročanje tovrstnih raziskav je običajna praksa med velikani silicijske doline in konec koncev so QAC neodvisno podjetje, čigar fokus so testi programske in strojne opreme. Ni razloga, da rezultatom ne bi zaupali. Zanimalo jih je, kartice katerega proizvajalca so stabilnejše.

Raziskovalci so vključili več različnih grafičnih kartic zadnje generacije. Na poizkusni platformi so se znašle vse od AMD Vega RX 64, RX 580 in RX 560 do Nvidinih GTX 1080 Ti, GTX 1060 in GTX 1050. Pozabiti ne smemo še kartic, namenjenih delovnim postajam v obliki Radeon Pro WX in Nvidia Quadro serije.

Naporno delo, ki je trajalo dvanajst dni se je lahko pričelo. V tem času so bile kartice prižgane 24/7, kar skupaj nanese dobrih 288 delovnih ur.

Zanimajo nas predvsem gaming kartice, od teh sta RX 580 in RX 560 doživeli zgolj eno sesutje, Vega 64 dva, GTX 1080 Ti enega, GTX 1050 tri in GTX 1060 kar 4 sesutja. GTX 1060 je bila zaradi resnih napak iz testa odsotna celoten dan.

Test je potekal tako v igrah kot tudi benchmarkih in zahtevnejših aplikacijah. Sestavljen je bil iz hitrih menjav orientacije in resolucije, varčevanja energije in rendiranja. Grafične kartice so bile vsekakor temeljito preizkušene.

AMD je v 288 urah in 432 testih ostal stabilen v 92.8 %, Nvidia pa je dosegla zgolj 82.4 %.

Podrobnejše poročilo preberite TUKAJ.

Kot navdušenec nad tehniko sem v zadnjih 3 letih imel možnost preizkusiti praktično vse grafične kartice, v roke mi zaenkrat ni prišla zgolj serija Nvidia Titan. Kakorkoli, po mojih izkušnjah je stabilnost v povprečju enaka, če upoštevamo več, bolj ali manj posrečenih revizij gonilnikov.

Razlog za nestabilnost mnogokrat tiči drugje, pa naj si gre za preslab ali odpovedujoč napajalnik, difektna grafična kartica ali samo nestabilno navitje ene izmed komponent.

Objava Ima AMD stabilnejše grafične kartice od Nvidie? se je najprej pojavila na HOPsi.

Umik bi lahko drugače poimenovali tudi kot uspeh igričarjev, saj so z udejstvovanjem in vršenjem pritiska zagotovo pripomogli k odločitvi. Še posebej zaskrbljujoče je bilo, ko so se trije izmed glavnih akterjev na grafičnem trgu odločili, da za AMD Radeon uvedejo nove znamkovne oznake in jih s tem ločijo od Nvidia izdelkov. Tako je Asus ustvaril AREZ, MSI in Gigabyte pa sta takrat zgolj odstranila oznako Gaming izpred izdelkov rdečega tabora.

Zanimivo bo videti, za kakšno pot se bodo odločili razvijalci, torej, ali izdelke ponovno združiti pod isto blagovno oznako ali pa nadaljevati s trendom popolne ločitve.

Pri Nvidii so danes podali izjavo:

“Veliko je bilo povedanega o GeForce Partner Programu. Obkrožale so ga govorice, domneve in zavajanja, ki so presegli njegovo namero. Škoda je bila povzročena in zaradi tega smo se odločili za opustitev programa.

GPP je za cilj imel zgolj omogočanje igralcem, da vedo, kaj kupujejo in lahko sprejmejo pravo odločitev.

Že več let izdajamo najnaprednejšo tehnologijo za vse naše uporabnike, temu posvečamo svoja življenja. Delamo trdno in investiramo milijarde, da bi vsem igralcem še naprej omogočali najboljše produkte na trgu. To počnemo, ker vemo, da gamerji obožujejo in cenijo naš trud. Slednji želijo le najboljše in mi jim to lahko ponudimo. GPP-jev osrednji namen je bil zgolj, da vsi, ki želijo Nvidia izdelke, tudi dobijo naše izdelke.

Z njim smo želeli s partnerji vsem kupcem omogočiti kristalno jasno izbiro. Izbira grafične kartice namreč zaznamuje posameznikovo platformo, saj je nanjo vezanih še veliko drugih tehnologij (SLI podpora, G-Syns …). Verjamemo v to, da mora biti blagovna znamka grafik jasno pregledna – brez “nadomestkov”, ki se skrivajo za kupom tehnološkega žargona.

V veliki večini smo naleteli na odobravanje. Proizvajalci so bili še vedno lastniki svojih blagovnih znamk, GPP tega ni spremenil. Sami so se odločili, kako bodo izdelke predstavili kupcem. Ampak kljub temu danes GPP umikamo, da bi se izognili odvračanju od vznemirljivega dela, ki ga počnemo in še naprej bomo težili k napredku PC gaminga.

Pred nami je svetel čas za vse GeForce partnerje, ki ste z nami člen najhitreje rastoče gamerske platforme na svetu. Naša platforma je najbogatejša s tehnologijo in najnaprednejšimi funkcijami in GeForce izkušnja je še vedno “The way it’s meant to be played.”

Še vedno se ne moremo izogniti vprašanju, zakaj program ni bil javnosti predstavljen in opevan, v kolikor gre za tako dobro stvar. Okoli njega se je z razlogom postavljalo veliko vprašanj, jasnih odgovorov seveda nismo dočakali. Za popolnoma prostovoljen program je presenetljiv tudi hkraten odpis Radeon izdelkov izmed najuglednješih igričarskih tržnih znamk. Vse skupaj se je stopnjevalo do točke, kjer so AMD-jevi predstavniki javno Nvidio obtožili antikorporativne prakse.

GamingSI:” Nisem popolnoma prepričan, ali se za umikom, med kupci izjemno slabo sprejetega programa, skriva kaj več od strahu pred množico tožb. Vseeno je dobro, da so se pri Nvidii zavedli situacije in GPP umaknili. Vseeno je njihova poteza bila nekoliko nepremišljena, saj gre konec koncev za najmočnejšega igralca grafičnega trga.”

Našo obširnejšo novico o tem, kaj GPP sploh je, lahko najdete TUKAJ.

Če zadevo na kratko poenostavim, so bili nekateri GPP partnerji mnenja:

– GPP ima točke, ki so najverjetneje ilegalne,
– škodljiv za potrošnika,
– izjemno škodljivo bo vplival na poslovne odnose z AMD-jem in Intelom.

Seveda bi bili v primeru neudeležbe pri deljenju pogače, vsi nepodpisniki prikrajšani za več ugodnosti:

– Pomoč inženirjev,
– zgoden dostop do tehnike,
– partnerstvo ob izidu,
– dodane igre,
– prodajne popuste,
– podporo socialnih medijev in pomoč pri oglaševanju,
– marketinška poročila,
– fond za marketing.

Osrednja slabost naj bi bila neskladnost med napisanim in izvajanim. GPU jedra so bistvo vsake grafične kartice in ker jih podjetjem dobavlja Nvidia, ima le ta nadzor nad tem, komu in kolikor jih bo kdo prejel.

Še posebej je zaskrbljujoče število nepodpisnikov GPP-ja, ki bi jih lahko prešteli na prste ene roke.

Objava Nvidia ukinja GPP program (Geforce Partner Program) se je najprej pojavila na HOPsi.

Vse je kazalo na to, da se situacija počasi umirja. Po nekaj izdanih popravkih, ko smo se že vsi počutili varneje, so varnostni poznavalci posvarili pred novimi tveganji. In ponovno smo na začetku.

Na nemški spletni strani Heise sem naletel na streznitev, Spectre NG (Next Generation) varnostna tveganja, s katerimi je bil že pred časom seznanjen tudi Intel (morda se tudi v tem skriva razlog za nedavno pocenitev?). Kar štirim izmed njih je bila dodeljena oznaka visoko, preostalim pa srednje tveganje. Vsaka izmed njih zahteva lasten popravek in popolnoma mogoče je, da bodo prejele tudi samostojno poimenovanje. Za enim izmed razkritij stoji Google Project Zero, kar nam daje vsaj približen vpogled v to, kdaj lahko popravek pričakujemo. Googlovi elitni hekerji imajo splošno znan 90-dnevni rok, po katerem vse informacije brez slabe vesti spustijo na splet. Ta rok poteče 7. 5., kar pomeni, da bi morali prvo serijo obližev pričakovati v naslednjih dneh.

Tehnični detajli sicer še niso javno razkriti, ranljivosti in možnost napadalnih scenarijev močno spominjajo na predhodnika Spectre. Najbolj ogroženi so ponudniki oblačnih storitev in gostovanja v oblaku, saj lahko napadalci preko luknje pridobijo dostop do prenosa podatkov in dostopajo do varovanih podatkov.

Prav tako pri Heise navajajo, da so ogroženi tudi ARM procesorji, ni pa znano, če enako velja tudi za AMD produkte.

Intel je bil z napakami seznanjen in že dela na popravkih, med tem luknje krpajo tudi pri Microsoftu in preostalih izdelovalcih OS. Prišli bodo v dveh valovih, prvega pričakujemo že ta mesec, drugega malce kasneje v avgustu. Roke je treba jemati z določeno mero skepticizma, saj niso zavezujoči.

Največ zaskrbljenosti ob razkritju zbuja vprašanje, koliko zmogljivosti bomo vsakdanji uporabniki izgubili s tokratnim krpanjem in ali se bodo ob popravkih pojavljale enake težave kot pri predhodnikih, kjer je šlo celo tako daleč, da so nekatera podjetja uporabnikom priporočala negacijo posodobitev, vezanih na Spectre in Meltdown.

Tokrat je torej vse skupaj še nekoliko bolj nevarno. Čeprav je večino izmed osmih ranljivosti mogoče izkoristiti na podoben način kot pri Spectre, razen ene izjeme.

Ena izmed Spectre NG ranljivosti napad na sistem poenostavi do te mere, da upravičeno govorimo o večji grožnji kot v prvem aktu. Natančneje, napadalec bi lahko začel izkoriščati kodo v navideznem računalniku (Virtual Machine) in napadel gostitelja od tam – strežnik gostitelja oblaka.

Druga možnost je napad VM druge stranke, ki teče na istem strežniku. Zlasti so zelo iskani cilji gesla in tajni ključi za varen prenos podatkov. Intelov SGX, ki naj bi sicer varoval občutljive podatke v oblaku, žal ne nudi zaščite pred Spectre.

Intelova prva izjava po razkritju:

“Zaščita podatkov naših strank in njihova varnost sta naši krljučni prioriteti. Delamo v stiku s strankami, partnerji in preostalimi izdelovalci čipovij ter raziskovalci, da bi napake odkrili, jih razumeli in odpravili, del tega procesa sestavlja tudi rezervacija blokov CVE številk. Trdno verjamemo v vrednost usklajenih razkritij in izmenjavo podrobnosti o ključnih vprašanjih. Najboljša in hkrati edina preventiva je še vedno redno posodabljanje sistemov.”

Ali je tudi vaš procesor ogrožen, lahko preverite TUKAJ.

Objava Odkritih osem novih Spectre NG ranljivosti, ki ogrožajo Intel procesorje se je najprej pojavila na HOPsi.

Nvidia je v svojem odzivu večkrat uporabila besedo transparentni, ampak nikoli ni bila popolnoma jasna, na kaj se sklicuje. Pri HardOCP so izpostavili, da ni niti jasno, katera podjetja so trenutno udeležena v sodelovanju (ob MSI, Gigabyte, Asus). Zanimiva je še izjava, da GPP ni ekskluziven. To pomeni, da lahko partnerji še naprej prodajajo tudi druge izdelke od kogar koli, vendar ob določenih pogojih, ki jih bom predstavil nižje.

Površinsko zaenkrat ne izgleda, da bi bilo z GPP kaj narobe. Deluje kot običajno partnerstvo med Nvidio in partnerji, ki obema prinaša prednosti, ampak tukaj se stvari zapletejo. Kyele Bennett (OCP) je stopil v stik s kar nekaj udeleženimi podjetji, ki niso želela podati uradne izjave, so pa z njim vseeno neuradno delila njihova stališča in zaskrbljenost.

V glavnem so vsa razkrila 3. bistvene elemente:

• Pogoji v GPP so potencialno nezakoniti.
• GPP je za končne uporabnike škodljiv.
• GPP bo škodljivo vplival na partnerjeve odnose s preostalimi podjetji, predvsem Intelom in AMD-jem.

Žal celoten GPP dokument ni bil javno objavljen in o vseh podrobnostih nismo obveščeni, vendar naj bi v praksi izgledal takole. Če se bo ASUS želel pridružiti GPP programu, več ne bo smel tržiti, v tem primeru, AMD-jevih grafičnih kartic pod znamko Republic of Gamers, ampak bo za slednje moral ustvariti novo znamko, kar je precejšen minus že iz vidika prepoznavnosti. To pomeni, da ROG in gaming znamka postane ekskluzivna za Nvidiine produkte.

Seveda ima vsako podjetje možnost izbire, torej, če se s pogoji strinja. Nvidia eksplicitno v podpis ne sili nikogar, ampak v tem primeru bodo podjetja, ki ne bodo podpisala, postavljena v slabši položaj. Vsi podpisniki bodo deležni več ugodnosti, kot so hitrejša dobava, pomoč pri razvoju in marketiška podpora, v navezi s podporo na družabnih omrežjih, zraven pa bodo dobili tudi promocijske kopije iger.

GPP od partnerjev zahteva, da svojo gaming znamko v celoti namenijo GeForce produktom, lahko gremo celo tako daleč in govorimo o posredni prisili v podpis, sploh če gre za majhnega igralca z odmerjenim proračunom za marketing, saj bi v nasprotnem področju ostali brez podpore osrednjega akterja na trgu grafičnih rešitev. Kot sem že navedel, Nvidia zahteva, da se pod elitnimi gaming znamkami tržijo le njihovi produkti. Slednje predstavlja veliko težavo za vse, ki so do sedaj pod istim imenom tržili tako GeForce kot Radeon (tudi Intel), saj bodo ob podpisu morali AMD-jev produkt prodajati pod drugim nazivom ali ustvariti novo ime in sočasno promovirati obe znamki. Tako se je v veliki zagati znašel tudi Intel, ker na trg le stežka spravlja prenosnike z Intel Kaby Lake G procesorjem, zraven katerega se nahaja tudi AMD Vega-GL in GH (želijo ga tržiti kot gamerski produkt), saj sta trenutno potrjeni zgolj v dveh enačicah (prenosniki), in sicer Dell XPS 15 9575 in HP Spectre x360 15, izpod rok podjetij, ki zaenkrat naj ne bi bila podpisnika GPP.

Posledično to vodi v manj konkurenčen trg, na katerem ima Nvidia že trenutno večinski primat in manjšo možnost izbire za običajne potrošnike, kar je tudi osrednja spotika.

GPP je vsekakor zrel za preiskavo tako v ZDA (FTC) kot tudi Evropi (Evropska komisija). V zelenem taboru sicer trdijo nekaj, nepripravljenost do pojasnil pa vseeno “… smrdi po mesu in smrdi po ribah…” (Zahovič, 2015).

Zaskrbljujoče je, da za Nvidio podobni škandali postajajo stalnica. Mnogi najbrž še pomnite kontraverzo okoli GTX 970 “4”GB in GameWorks, kjer so razvijalci v “sponzorirane” igre integrirali efekte, ki so nekoliko ohromili AMD-jeve grafične kartice, občasno pa tudi samcato GTX serijo. Dober primer je HairWorks (Witcher 3), ki je izrazito znižal FPS, tako v rdečem kot tudi zelenem taboru. Izdan je bil kot odgovor na AMD-jev TressFX, ki sicer deluje bolje na opremi obeh velikanov. Razlika je v tem, da je GameWorks zaprta tehnologija, TressFX pa odprta, kar v prvi vrsti omogoča boljšo optimizacijo in na koncu tudi samo gamersko izkušnjo.

Vredno je omeniti še, da je Nvidia HardOCP obtožila zavajanja in dejala, da je njihovo nadaljnje sodelovanje postavljeno pod velik vprašaj. Gre za javno grožnjo enemu izmed priznanih medijev, s čimer se na koncu znajo opeči sami. Osebno smo mnenja, da kjer je dim, je tudi ogenj. Torej, v kolikor je GPP tako dober za uporabnike, kot trdijo pri Nvidii, zakaj o tem javno ne govorijo in ga kot takšnega oglašujejo?

Zdrava konkurenca je gonilo razvoja in inovacij, zato je še toliko bolj podlo, ko podjetja dominanten položaj na trgu izkoriščajo za zatiranje konkurence, namesto ukvarjanja s pridobitno dejavnostjo in poizkusom dostave kar najboljšega produkta potrošniku. Vsekakor bomo na koncu najkrajšo potegnili kupci.

Objava AMD Nvidii vrača udarec za kontroverzni GeForce partnerski program (GPP) se je najprej pojavila na HOPsi.

Na temu mestu nam je na pomoč priskočilo podjetje AMD, ki bo naše PC-je obdarilo tako procesorsko kot tudi grafično.

Tako bodo v naših mlinčkih prebivali procesorji AMD Ryzen 1600; 6-jedrniki, ki tečejo pri osnovni frekvenci 3.2 Ghz, ko pa se malce bolje zaženejo pa dosežejo 3.6 Ghz.

Ne, našim Counter-Strike igralcem ne bo hudo in trudimo se jim zagotoviti najbolj optimalno izkušnjo pri tekmovanju zato smo veseli in ponosni, da bo AMD dostavil ravno tisto moč in pomoč, ki jo potrebujemo.

Kdo je AMD?

Advanced Micro Devices (s kratico AMD) je ameriško računalniško podjetje.

AMD proizvaja procesorje, grafične procesorje, matične plošče in osebne računalnike. Je drugi največji proizvajalec procesorjev in tretji največji izdelovalec grafičnih procesorjev. Poleg tega proizvaja tudi manjše količine integriranih vezij.

Objava AMD postal partner dogodka Gaming brez izgovorov! se je najprej pojavila na HOPsi.

Slednja obsega RX 580, RX 570, RX 560 in RX 550. Na vse so vgrajeni popolnoma novi Phantom hladilniki in nekoliko predrugačen PCB, kar bo omogočalo višjo zmogljivost.

Dejali so:

Končno smo se razširili tudi na grafični trg. Izjemno veseli smo sodelovanja z AMD, našim ekskluzivnim partnerjem in tudi v prihodnosti bomo našim strankam dostavili najboljše, kar je na trgu moč dobiti.

ASRock se bo kot 3. pridružil Sapphire in XFX (AMD grafična jedra) in še zaostril konkurenco na trgu.

Več informacij najdete TUKAJ.

Objava ASRock vstopa na trg grafičnih kartic se je najprej pojavila na HOPsi.

Začelo se je spektakularno. Pred dobrimi 14 urami so pri podjetju CTS-Labs lansirali podatke o 13 ranljivostih, ki naj bi jim bili podvrženi AMD Ryzen procesorji in bi lahko povzročili veliko škodo proizvajalcu procesorjev. Ampak kaj hitro se je izkazalo, da situacija ni tako kritična, kot so jo želeli predstaviti. Ranljivosti so želeli napihniti na raven Meltdown & Spectre, vendar je bila njihova namera spregledana.

V nasprotju z Google Project Zero, ki je podjetjem dal več mesecev za odpravo ranljivosti in ni imel finančnih mahinacij v ozadju, je medijem informacije o dejanski ranljivost posredoval nekaj mesecev po odkritju. Nič od tega ne drži za CTS Labs. V bistvu je njihova prisotnost na trgu precej nedavna, saj je bilo podjetje registrirano 25. 6. 2017, domena AMDFlaws.com pa 22. 2. 2018. Prav tako je bil tudi njihov Youtube kanal ustvarjen šele nekaj več kot 10 dni nazaj.

V podjetju imajo 3 zaposlene, vse je mogoče opaziti v posnetku, ki je priložen prvotnemu članku. Podjetje je na trgu iskalcev varnostnih lukenj neuveljavljeno in nima evidence sodelovanja na tem področju. Površnost se kaže tudi v nekonsistentni rabi logotipa podjetja, saj se v videu pojavlja kot CTSlabs, na sami strani AMDFlaws pa CTS-Labs

Sicer do sedaj še nismo prišli do “sumljivih” naklučij. CTS-Labs poročilo je zgolj 170 minut po objavi citiralo podjetje, imenovano “Viceroy Research”, ki je na 33 straneh izrazito negativno nastopilo proti AMD, kar izkazuje že naslov “AMD: The Obituary”. Celotno poročilo je na voljo TUKAJ. Čeprav tako dolgega poročila nikakor ni nemogoče napisati v tako kratkem času, je vseeno malo verjetno, predvsem zaradi podrobnosti, ki jih je v njem mogoče zaslediti. Ne bi me presenetilo če so CTS-Labs zgolj krinka za naslednje podvige Viceroy Research.

Osrednji motiv bi tako znal biti okoriščanje na račun padca delnic podjetja AMD, ki ga je poročilo povzročilo. V svojem dokumentu so celo napisali, da je AMD-jeva delnica zaradi težav vredna 0,00 €.

Po navedbah varnostnega strokovnjaka Dana Guida so nepravilnosti obstoječe, vendar ne tako resne, kot so želeli prikazati.

Za kakršno koli zlorabo so potrebne administrativne pravice. V kolikor ima napadalec dostop do slednjih, so “zadnja vrata” (backdoor) zadnja skrb uporabnika – oz. bolje povedano, do zlorab lahko prihaja na že okuženih serverjih ali osebnih računalnikih.

Seveda to ne pomeni, da so ranljivosti nepomembne ali nerelavantne, saj lahko ogrozijo varnost našega omrežja ali dotičnega računalnika. V oči bode dejstvo, da so bile informacije najprej posredovane medijem in šele nato proizvajalcu, v tem primeru AMD-ju. Tako podjetje nima niti najmanjših možnosti, da bi pripravilo popravke pred objavo v javnosti, kjer bi raziskovalci poželi zaslužene zasluge. Ampak ponovno, zakrpane luknje bi le stežka požele tolikšen medijski odziv.

V kolikor v poročilu niso pretiravali, bi znala vsaj Chimera ranljivost povzročati zanimive napadalne poizkuse in nekaj težav za AMD.

Objava Bizarnost okoli ranljivosti AMD Ryzen in Epyc procesorjev se je najprej pojavila na HOPsi.

AMD je podal odgovor:

Prejeli smo poročilo podjetja CTS-lab, ki trdi, da so naši procesorji podvrženi varnostnim tveganjem. Aktivno analiziramo poročilo. Imenovano podjetje nam je bilo do kontakta neznano in neobičajno se nam zdi, da so mediji obveščeni pred proizvajalcem, brez, da bi nam omogočili razumen rok za preiskavo in morebitne popravke ob dejanskih napakah. Varnost je naša glavna prioriteta in stalno se trudimo, da bi naše uporabnike pred tveganji zaščitili.

“Raziskovalci” pri CTS naj bi pri Ryzen (Ryzen Pro, Ryzen Mobile) in EPYC seriji odkrili kar 13 kritičnih ranljivosti, na katere so občutljivi vsi njihovi procesorji. Napadalcu omogočajo instalacijo zlonamerne kode v čip in celo popoln dostop do sistema in občutljivih podatkov.

Varnostne luknje je odkrilo podjetje CTS-lab, ustanovljeno junija 2017, novo odkrite ranljivosti pa omogočijo obhod tehnologije Secure Encrypted Virtualization in Microsoft Windows Credential Guard ter krajo občutljivih informacij.

Odkrili so tudi dvoje zadnjih vrat, ki omogočata namestitev zlonamerne kode znotraj procesorja.

Vse ranljivosti se nahajajo v varnostnem delu procesorjev z Zen arhitekturo – tipično v delu, kjer naprava shranjuje občutljive informacije, kot so gesla in šifrirani ključi.

Ranljivosti so kategorizirane v štiri skupine – RYZENFALL, FALLOUT, CHIMERA in MASTERKEY. Nanje so občutljivi tako strežniki in delovne postaje kot tudi prenosniki z zgoraj navedenimi procesorji.

RYZENFALL

Po navedbah raziskovalcev RYZENFALL omogoča izvajanje neavtorizirane kode na Ryzen Secure procesorjih in napadalcu omogoči dostop do zavarovanega dela pomnilnika in izklop SMM zaščite pred neavtoriziranim flashanjem BIOS-a.

Napadalci bi ga prav tako lahko uporabili za zaobitev WCD (Windows Credential Guard) in krajo podatkov omrežja, s tem pa bi lahko dobili dostop do vseh računalnikov v omrežju.

Še huje je, da je RYZENFALL možno združiti s spodaj omenjeno problematiko MASTERKEY za instalacijo neodstranljive zlonamerne programske opreme na čip procesorja. S tem lahko napadalci med drugim neopazno vohunijo za uporabniki.

FALLOUT

Ta občutljivost se nahaja v zagonskih komponentah EPYC procesorjev, napadalcem pa omogoča branje in pisanje na zaščitene dele pomnilnika, kot sta SMRAM in WCG.

Napadi sicer vplivajo le na strežnike z EPYC zaščitenimi procesorji, lahko pa se jih uporabi tudi za instalacijo neodstranljive zlonamerne programske opreme na VTL1, kjer se nahaja koda za izvajanje Secure Kernel in Isolated User Mode.

Kot pri RYZENFALL lahko tudi tu napadalci zaobidejo BIOS zaščito in kradejo podatke omrežja, zavarovane s strani WCG.

CHIMERA

Ta občutljivost so dejansko skrita zadnja vrata proizvajalca v čipih, ki so integralni del Ryzen in Ryzen Pro delovnih postaj.

Ena takšna občutljivost se nahaja na strojno-programski, druga pa na strojni (ASIC) opremi čipa. Napadalcu omogočata zagon poljubne kode znotraj čipa ali pa okužbo čipa z neodstranljivo zlonamerno programsko opremo.

Ker tako WiFi kot tudi omrežni in Bluetooth promet poteka skozi čip, bi to napadalec lahko izrabil za sofisticiran napad na celotno napravo. Povsem možno bi bilo tudi vgraditi keyloggerja in tako beležiti USB promet, s tem pa vse, kar uporabnik vtipka preko tipkovnice.

MASTERKEY

Ta občutljivost EPYC in vseh omenjenih Ryzen procesorjev napadalcu omogoča obhod strojne zaščite za instalacijo zlonamerne programske opreme na BIOS, prav tako pa tudi infiltracijo zavarovanega procesorja za izvajanje poljubne kode.

Kot vse ostale občutljivosti tudi ta napadalcem omogoča instalacijo skrite zlonamerne programske opreme v procesor in zagon česarkoli z najvišjimi možnimi pravicami, kot tudi obhod WCG za krajo omrežnih podatkov.

MASTERKEY občutljivosti napadalcu omogočajo tudi izklop varnostnih funkcij, kot sta na primer Firmware Trusted Platform Module in Secure Encrypted Virtualization.

Po odkritju so znanstveniki razvijalcem dali le 24 ur pred razkritjem ranljivosti na spletu. Čeprav se Microsoft in Intel še vedno soočata s problemi, ki sta jih povzročili Spectre in Meltdown ranljivosti, bi na novo odkrite slabosti Ryzen serije znale pošteno zmešati štrene tudi AMD-ju.

Kaj to pomeni za nas? CTS laboratorij trdi, da je RYZENFALL, MASTERKEY in FALLOUT možno odpraviti preko posodobitev strojno-programske opreme, a izdelava popravkov bi lahko trajala tudi po več mesecev. CHIMERE po drugi strani ni mogoče enostavno odpraviti, saj gre za strojno občutljivost in jo je tako možno le zaobiti. A po njihovih besedah bi takšna rešitev znala prinesti tudi stranske učinke.

Ob snemanju je bilo uporabljeno t. i. zeleno ozadje, kar poveča skepso o ugotovitvah “raziskovalcev” izraelskega podjetja.

Objava Izraelsko podjetje naj bi odkrilo 13 kritičnih ranljivosti AMD Ryzen in EPYC procesorjev se je najprej pojavila na HOPsi.

Te naj bi celo naraščale še skozi celotno tretjo četrtino 2018, glavna razloga pa naj bi bili rudarji ter pomanjkanje vRAM pomnilnika. “Minerji” kupujejo grafične kartice levo in desno in tako NVIDIA kot AMD s težavo dosegata potrebe trga. Seveda se ne pritožujeta preveč, saj oba grafična velikana beležita rekordno prodajo, a žal zaradi tega trpijo igričarji.

Tu je še mobilni trg. Tovarne za proizvodnjo pomnilnika uporabljajo iste proizvodne linije, kjer Apple in Samsung ponujata več denarja za pridobitev dragocenega RAM-a. Seveda s tem izrivata druga “PC” podjetja,, kot so MSI, Gigabyte, EVGA ter ASUS, kar za posledico prinese pomanjkanje vRAM-a ter višje cene samega pomnilnika.

Objava NVIDIA: Cene grafičnih kartic bodo v letu 2018 še naraščale se je najprej pojavila na HOPsi.

Za kar najbolj učinkovito rešitev problematike, so se pri izdelavi popravka povezali z AMD in ARM Holdingom, ki sta prav tako ranljiva, vendar v manjši meri. Popravek, ki bo zakrpal varnostno luknjo, bo po navedbah na voljo od danes naprej.

Prizadeti procesorji:

• Intel® Core i5 processor (45nm and 32nm)
• Intel® Core i7 processor (45nm and 32nm)
• Intel® Core M processor family (45nm and 32nm)
• 2nd generation Intel® Core processors
• 3rd generation Intel® Core processors
• 4th generation Intel® Core processors
• 5th generation Intel® Core processors
• 6th generation Intel® Core processors
• 7th generation Intel® Core processors
• 8th generation Intel® Core processors
• Intel® Core X-series Processor Family for Intel® X99 platforms
• Intel® Core X-series Processor Family for Intel® X299 platforms
• Intel® Xeon® processor 3400 series
• Intel® Xeon® processor 3600 series
• Intel® Xeon® processor 5500 series
• Intel® Xeon® processor 5600 series
• Intel® Xeon® processor 6500 series
• Intel® Xeon® processor 7500 series
• Intel® Xeon® Processor E3 Family
• Intel® Xeon® Processor E3 v2 Family
• Intel® Xeon® Processor E3 v3 Family
• Intel® Xeon® Processor E3 v4 Family
• Intel® Xeon® Processor E3 v5 Family
• Intel® Xeon® Processor E3 v6 Family
• Intel® Xeon® Processor E5 Family
• Intel® Xeon® Processor E5 v2 Family
• Intel® Xeon® Processor E5 v3 Family
• Intel® Xeon® Processor E5 v4 Family
• Intel® Xeon® Processor E7 Family
• Intel® Xeon® Processor E7 v2 Family
• Intel® Xeon® Processor E7 v3 Family
• Intel® Xeon® Processor E7 v4 Family
• Intel® Xeon® Processor Scalable Family
• Intel® Xeon Phi Processor 3200, 5200, 7200 Series
• Intel® Atom Processor C Series
• Intel® Atom Processor E Series
• Intel® Atom Processor A Series
• Intel® Atom Processor x3 Series
• Intel® Atom Processor Z Series
• Intel® Celeron® Processor J Series
• Intel® Celeron® Processor N Series
• Intel® Pentium® Processor J Series
• Intel® Pentium® Processor N Series

Objava Intel-jevi procesorji, ki so ranljivi (Spectre & Meltdown) se je najprej pojavila na HOPsi.

Ravno danes pa so uradno objavili še pocenitev. Zanjo bi težko izbrali boljši termin, sej je pred vrati prenovljena serija procesorjev, ob tem pa je se je v veliki zagati znašel še največji konkurent Intel, ki je z odkritjem ranljivosti, poznanih pod imenom Spectre in Meltdown, pošteno razjezil svoje uporabnike.

Seveda ne pričakujte prepolovitve cen. Če si ogledamo samo najbolj priljubljena, bo za  Ryzen 7 1700 namesto 329$ potrebno odšteti 299$ in Ryzen 5 1600 189$ (namesto 219$). Vse ostale pocenitve lahko preverite v tabeli spodaj (cene v € bodo še kakšen odstotek nižje).

Z novo pocenitvijo bo Intelove rešitve, vsaj v trenutnem stanju, še težje priporočiti, saj sta ranljivosti prizadeli tudi Coffee Lake procesorje, ki je namenjena običajnim uporabnikom.

Objava AMD bo pocenil celotno Ryzen (Threadripper) serijo se je najprej pojavila na HOPsi.

Gre se za temeljno napako v Intelovih procesorjih in njihov varnostni popravek bi lahko zmanjšal njihovo zmogljivost do celo 30%. Microsoft naj bi kmalu izdal sledeči popravek v svoji posodobitvi Oken in zgodnja testiranja ne kažejo dobrih novic za pristaše modrega tabora. Popravek bo moral prepisati “kernel” tako v Windows kot v Linux sistemih, kar pa je še hujše je, da je napaka prisotna v vseh Intel procesorjih, ki so bili proizvedeni v zadnjih desetih letih.

AMD uporabniki se lahko po dolgem času oddahnejo, saj napaka naj ne bi bila prisotna v njihovih izdelkih, saj naj bi njihovi procesorji v tem aspektu delovali na povsem drug način in zato ni strahu za reproduciranje iste težave.

Objava Varnostni popravek za Intel procesorje zna zmanjšati njihovo zmogljivost se je najprej pojavila na HOPsi.

Podatki so naklonjeni Intelu ter Nvidii, povzročajo pa želodčne krče firmi AMD.

Namreč samo v novembru je AMD-ju na grafičnem oddelku padel odstotek uporabnikov iz 23,5% na samo 8,8%. Leto nazaj je Nvidia dominirala med grafičnimi karticami, kjer je držala 58,6% trga. Novembra 2017 je svojo nadvlado samo še povečala in sedaj njene izdelke uporablja kar 84,9% uporabnikov.

Na področju procesorjev Intel praktično nima tekmeca. Leto nazaj je Intel proizvode uporabljalo 78,5% igralcev, letos pa je ta cifra zrasla na zavidljivih 91,7%. AMD je po drugi strani videl upad strank, iz 21,5% lani na 8,3% letos.

Zanimive so statistike glede operacijskih sistemov. Tako je Windows 7 64-bitna izdaja postala zopet najbolj popularna medtem ko je prej ta titula pripadala desetki. Sprememba gre verjetno na račun povečanja kitajskih uporabnikov, saj se je njihovo število povečalo za 8,23%.

Tu je še lestvica najbolj popularnih grafičnih kartic, kjer je na prvem mestu GeForce GTX 750Ti, sledijo pa ji GTX 960, GTX 1060 ter GTX 1050Ti.

Upajmo, da AMD vidi boljše čase v 2018, saj je konec koncev konkurenca vedno dobra za nas, uporabnike.

Objava Steamova anketa strojne opreme: Intel ter Nvidia v veliki prednosti se je najprej pojavila na HOPsi.

Situacija je prevetrena, kot že dolgo ne, čas za nakup ni najprimernejši, ampak vseeno, za vas sem pripravil prirejeno lestvico najboljših kartic, ki jih lahko dobite v posameznem razredu.

Vstop v gaming (~100€)

V prejšnjem prispevku sem dodal to kategorijo, v kateri se bo znašla cenovno ugodna grafična rešitev, ki bo sposobna poganjati tudi najnovejše igre. Med novimi je zmagovalka Nvidia GT 1030 2GB GDDR5, ki je izšla sredi poletja. Za ceno okoli 70€ ponuja veliko in tako cenovno, kot tudi po zmogljivosti nekoliko prekaša neposrednega tekmeca, RX 550. Za igranje AAA naslovov bo vseeno potrebno spustiti nastavitve (FHD) in najzahtevnejše igre igrati na nizkih (LOW) nastavitvah. Za več zmogljivosti se lahko ozrete po rabljenih GTX 950 in 960. Vseeno je nesporna zmagovalka GT 1030, saj bo igričarja, ki vstopa na najhitreje razvijajoči trg, ne bo razočarala. Vsaj dokler so pričakovanja realna.

Nezahteven gamer (~150€)

Kategorija namenjena vsem igralcem, ki ne daste toliko na grafično podobo in visoke nastavitve, temveč želite uživati v gladki igralni izkušnji v željnih igrah. Še februarja je v razredu kraljevala RX 460 2GB, situacija pa se je od takrat nekoliko začinila. Tako sta se tokrat med seboj spopadli RX 560 4GB in GTX 1050 2GB. Kartici sta po zmogljivosti skoraj identični, v nekaterih naslovih zmaga ena, drugič druga. Če imate FreeSync zaslon, gledate v prihodnost (4GB) ali pričakujete razvoj DX12 scene vsekakor vzemite RX 560, s katero ne morete zgrešiti. Zmagovalka vseeno ostaja GTX 1050. Na njej bo preverjeno mogoče igrati vse AAA naslove (vedno govorim o FHD – 1920×1080) na srednjih do visokih nastavitvah, brez znojenja napajalnika. Porabi namreč do 75W in za mnoge različice ni potreben niti noben dodaten 6 pinski priključek, saj se napajajo iz PCI-e reže. Če k temu prištejemo še nizke temperature in tiho delovanje imamo zmagovalca.

Gaming (~250€)

Rudarji so nam zakuhali tudi tukaj. Razprodane RX 570 in 580 lahko iščemo z daljnogledom, pa bo kljub temu potrebno veliko sreče. Tako mi ne preostane nobena druga možnost, kot, da zmagovalca v brezkonkurenci proglasim GTX 1060 3GB. Ne me razumeti narobe, kartica ponuja fantastično zmogljivost, ki je enaka predhodnici GTX 980, vendar nekoliko skrbi odločitev za zgolj 3GB grafičnega spomina. V nekoliko nadgrajeni različici, jo lahko na policah najdete v obliki GTX 1060 6GB, ki pa je dražja za kar 50-100€, kljub temu, da je zmogljivejša za manj kot 10%. Na tem mestu moram pokarati Nvidio, ker je kljub temu, da ne gre za enaki kartici, pustila enako ime, kar bo in je nedvomno zavedlo marsikaterega kupca. Izbira je torej jasna, občutek pa nekoliko zagrenjen. Vseeno bo več kot kos vsaki igri, ki jo ogledate na najvišjih nastavitvah, za Pascal skromna poraba pa samoumevna.

Gamer s pedigrejem

(350-500€)

Napetost se stopnjuje, tempo narekuje, AMD-ju nabojev, vedno bolj zmanjkuje. Izbira tudi tukaj, vsaj trenutno, ni težka. V bistvu imamo zaradi razprodane Vege (ki je ob Fury edina kartica, ki je dejansko nikoli nisem imel možnosti preizkusiti) na voljo samo GTX 1070 in inferiorno GTX 1080 v obliki GTX 1070 TI, ki je poslednji prišlek na trgu v letošnjem letu. Noviteta ima nekaj Cuda jeder manj od 1080, grafični pomnilnik pa si deli z 1070 (GDDR5 – brez x). Okoli slednje z razlogom kroži kar nekaj vprašljivih govoric, saj so pri Nvidia proizvajalcem prepovedali tovarniško navijanje kartice. Tako imajo vse, od najcenejših referenčnih, do top modelov s hibridnim hlajenjem enako hitrost jedra (core clock) 1607MHz, kar je svojevrstna kontroverznost. K sreči jo lahko navijemo sami, zaradi zmedenih cen na trgu, pa postane zmagovalec v tej kategoriji. Po zmogljivosti je za dobrih 15% hitrejša od 1070 in za 10% počasnejša od 1080. Zaradi že večkrat omenjene problematike so cene ponovno v porasti in nič neobičajnega ne bo, če boste morali za zmagovalko iz denarnice izvleči tudi do 550€. Vseeno bo vaša igralna izkušnja odlična, tudi na višjih ločljivostih, k čemur pripomore 8GB grafičnega spomina. Kljub zmogljivosti bo zaradi nizke porabe ostala tiha in hladna, vsaj dokler si je ne omislite v prenosniku.

Kralj na prestolu

Govorimo seveda o GTX 1080 TI, ki na trgu žal nima konkurenta z rdečega tabora. Gre za monsteriozno kartico, ob držanju katere bingeln zraste tudi največjemu softiču. Prestiž ni poceni in zanjo bo potrebno odšteti 850€, za kar lahko dobite že spodoben gaming računalnik. Vendar če preprek ni, jih pač ni kajne ? Pričakovano se ne bo pretirano zadihala v nobenem novodobnem naslovu (FHD), v kolikor si lastite primerno zmogljiv procesor. Gre za praktično prvo grafuljo, ki je sposobna samostojno poganjati igre na najvišjih nastavitvah v 4k. Za ta dosežek si zasluži spoštovanje vsakega gamerja.

Tako, pa je za nami prenovljeni priročnik pri nakupu nove grafične kartice. Večkrat sem omenil, da je trenutno obdobje neprijazno, do kupcev novih grafičnih kartic, vsaj nad 150€. Seveda bo situacija, do padca vrednosti Bitcoin-a ali izida zmogljivejših mining rešitev, ostala znotraj bermudskega trikotnika. V komentarjih z nami delite katero grafično rešitev uporabljate sami.

Objava Katero grafično kartico kupiti (December 2017)? se je najprej pojavila na HOPsi.

Slednja je držala močno prevlado na trgu grafičnih kartic, saj naj bi nadzoroval kar 80 % tega področja. AMD mu je sicer začel po malem odžirati prevlado s svojimi Vega grafičnimi karticami, sedaj pa bi v ring rad vstopil še Intel.

V vzajemnem sodelovanju z AMD-jem bosta ta dva računalniška giganta skupaj razvila osmo generacijo procesorjev. Za procesorski del bo poskrbel Intel, grafična rešitev pa bo delo AMD-ja.

Procesor bo namenjen najzahtevnejšim uporabnikom, ki želijo uporabljati ultra tanke prenosnike in pri tem ohraniti izjemno zmogljivost, ki bo zadoščala tudi za igranje iger.

Sodelovanja so se razveselili tudi pri rdečem taboru, kjer je direktor grafičnega oddelka dejal:

Naše sodelovanje z Intelom nam širi možnosti z razvojem naših integriranih grafičnih rešitev, ki bodo primerne tudi za visokozahtevna opravila. Skupaj bomo poizkušali igričarjem in ustvarjalcem omogočiti, da bodo v tanjših in lažjih prenosnikih deležni zmogljivosti, ki jo sicer omogočajo ločene grafične rešitve, kar pomeni tudi igranje AAA naslovov.

H-serija procesorjev bo prva serija, na voljo navadnim potrošnikom, in bo omogočala izkoristek EMIB-ja (Embedded Multi-Die Interconnect Bridge), ki bo potreben za kompatibilno delovanje Intelovih in AMD-jevih komponent. Prav tako bo šlo za prvi procesor, ki bo uporabljal HBM2. Slednji porabi manj prostora in energije, kot tradicionalni grafični polnilniki.

Se sprašujete kdaj ga bo mogoče dobiti? Za nakup bo potrebno počakati na prvo četrtletje 2018.

Objava Obeta se nov spopad: AMD + Intel vs. Nvidia se je najprej pojavila na HOPsi.

“Ne gre za zgodbo v dolgoročnem planiranju in obilici naložbenega denarja – šlo je za osebni projekt peščice AMD-jevih zaposlenih, z vizijo o zmogljivem procesorju,” je dejala Sarah, in nadaljevala: “Na projektu so strastno delal v svojem prostem času kakšno leto, preden je projekt dobil zeleno luč vodstva podjetja, kar je precej nenavadno – ni jim bilo vseeno. Rezultat njihovega dela lahko danes vidite v obliki ene izmed naših najzmogljivejših serij procesorjev.”

Lahko rečemo, da je Threadripper delo entuziastov in nikakor ni bilo preprosto. Majhna ekipa je morala najprej ugotoviti, kako ustvariti 16-jedrno pošast z izjemno malo sredstvi. Kot lahko vidimo, jim je uspelo in Threadripper je bil rojen. Gre za unikaten primer, kjer so AMD-jeva omejena sredstva in majhnost pomagala. Inženirji so bili primorani razmišljati zunaj začrtanih smernic (“outside the box”) in uspeli izdelati fantastični produkt za nižjo ceno od konkurence. Lep primer pozitivne energije in sodelovanja znotraj podjetja, kjer motivirani ljudje izdelujejo fantastične produkte, ker to dejansko želijo.

Objava AMD Threadripper so AMD-jevi inžinerji zasnovali v prostem času se je najprej pojavila na HOPsi.

Ko je Evan Jensen vprašal, ali bodo novi procesorji podpirali Z270 plošče, je ASRock odgovoril, da 200 serija matičnih plošč ne bo kompatibilna z novimi procesorji, medtem ko Intel modro molči in ne daje izjav na to objavo.

Torej je ta objava šala, vdor v Twitter račun? Najbrž ne, čeprav bo novo Z370 čipovje enako trenutnemu Z270. Še vedno obstaja upanje, da si bo Intel v zadnjem trenutku premislil glede ustreznosti matične plošče.

Zakaj bi se Intel tako odločil? Ker se večina nakupov procesorjev zgodi ob gradnji novega sistema in le-ti ne bodo imeli težav s kompatibilnostjo. Ampak v svetu računalništva obstaja veliko ljudi, ki bi si želeli svoje počasne procesorje nadgraditi s hitrejšimi in novejšimi. Problem pa nastane, ker taka nadgradnja ne prodaja Intelovega čipovja. Če so uporabniki prisiljeni zavreči Z270 matično ploščo in jo nadomestiti z novo Z370, da bi lahko poganjali nove 6-jedrne Coffee Lake procesorje, Intel močno tvega, da bi svoje privržence pognal v razširjene roke AMD-ja, ki se ponaša z izvrstnimi Ryzen procesorji.

Možnih razlogov, zakaj Intel to počne, je več. Prvi je naprimer zelo enostaven, in sicer Intel želi prodati čim več čipovja. Drugi primer je pa morda kompatibilnost, ki bi uradno bila nemogoča, vendar bi neuradno novi procesorji še vedno delali na starejših ploščah. Ne smemo pa zanemariti možnosti, da kompatibilnost ne bo mogoča. Res je, da je Coffee lake zasnovan na isti 14 nm tehnologiji kot Skylake in Kaby Lake, vendar bo tokrat prvič, da bo Intel prinesel navadnim uporabnikom 6-jedrne procesorje, kar pomeni, da bo najverjetneje tudi večja poraba, ki je pa starejše plošče ne morejo zagotoviti.

Skratka, za podjetje Intel novice niso morale priti na plan v slabšem času, saj jim trenutno AMD odjeda koščke pogače in na ta način mogoče celo večji zalogaj.

Objava Bo za Intelov Coffee Lake potrebna nova matična plošča? se je najprej pojavila na HOPsi.

Večje novosti vsebujejo nadgrajeno sinhronizacijo za izboljšanje odzivnosti ob minimizaciji trganja slike, nižji “overhead” med snemanjem z ReLive snemalno opremo, izboljšan nadzor nad porabo in temperaturo preko Radeon Chill in Radeon Wattman ter Radeon GPU profiler za razvijalce iger. Posodobitev lahko snamete preko te povezave, za podrobnejši opis sprememb in nadgradenj pa berite naprej.

Izboljšana odzivnost v igrah

• Do 31 % (50 ms) nižji odzivni čas v Tom Clancy’s The Divison na 8 GB različici RX 580 grafične kartice napram 17.7.1.

Izboljšana sinhronizacija nad in pod VSync. Pomaga pri izboljšanju odzivnosti z odstranitvijo visoko latenčnih omejitev VSync-a pri odklenjenih sličicah in omogočanju gladke, odzivne igralne izkušnje tudi pri nizkem številu sličic na sekundo.

• Do 34 % nižja latenca v Overwatch-u na 8 GB različici Radeon RX 580 in vklopljenim “Enhanced Sync” kot le z uporabo VSync.
• Do 92 % nižje nihanje sličic v Overwatch-u na 8 GB različici Radeon RX 580 in vklopljenim “Enhanced Sync” kot le z uporabo VSync.

Nadgrajen Radeon Chill, programska oprema za zniževanje uporabe, ki regulira število sličic na sekundo in sedaj podpira skoraj 40 najbolj popularnih iger za osebne računalnike.

• Izboljšana življenjska doba v HP Omen z grafično kartico Radeon RX 580 do 30 % z uporabo Radeon Chill na 1080p in visokih nastavitvah v igri League of Legends.

Radeon WattMan – Napreden nadzor nad voltažo, porabo, temperaturo in akustiko. Za izboljšanje nadzora Radeon WattMan sedaj podpira napredne nastavitve nad porabo in “clockom” spomina za izboljšano delovanje ali nižanje porabe.
Radeon ReLive – Omogoča igričarjem snemanje in streamanje iger z izboljšanimi video in avdio kontrolami in realno časovnimi opomini brez izgube v zmogljivosti in optimizirano porabo spomina.

• Do 33 % nižji “overhead” v Radeon ReLive recording overhead v Call of Duty: Infinite Warfare na Radeon RX 580 (8GB) grafični kartici napram 17.7.1.

In to še ni vse. Radeon Software Crimson ReLive Edition 17.7.2 vsebuje še več funkcij, od katerih je bilo veliko predlaganih s strani igričarjev.

Radeon Settings: AMD-jev revolucionaren kos programske opreme za grafične kartice je bil nadgrajen s prenovo večino funkcij, ki jih najdemo v Catalyst Nadzornem Centru.
Per-Display Color Controls: Prenovljene nastavitve glede barv.
Frame Rate Targeting Control (FRTC): Omejevanje FPS-ov in nižanje porabe s podporo za DirectX 12 in več grafičnih kartic.

• Do 26 % nižja poraba grafične kartice v Battlefield 1 DirectX12 na 8 GB Radeon RX 580 grafični kartici, z omogočenim nadzorom sličic na sekundo napram 8 GB Radeon RX 580 z izklopljeno funkcijo.

Hitrejši nalagalni časi

• Do 10 % hitrejši nalagalni časi v StarCraft 2 DirectX 9 na Radeon RX 580 (8 GB) grafični kartici napram 17.7.1 in 8GB Radeon RX 580.

Objava AMD-jeva največja Crimson ReLive posodobitev doslej – 17.7.2. se je najprej pojavila na HOPsi.

Kot sem že napisal, bosta najcenejšo serijo zastopala čistokrvna 4-jedrnika Ryzen 3 1200 in 1300x. Razlika med njima naj bi bila samo v taktu, oba pa sta še vedno odklenjena za navijalske podvige. Cenejši, ki se trži po 125 €, premore osnovno frekvenco 3.1 GHz in boost do 3.4G Hz, dražji je nekoliko hitrejši s 3.5- in 3.7 GHz. 1300X podpira še XFR, tako da lahko ob dobrem hlajenju frekvenca še nekoliko naraste.

Navijata se podobno kot pretekli procesorji iz serije, dosegata namreč do 4 GHz, ki je meja za večino Ryzen procesorjev. K obema je priložen odličen AMD-jev hladilnik Wraith Stealth, ki je zmožen ohladiti tudi navit procesor.

Zasnovana sta na 14 nm proizvodnem procesu z enakim TDP kot 7 1700, torej 65 W, kar je podobno kot Intel-ove konkurenčne rešitve. Za uporabo boste potrebovali AM4 matično ploščo s čipovjem A320, B350 ali X370.

Izdana sta bila kot konkurenca Intel i3 seriji, ki jo v večini iger in zlasti programov presežeta.

AMD oznanil izid 7. generacuhe APU-jev in Athlona za AM4

Ob priložnosti so pri AMD-ju naznanili tudi izid popularne APU serije, imenovane Bristol Ridge in AMD Athlon za AM4, ki bodo pokrili tudi finančno najšibkejše stranke. Trdijo, da bodo dostavili odločno zmogljivost za manj denarja, ob tem pa bodo tudi procesorji tega kova odklenjeni za vse kupce, ki so željni navijanja. Za vse tiste, ki ne poznate prednosti APU-jev, to je zmogljiva integrirana grafična rešitev, ki že dlje časa prekaša Intelovo ponudbo na tem področju.

Ker procesorjev še nisem imel možnosti preizkusiti, se zahvaljujem strani Kitguru, da so z nami delili njihove rezultate.

Objava Izšla cenovno ugodna procesorja iz družine Ryzen 3 se je najprej pojavila na HOPsi.

Pri rudarjenju so podatki v t. i. verigah blokov (ang. Block chain). Vsi mining podatki so narejeni tako, da porabijo veliko količino virov (CPE moč, GPE moč, RAM …), hkrati pa je težavnost na takšnem nivoju, da se na dan lahko najde samo nekaj blokov.

BitCoin

Pred časom je bil zelo popularen BitCoin, proces rudarjenja pa je kreator uporabil za dodajanje podatkov transakcij v javne zapise. Cel sistem je tako samozadovoljiv, saj se, dokler so ljudje, ki rudarijo, vse zapisuje tudi v javne zapise transakcij. Rudarjenje je dobilo svoje ime v času BitCoin-ov, saj podobno kot pri pravem rudarjenju potrebuješ moč in dobiš neko valuto– v pravem rudarjenju je bilo to zlato, v našem primeru pa BitCoin. S tem se tudi delno kontrolira, koliko valute pride na market v nekem časovnem obdobju. Težavnost v BitCoinu predstavlja SHA-256 Hash, ki se uporablja za glavo bloka.

Kaj je Hash?

Hash je računalniško-matematična funkcija, ki se uporablja podobno kot enkripcija, vendar le v eno smer. Uporabna je pri shranjevanju gesel, potrjevanju datotek in podobno. SHA-256 je ime algoritma za hashing.
Primer: 123456789 = 15e2b0d3c33891ebb0f1ef609ec419420c20e320ce94c65fbc8c3312448eb225
Kako priti do podatkov, ki so za to funkcijo? Odgovor je zelo kratek, s poizkušanjem.

Razlika med BitCoin in Etherium rudarjenjem

Obstajajo neke fundamentalne razlike med BitCoinom in Etheriumom, čeprav so podatki računanja podobni in pridobljeni na podoben način. Glavna razlika je v ustvarjalčevi želji, da bi BitCoin postal neke vrste zamenjava za PayPal in podobne internetne plačilne sisteme. Razvijalec Etheriuma pa želi, da bi z njim ustvaril t. i. svetovni računalnik oz. super računalnik svetovnih razsežnosti. Z uporabo porazdeljenega računalništva praktično vsak računalnik naredi del dela in nek kontrolni računalnik sestavi vse dele skupaj. To je glavna razlika.

Denarna valuta BitCoin je že dosti bolj razvita in obsežna, medtem ko je Etherium še v razvoju.

Moje mnenje

Moje mnenje je zelo mešano, saj ne zaupam novim valutam, ki so premalo preverjene in nimajo nekega ozadja kot uradne valute držav ali skupin držav. Namreč, če se valuta zruši, lahko izgubiš veliko denarja. Seveda se lahko to zgodi tudi z uradnimi valutami, vendar pri njih obstaja neka varnostna mreža, v katero se valuta ujame in zaustavi padanje, s čimer so ljudje bolj zaščiteni.

Objava Novodobno rudarjenje se je najprej pojavila na HOPsi.

Izjemen dogodek, ki se na trgu x86 procesorjev do danes še ni zgodil. Podatki so bili pridobljeni  iz PassMark-a in osnovani na tisočih zahtevkih, ki gredo skozi podatkovno bazo v vsakem kvartalu. Na tem mestu moram omeniti, da PassMark-ovi podatki vključujejo le sisteme, na katerih teče Windows ekosistem in so dejansko v uporabi. Zraven niso všteti sistemi, ki naj bi bili samo prodani.

Upam si trditi celo, da gre za najuspešnejši AMD-jev produkt v zgodovini. Izboljšanje tržnega deleža, napram preteklih let, za 50 % to le potrjuje.

Zakaj se je ta izjemna rast prikazala šele sedaj? Čeprav so procesorji izšli marca, jih je ob izidu pestilo kar nekaj težav – vse od pomanjkanja AM4 matičnih plošč do kompatibilnosti z nekaterimi pomnilniškimi moduli. Proizvajalci plošč so redno izdajali BIOS-e in spretno posodabljanje je bilo priporočljivo. To pa je za nekaj časa od nakupa odvrnilo kar nekaj ljudi. Poporodni krči so odpravljeni in Ryzen linija je v zadnjem mesecu zaživela kot še nikoli.

Nekoliko je pripomoglo tudi znižanje cen. Če je 7 1700 še Marca stal 359 €, ga lahko sedaj pogosto najdemo tudi pod magično ceno 300 €. Procesorska moč še nikoli ni bila tako poceni.

Naš test Ryzen 7 1700X si lahko preberete TUKAJ.

Kupujete procesor? Preverite, katerega kupiti!

Objava AMD Intelu odgriznil velik del pogače se je najprej pojavila na HOPsi.

Čeprav so monitorji podjetja Iiyama prvenstveno orientirani na poslovni trg, imajo že nekaj časa tudi igričarsko selekcijo. Nedavno so to selekcijo posodobili in približali ciljnim kupcem. Tokrat so poskrbeli za mikavni izgled, a konec koncev bomo večino časa strmeli v zaslon in ne obline ohišja. Zato smo preizkusili enega izmed novincev, to je G-Master GB24488HSU.

Svojega lahko naročite na EIGRE.si – IIYAMA G-MASTER GB2488HSU-B2

Tehnične specifikacije

Diagonala: 24″ (61 cm)
Razmerje: 16:9
Zaslon: TN LED, mat površina
Nativna resolucija: Full HD 1920 x 1080
Svetlost: 350 cd/m²
Kontrast: 12 000 000:1 ACR
Odzivni čas: 1 ms
Vidni kot: Horizontalni – 170°, vertikalni – 160°; desni/levi – 85°, gor/dol – 80°
Prikazne barve: 16.7 milijona
Površina zaslona: 298.9×531.4 mm
Velikost pikslov: 0.277×0.277 mm
Horizontalna sinhronizacija: DVI/DP: 30–160 kHz
Vertikalna sinhronizacija: DVI/DP: 55–145 Hz

Nove modele boste zlahka prepoznali, saj imajo za razliko od predhodnikov, ki so se imenovali “ProLite”, sedaj naziv “G-Master”. Znotraj linije, namenjene gamerjem, se nahajajo trije cenovni razredi. Osnovni modeli se imenujejo “Black Hawk”, 144 Hz modeli “Red Eagle” in UltraHD (4K) “Gold Phoenix”. Igričarski oddelek iiyama monitorjev slovi po cenovno razumljivih, vendar kvalitetnih monitorjih z nizkim odzivnim časom in nizko latenco (imput lag and response times). Zato so primerni tudi za igričarje, ki si želijo gaming monitor, imajo pa preplitko denarnico za premijske produkte.

Kako pa se je odrezal na našem testu? Upraviči ceno in ponuja več od konkurence?

Kot sem že omenil, smo na test prejeli iiyama G-Master Red Eagle GB2488HSU-B2, kratko ime, ni kaj. Gre za naslednika GB2488HSU-B1, ki je na police prišel v letu 2014. Tokrat so poskrbeli, da se monitorji nahajajo v na oko privlačni embalaži, ki pritegne. Tako vam bodo hitreje padli v oči tudi v fizičnih trgovinah. Tokrat se z embalažo kaj dosti ne bom ukvarjal. Lahko rečem le, da je monitor kvalitetno zapakiran, kar izdatno zniža možnost poškodb med transportom, torej da nam pošta v roke izroči poškodovan monitor. Sama oblika ni preveč vpadljiva in pogled pritegne zgolj odprtina na stojalu, ki pripomore k nekoliko modernejši obliki (in je uporabna tudi za speljevanje kablovja). Všeč mi je, da so se pri iiyama odločili za velik podstavek, ki naredi monitor resnično stabilen tudi na neravnih površinah.

Vendar to ni edina razlika napram B1 modelu. Spremenila se je tudi cena, ki je za 40 € višja od predhodnika GB2488. Še vedno je prisotna možnost nastavitve višine, kar osebno izjemno cenim in je skorajda nuja, prav tako je mogoče zaslon obrniti za 90 stopinj in ga rotirati v levo in desno. Ohišje okoli zaslona je še vedno enako B1 modelu.

Tudi pri funkcijah niso skoparili. Ko je monitor enkrat nastavljen na določeno lego, ne drsi navzdol in obstane na mestu, čeprav ga drugače po višini lahko nastavimo z minimalno močjo. Uporaben in skorajda nujen dodatek za vse, ki želijo imeti monitor nastavljen na pravilno višino, brez da bi morali pod njim naložiti kup knjig. K še večji prilagodljivosti prispeva možnost zasuka levo in desno ali rotacija za 90 stopinj. Vsi omenjeni dodatki so sila koristni, vendar lahko podobne stvari najdemo tudi pri konkurenci.

Na desni strani okvira se nahajajo gumbi za dotik. Vseh skupaj jih je pet in moram poudariti, da so bližnjice pametno postavljene. Imam pa tudi večjo pripombo, v temi je skoraj nemogoče zadeti pravega, saj se jih ne da otipati, kot je praksa pri standardnih gumbih. Izpostavil bi še, da se je občasno dogodilo, da touch ob dotiku ni prijel in da sem opazil manjši zamik med pritiskom in vidno reakcijo.

Veliko je tudi prednastavljenih profilov, katerih uporabnost, z izjemo Text in Strategy Game, bo moral presoditi vsak pri sebi. Osebno mi je kar nekaj profilov bilo presvetlih in so kar rezali v oči. Kalibracija TN monitorjev po pravilu ni tako uporabna, saj slika izgleda nekoliko drugače iz vsakega zornega kota.

V bistvu se ni spremenilo veliko stvari. Priklopi tudi tokrat ostajajo enaki. Tako je na voljo Display Port, 2 HDMI priključka in dual-link DVI. Ob tem najdemo zraven še 2 audio 3.5 mm vtiča. Do manjše razlike je prišlo pri dveh usb priklopih, saj na B2 najdemo USB 3.0 za razliko 2.0 v B1. Zraven monitorja prejmemo priložene Display Port, Dual-link DVI, napajalni, AB ter obojestranski 3.5 mm avdio kabel, HDMI pa je odsoten.

Vendar ne gre za popolnoma identični izdelek, saj B2 nudi podporo za FreeSync, kar bo razveselilo vse lastnike AMD grafičnih kartic. Na tem mestu bi omenil, da FreeSync ne podpira katerakoli grafična kartica. Po navedbah AMD, bo potrebno imeti vsaj HD 7000, HD 8000, R7 in R9 serije, natančneje za uporabo tehnologij za predvajanje posnetkov in varčevalnih funkcij.

Dinamično osveževanje slike med igranjem (najpomembnejša funkcija FreeSync) iger podpirajo zgolj r7 260, 260x, r9 285, r9 290, 290 x 295 x 2 in novejše grafične kartice. Nekoliko me je presenetilo, da Freesync deluje samo do 120 Hz, višjo hitrost osveževanja (med 120 Hz in 144 Hz) lahko izberemo samo, če FreeSync izklopimo.

Rezultati barvnega testa so bili zelo dobri, prišlo je le do minimalnih odstopanj. Barve so za TN panel dobre.

V Gray-testu so rezultati manj impresivni. Razvidno je, da je gama nizka po vsej liniji. Slednje vodi do izgube detajlov v svetlih delih zaslona. Opazna je tudi podreprodukcija rdeče barve, kar vodi do občutka modrozelenega odtenka.

Zahvalili bi se spletni strani https://uk.hardware.info/, ki so nam z veseljem posredovali lastne rezultate barvnega testa, saj sami ustreznih pripomočkov še nimamo.

Poraba energije med monitorji, se je v zadnjih letih znatno zmanjšala. Manjši kot je zaslon, manj energije porabi. Ker so TNT monitorji vedno osvetljeni, je razlika v porabi med črno in belo barvo majhna. Za razliko od IPS in VA matrike, ki največ energije porabi pri prikazovanju bele barve. Povprečna poraba sicer znaša 35 W.

Spodaj si lahko ogledate še skrajne vidne kote, ki med normalno uporabo niso vidni.

V monitor sta vgrajena tudi 2 x 3 W zvočnika, v najboljšem primeru povprečne kvalitete. Uporabna sta zgolj za občasno uporabo, ko na ušesih nimate slušalk. Kaj botruje k temu? Toni so nenatančni in slabo definirani, za moj okus preveč nečisti. Visoki toni so nenatančni, srednji so za odtenek bolje definirani. Bas je skoraj neobstoječ.

Svojega lahko naročite na EIGRE.si – IIYAMA G-MASTER GB2488HSU-B2

Objava Test monitorja: Iiyama G-Master GB2488HSU-B2 144Hz se je najprej pojavila na HOPsi.

Fotografija na kitajski spletni strani (Expertview) prikazuje dejansko ponovitev Pascalove GP108 arhitekture. Ta naj bi bila v cenovnem razredu do 100 $. V ta rang sodi nizkocenovna AMD-jeva konkurentka z našitkom Radeon RX 550, ki je izšla prejšnji teden.

Pred dnevi pa so pricurljale na dan podrobnosti nove GeForce GT 1030, zato pa si poglejmo primerjavo med zgoraj omenjenima grafičnima karticama.

Zmogljivost ni zavidanja vredna, a številke kažejo na podobne lastnosti kot pri Nvidi-ini grafični kartici GTX 750 Ti. Za nezahtevne uporabnike je ta mala žverca več kot dovolj. Za tiste, ki pa si ne morejo privoščiti dražjih grafičnih kartic, je to solidna alternativna izbira. Bo pa potrebno precej znižati grafične nastavitve.

Kot smo že omenili, bo GT 1030 v nizko cenovnem razredu, prav tako bo po zmogljivosti sodila v razred low-end grafičnih kartic, kjer najdemo prej omenjeno AMD-jevo RX 550. Izid pa je napovedan 17. maja.

Objava Nvidia GeForce GT 1030 kmalu naprodaj se je najprej pojavila na HOPsi.

Vredno je omeniti, da je rezultat pridobljen iz PassMark podatkov o marketinškem deležu. Njihovi podatki temeljijo na benchmark potrditvah in zaobsegajo sisteme v uporabi, ne pa prodanih sistemov. Prav tako niso vključene konzole in sistemi, ki ne uporabljajo Windows ekosistema.

Kot trdijo, je AMD-ju le malo po uradnem izidu uspelo prodati vse dobavljive Ryzen procesorje. Čeprav pridobitev 2 % deleža na marketu morda ne izgleda veliko, temu ni tako. Ryzen je namreč na policah zgolj 3 mesece, od tega so bili na začetku na voljo samo najdražji primerki iz serije 7. Kljub temu se je zaloga hitro spraznila, kot poročajo dobavitelji v Severni Ameriki, Nemčiji in Veliki Britaniji.

Nekoliko je povečanje tržnega deleža pokvarilo pomanjkanje AM4 matičnih plošč, kar se je do tega trenutka uredilo. Trenutno je na voljo večja izbira, in tudi najcenejše a320 počasi prihajajo na trg.

Najpomembnejši pa bodo rezultati, ki jih bomo videli konec Q2, saj bodo pokazali širšo sliko na trgu procesorjev, prav tako pa bodo vključili tudi AMD 3 serijo, ki bo namenjena vstopnim uporabnikom.

Objava AMD povečal svoj tržni delež se je najprej pojavila na HOPsi.

Ryzen uporablja novo tehnologijo SenceMI, ki omogoča procesorju prilagoditve voltaže in frekvence glede na potrebe. Te spremembe potekajo v delčku sekunde in veliko je odvisno od tega, ali jim profili to dopustijo ali ne. Običajni Windows “Uravnotežen način” ima nastavljene višje pragove in daljše časovnike za prehode med P-stanji. Kot posledica so pri AMD-ju priporočali uporabo Windows 10 profila “Visoke učinkovitosti delovanja”, saj je sistem tako lahko hitreje prilagajal frekvenco.

Nov “AMD Ryzen Balanced” te pomanjkljivosti odpravi. Omogoča ohranitev varčevalnih funkcij, ob tem pa procesorje Ryzen po zmogljivosti popelje tudi blizu profila  “Visoke učinkovitosti delovanja”.

Prav tako je v grafu zgoraj vidno, da glede na “Uravnotežen način” prinaša nekaj dodatnih odstotkov zmogljivosti v igrah. Slednje bo nedvomno razveselilo marsikaterega igričarja med vami.

Vsi lastniki Ryzen procesorjev boste morali za njegovo uporabo posneti nove AMD Chipset gonilnike, ki jih najdete TUKAJ.

Objava “AMD Ryzen balanced” za Windows 10 se je najprej pojavila na HOPsi.

Presenetila me je zgolj izbira procesorja v obeh kategorijah, saj sta tako FX 8350 kot FX 8320 praktično enaka procesorja z različnimi frekvencami. Kakorkoli, tako na enem kot drugem bi igra morala delovati brez težav.

Kot je v zadnjih letih že standard, bo za gladko izkušnjo potrebnih 8 GB pomnilnika.

Minimalne zahteve

• CPU: Intel i5-2400, AMD FX-8320
• GPU: GTX 660 2GB, AMD Radeon 7850 2GB
• Memory: 8 GB

Priporočene zahteve

• CPU: Intel i7-2600K, AMD FX-8350
• GPU: GTX 970 4GB, AMD R9 290 4GB
• Memory: 16 GB

Napredne nastavitve in možnosti

• Object Detail
• Shadow Quality
• Texture Quality
• Anisotropic Filtering
• Anti-Aliasing
• Horizontal Field of View
• Screen Space Directional Occlusion
• Screen Space Reflections

Prey bo izšel 5. 5. 2017 za PS4, Xbox One in PC.

Objava Znane sistemske zahteve za Prey se je najprej pojavila na HOPsi.

RX 580

Pri AMD so se odločili, da v primerjavo z RX 580 vključijo 380X. Prva naj bi bila do 1.6x hitrejša in bo primerna nadgradnja za lastnike starejših predhodnikov. Osnovni takt bo 1257 MHz, ki bo ob obremenitvi narasel do 1340 MHz. Primerna bo za igranje iger na FHD. Ostale specifikacije naj bi bile na papirju identične RX 480. Moč jo bo kupiti v 4 ali 8GB različici. Cena za slednjo se bo gibala okrog 260€.

RX 570

Čeprav je nekoliko šibkejša, od zmogljivejše sestrice, bo, kot njena predhodnica RX 470, veljala za eno izmed najboljših kartic, glede na ceno, za igranje na FHD. Takt v igrah bo dosegel do 1244 MHz. Moč jo bo kupiti v 4 in 8 GB izvedbi. Dobiti jih bo mogoče za dobrih 230€.

RX 560

Pri E-sport kartici, kot so predhodnika (RX 460) poimenovali pri AMD je prišlo do manjših sprememb. Kot se je izkazalo skriva RX 560 v sebi poln čip in ima 1024 Steam procesorjev (RX 460 je imela 896). Takt bo nekoliko višji in sicer 1175/1275 MHz, kar jo bo naredilo še nekoliko zmogljivejšo. Cenovno bo bolj ugodna od zgoraj navedenih, bo pa vseeno zanjo potrebno odšteti okoli 140€.

RX 550

Bo vstopna kartica, ki bo osnovana na Polaris 12. Kartica bo imela zgolj 512 stream procesorjev 32 TMUs in 16 ROPs. Frekvenca jedra bo dosegla do 1183 MHz, pomnilnik pa 7.0 GHz. Začuda bosta tudi tukaj na voljo tako 2 kot 4 GB enačica, kar je za vstopni rang nepotrebno. Cena se bo gibala okoli 100€.

Večjega napredka, napram predhodnicam (RX 400) ni za pričakovati, saj gre le za malenkostne optimizacije in višjo frekvenco jedra in grafičnega pomnilnika.

Ena izmed novosti bo nov referenčni dizajn, ki so ga pripravili pri AMD, saj bodo kartice na voljo tudi v odprtem (ne blower) tipu hlajenja z do dvema ventilatorjema.

Objava Izid AMD RX 500 serije grafičnih kartic je za vogalom se je najprej pojavila na HOPsi.

Prišlo je tudi do pocenitev, saj se je vsem procesorjev iz serije Ryzen 7 cena znižala za dobrih 30-40€. Intel začuda cen (v konkurenčnih segmentih) ni prilagodil glede na konkurenco in trenutno za denar ponuja preprosto premalo. Najbrž ni pretirano težko razbrati mojega navdušenja nad novo serijo procesorjev, ki je resnično dober vsestranski izdelek.

Obžalujem, da vam nismo še nismo uspeli pripraviti navijaškega vodiča za Ryzen procesorje, ki ga bom poskusil izdelati do konca meseca. Vsi, ki ste se znašli v tem položaju, se vam obetajo sladke skrbi, saj že dolgo ni bilo mogoče dobiti toliko surove moči za 300€.

Za pisarniško rabo (do 50€)

V tej kategoriji bom izbiral procesor, ki je dovolj zmogljiv za nemoteno in tekočo izkušnjo pri rabi pisarniških programov. Ciljal sem na tem nižjo porabo in vgrajeno grafično kartico.

	Dobite ga: eigre.si Arhitektura: Skylake Frekvenca: 2.8 GHz Jedra: 2 Integrirana grafika: Intel HD 510 Podpora rama: Dvo-kanalni DDR4 1866/2133 ali DDr3L 1333/1600MHz TDP:51W Ležišče: LGA 1151

Izbral sem Intel Celeron G3900. Moč ga je dobiti že za preračunljivih 40€. V svoji konkurenci je premagal AMD A4 7300.Ob nizki porabi in integrirani grafični ga odlikuje še solidna procesorska zmogljivost, nizka cena in lahka pot za nadgradnje, saj lahko na enako podnožje namestite tudi Pentium, i3, i5 in i7 procesorje.

Njegova glavna slabost sta samo 2 jedri in nizka frekvenca, saj deluje na 2.8Ghz. Prav tako integrirana grafična ne zadošča za igranje iger, procesor pa je izjemno omejen pri navijanju.

Primeren za:
– cenen družinski računalnik
– pisarniško rabo

Neprimeren za:
-igranje večine iger
-delo z Photoshop, Premiere in ostalimi orodji

Vstopni gaming procesor (do 80€)

Iščem procesor, ki bo ob nizki ceni igralcem omogočal zadovoljivo preigravanje novejših in starejših naslovov. Vgrajena grafična ne bo potrebna, saj sem pri izbiri ciljal predvsem na navdušence nad igrami in temu je izbira prilagojena.

Če je bil prava izbira še pred nekaj meseci Athlon X4 860k, se je situacija od takrat precej spremenila. Intel je izdal pravi mali dragulj med, cenovno ugodnimi, procesorji. Govorimo seveda o  Pentium G4560, ki je dejansko nekakšna mini enačica i3 procesorja s podobno zmogljivostjo. Če je še do nedavnega veljalo, da imajo Pentiumi zgolj 2 jedra, so G4560 tokrat dodeliti 2 jedri in 4 niti. Žal navijalska enačica ne obstaja, je pa tudi na tovarniških nastavitvah dovolj zmogljiv za poganjanje vsega, kar vržete predenj. Jedri delujeta z 3.5GHz, brez boost frekvence. Podpira tako DDR3, kot tudi DDR4 pomnilnik (odvisno od matične plošče). DDR4 bo deloval do 2400MHz, DDR3 pa 1600MHz. Vanj je vgrajena Intel HD610 grafična kartica, ki bo zadostovala zgolj za poganjanje nekaterih osnovnih iger.

Edino pravo konkurenco mu v nasprotnem taboru predstavlja AMD FX 6300, ki pa se v igrah odreže podobno. Bo pa za 6 jeder potrebno odšteti kakšnih 10€ več.

Posodobitev: Namesto Athlon 860x priporočam FX 6300, ob nakupu katerega prejmete še dve igri (Total War: Warhammer in Ashes of the Singularity) in predstavlja boljšo vrednost.

Primeren za:
-družinski računalnik
-nezahtevne igralce iger

	Dobite ga: eigre.si Arhitektura: Kaby Lake Frekvenca: 3.5 GHz Jedra: 2(4) Integrirana grafika: Intel HD 610 Podpora rama: DDR4 – 2400MHz DDR3 1600MHz TDP: 54W Ležišče: 1151

Procesor za igričarje (do 120€)

Pentium G4560 me je prisilil, da sem izpustil eno izmed kategorij, saj jo po zmogljivosti dosega tudi sam. Če je do sprememb prišlo do v kar nekaj kategorijah, v tej temu ne bo tako. AMD FX 8300, ki za dano ceno nima konkurence. Ob nakupu prav tako prejmete igri Total War: Warhammer in Ashes of the Singularity. Mislim, da za dan denar ponuja največ med vsemi procesorji. Po zmogljivosti prekaša tako FX 6300 kot Intel-ove i3 rešitve. Njegov direktni konkurent i5, ki je tudi nekoliko zmogljivejši, je za dobrih 50€ dražji. Tako kot, za 2 jedri prikrajšan, bratranec tudi FX 8300 slovi kot odličen navijalec. Na kvalitetni plošči ga bo mogoče naviti med 4.5 in 5GHZ z dokupljenim hladilnikom. Tako kot pri predhodniku je tudi tukaj hladilnik ozko grlo. Sicer ga nekako še uspe ohranjati hladnega, boste pa dobili občutek, da ob vas vzleta Airbus A380.

Za igre vam ni potrebno skrbeti, saj bo brez težav poganjal vse novejše naslove.

Primeren za:
-igralce iger
-družinski računalnik
-streaming

	Dobite ga: eigre.si Arhitektura: Vishera Frekvenca: 3.5 (4.2) GHz Jedra: 8 Integrirana grafika: Brez Podpora rama: Dvo-kanalni DDR3 1866MHz TDP: 95W Ležišče: AM3+

Zahtevne uporabnike (do 200€)

Do 200€ je najboljši procesor na trgu AMD 5 1500x. Gre za 4(8) jederni procesor, ki za svojo ceno ponuja preprosto več od Intel i5 rešitev, za nameček pa ima še 4 dodatne niti. V aplikacijah s podporo za več jeder i5 7400 in 7500 preprosto zdrobi, ob tem pa ima še odprt množilnik in omogoča navijanje. Veliko pomislekov se pojavlja pri igrah, vendar je tudi temu opravilu kos in dosega podobne rezultate kot i5 procesorji.

Tudi cenovna umestitev je glede na 5 1600 in 1400 primerna. Vsi, ki bi radi prihranili nekaj € lahko mirne vesti namesto 1500x vzamete 1400 in ga po potrebi navijete, bi pa omenil, da zraven namesto Wraith Spire prejmete Stealth.

Če zraven dodamo še kakovosten hladilnik, ki ga prejmete ob nakupu, potreb po nakupu ločenega za veliko večino odpade. Neprekosljiva vrednost.

Primeren za:
-igranje iger
-družinski računalnik
-streaming
-osnovne delovne postaje
-serverje

	Dobite ga: eigre.si Arhitektura: Summit Ridge Frekvenca: 3.5(3.7) GHz Jedra: 4(8) Integrirana grafika: X Podpora rama: Dvo-kanalni DDR4 3400MHz TDP: 65W Ležišče: AM4

Za uporabnike, ki želijo nekaj več (do 250€)

Če smo še pred dobrega pol leta v tej kategoriji zaključili z AMD-jevo konkurenčnostjo, se tokrat to ne bo pripetilo. V med-obdobju so namreč v rdečem taboru izdali izjemno konkurenčen procesor 5 1600. Zakaj nisem izbral 1600x? Ker gre zgolj za nekoliko navit primerek. Za razliko od Intela je AMD vse procesorje izdal z odklenjenim množilnikom, kar omogoča preprosto navijanje modelov, ki so serijsko sicer nekoliko podhranjeni pri frekvenci. Za to bo potrebna vsaj plošča B350 ali še bolje X370. Pričakovana frekvenca, ki jo večina uspe doseči pri navijanju je okoli 4GHz. Že res, da ne gre za najboljše navijalce v zgodovini, so pa zmogljivost vseeno opazno poveča.

Sama razlika med 1600x in 1600 je samo v višini takta, s tem, da se naj bi 1600x ob uporabi kvalitetnega hladilnika še sam dvignil frekvenco za do 100MHz nad navedeno v specifikacijah. Torej nič, kar ne bi z malo igranja v BIOS-u lahko dosegli sami s 1600 procesorjem. Vredno je omeniti, da X modelom ni priložen tovarniški procesorski hladilnik, ki je pri novi seriji naravnost odličen in Intelovi se z njim še zdaleč ne morejo primerjati.

Drugače sam procesor uporabniku omogoča dobro izkušnjo. Kot idealen je za vse, ki uporabljate Adobe orodja, AutoCad ali pa želite zgolj igrati igre (tudi ob streamanju to ne bo težava). Procesor, ki zadosti potrebam skoraj slehernega posameznika. Morda je manjša slabost samo, da nima integrirane grafične rešitve, kar pa večina na procesorju te vrednost tako ne bi uporabljala. Škoda, da se AMD ni odločil ob nakupu zraven dodati kakšne igre, kot pri FX seriji.

Primeren za:
-resno igranje iger
-družinski računalnik
-streaming
-delovne postaje
-serverje

	Dobite ga: eigre.si Arhitektura: Summit Ridge Frekvenca: 3.2(3.6) GHz Jedra: 6(12) Integrirana grafika: X Podpora rama: Dvo-kanalni DDR4 3400MHz TDP: 65W Ležišče: AM4

Alternativa

I5 7600K, navijalska izvedenka i5 procesorja. Če ste pristaš navijanja in Intel procesorjev ter želite računalnik uporabljati zgolj za igranje iger na 144Hz monitorju, ga lahko pogojno priporočim – pri trenutni ceni. Boste pa za navijanje potrebovali Z170 čipovje. Nujen bo tudi nakup hladilnika saj le ta ni priložen.

Entuziasti (do 400€)

Ko je vse drugače, kot je še nedavno bilo. V tej kategoriji, lahko brez pomislekov svoje priporočilo namenim AMD Ryzen 7 1700, ki je preskočil konkurenco, ko v obzir vzamemo tudi ceno. Gre za 8(16) jederni procesor, ki je popravil težave FX serije, torej zmogljivost posameznega jedra. Slednje je skoraj na nivoju Kaby Lake. Še več, v delovnih postajah si boljšega procesorja pod 400€ ne morem zamisliti. Ob vsem tem ima odklenjen tudi množilnik, kar omogoča navijanje. Z navijanjem se lahko doseže do 3,9 oz 4 GHz. Ne priporočam voltaže nad 1.35V.

Priložen hladilnik, je kvalitetnejši od hladilnikov, ki smo jih bili vajeni dobivati ob nakupih procesorjev. Dodano ima celo rdečo led osvetljavo. Tudi sama nastavitev priloženega hladilnika se je malce spremenila in bodite na to pripravljeni.

Kako pa se odnese v igranju iger? Dobro. Navit i7 7700k sicer doseže nekoliko več sličic, vendar je razlika zanemarljiva, če nimate v lasti 144Hz monitorja. Dosega namreč odlične minimume in zagotavlja tekočo igralno izkušnjo. Oboževali ga boste stremerji, saj bo zaradi večih jeder zlahka kos več opravilom hkrati.

V prihajajočem mesecu lahko še pričakujemo popravke programske opreme in BIOS-a, saj gre konec koncev za popolnoma novo arhitekturo, na katero, bo programsko opreme in igre še potrebno prilagoditi. Za nakup priporočam AMD Ryzen 7 1700, ki je praktično enak močnejšima bratcema 1700x in 1800x, v kolikor ga navijete na enako frekvenco. Deluje na 3GHz vendar se le ta dvigne vse do 3.6GHz. TDP je odličen, saj znaša samo 65W. Naj na tem mestu še enkrat opozorim, da ne gre za oznako porabe temveč toplote, ki jo je ob delovanju potrebno odvajati preko hladilnika. Procesor, ki je zobovje pošteno zaril v konkurenta in predstavlja najboljši nakup do cenovnega razreda 1000€.

Test procesorja si lahko preberete na naši strani.

Primeren za:
-resno igranje iger
-družinski računalnik
-delovno postajo
-vstopen server

	Dobite ga: eigre.si Arhitektura: Summit Ridge Frekvenca: 3.0 (3.6) GHz Jedra: 8(16) Podpora rama: Dvo-kanalni DDR4 3400MHz TDP: 65W Ležišče: AM4

Alternativa

#1

V kolikor računalnik uporabljate zgolj za igre ali AMD-jevih procesorjem ne zaupate, vam kaj drugega kot i7 7700k ne preostane. Gre za navijalsko različico i7 7700, ki ima za 600mhz višjo frekvenco že v osnovi.  Vendar zaradi tega porabi tudi nekoliko več energije. Njegov deklarirani TDP je 91W.

Procesor je dobra izbira, tako za igričarski računalnik, kot tudi vstopne serverje in delovne postaje. Potrebno je opozoriti, da ob nakupu i7 7700k zraven ne boste prejeli procesorskega hladilnika. Slednjega bo potrebno dokupiti. Vseeno, če pogledam resnici v obraz, ga napram Ryzen 1700 ne morem iskreno priporočiti, razen če računalnik uporabljate zgolj za igranje iger. V tem primeru se ozrite tudi za drugimi hobiji.

	Dobite ga: eigre.si Arhitektura: Skylake Frekvenca: 4.2 (4.4) GHz Jedra: 4(8) Integrirana grafika: Intel HD 630 Podpora rama: Dvo-kanalni DDR4 1600MHz TDP: 91W Ležišče: LGA 1151

#2

Še ena skromnejša Intel alternativa, ki je še pred pol leta izgledala dosti bolj mikavno. Procesor i7 5820k vam ponuja kar 6 jeder in 12 niti ter podpira štiri-kanalni DDR4 pomnilnik. Poraba je sicer nekoliko višja kot pri predhodnikoma. TDP znaša 140W, kar je precej več od Ryzen-ovih 65W.

Tudi tukaj zraven ne boste prejeli CPE hladilnika in ga bo potrebno dokupiti. Ob tem tudi nima integrirane grafične rešitve.

Idealen je za uporabo v delovni postaji ali serverju, zaradi brutalne zmogljivosti pa se ga ne boste branili niti igralci računalniških iger.

Kralj siromakov

Pa smo prišli do kralja in to je, za katerega bo potrebno odšteti oderuških 2000€. Govorimo seveda o i7 6950X V zameno boste prejeli neprekosljivo zmogljivost v obliki 10 jeder in 20 niti. Ne vsebuje integrirane kartice. Prav tako CPE hladilnik ni priložen.

Primeren za:
-(ultimativno) igranje iger in stremanje
-delovno postajo
-server

	Dobite ga: eigre.si Arhitektura: Skylake Frekvenca: 3.0 (3.5) GHz Jedra: 10(20) Integrirana grafika: Brez Podpora rama: Štiri-kanalni DDR4 2400MHz TDP: 140W Ležišče: LGA 2011

Upam, da ste v članku uživali in našli informacije, ki ste jih iskali. Gre za moje mnenje in z vsemi izbirami se ne boste strinjali oz. bi sami izbrali drugače.

Če sklenem misli v celoto je AMD-ju v mojih očeh uspel velik met. Že dolgo namreč nisem videl procesorja, ki bi za razmeroma malo denarja ponujal tolikšno zmogljivost. Bo pa v naslednjem mesecu potrebne še nekaj potrpežljivosti, da se odpravijo nekateri hrošči in težave, saj gre konec koncev za novo arhitekturo. Z velikim veseljem zrem v prihodnost in nestrpno in z navdušenjem pričakujem, kaj nam bodo pri AMD dostavili s cenejšo AMD 3 serijo.

Za vprašanja sem na voljo na forumu ali na e-poštnem naslovu: davorin@gaming.si

Objava Kateri procesor kupiti (April 2017)? se je najprej pojavila na HOPsi.

Ameriški gigant Microsoft je končno pokazal celemu svetu novo konzolo, ki je pripravljena za 4K ločljivost. Z AMD-jem jim je uspelo narediti zelo zmogljivo strojno opremo, ki jo bo precej težko premagati. Žal pravega imena konzole še nismo izvedeli, cene nove konzole tudi ne in prav tako tudi datuma izida, so nas pa zelo presenetili s tehničnimi podatki.

Tehnični podatki:

• Trdi disk | 1TB 2,5inch
• Optični pogon | 4K UHD Blu-ray
• Procesor | osem jederni x86, 2,3 GHz
• GPU | 40 prilagodljivih računskih enot pri 1172MHz
• Pomnilnik | 12GB GDDR5

Scorpio bo lahko poganjal 4K igre pri 60 sličicah na sekundo, kar je odlično. Ampak za to bo potrebno tudi pravo hlajenje, ki se uporablja večinoma pri najboljši strojni opremi, kot sta GTX 1080 in GTX 1080 Ti.

Če lahko sežete globlje po žepu vam bo zagotovo nova konzola prinesla veliko zadovoljstva. Vprašanje pa je ali se jo bolj splača kupiti kot PlayStation 4 Pro? Kar se tiče tehničnih podatkov je Scorpio zmoglivejši od Sony konzole, kaj pa knjižnica z igrami?

Objava Microsoft z novo konzolo nad osebne računalnike in PlayStation 4 Pro se je najprej pojavila na HOPsi.

Razgibana zgodovina

Razvoj grafičnih kartic sega že v 70. leta dvajsetega stoletja. Prvič so se pojavile v arkadnih napravah. Arkadni sistem Namco Galaxian je leta 1979 uporabljal specializirano grafično kartico, ki je podpirala RGB spektrum barv. V tem obdobju je po naših domovih slovel eden prvih računalnikov Atari 2600 (1977), ki je uporabljal video transformator, imenovan “Television Interface Adapter”. Leta 1981 je IBM izdelal “Monochrome Display Adapter”, ki naj bi veljal za prvo grafično kartico na svetu. Ni bila sposobna prikazovanja prave grafike, ampak je prikazovala 80 stolpcev in 25 vrstic raznih črk in znakov v zeleni barvi na črnem ozadju. Mogoče pa prav takšno uporabljajo v seriji Fallout.

Leta 1983 je Intel izdal svojo grafično kartico, imenovano “iSBX 275 Video Graphic Multimode Board”, za katero je bilo potrebno odšteti 1000$. Prikazovala je 8 različnih barv v resoluciji 256×256 (črno-bela pa 512×512) in vsebovala 32KB video pomnilnika. Lahko je risala črte, kroge, loke, kvadrate in druge like.

V letu 1988 nas je ATI presenetil z njihovo “VGA Wonder Card”. Imela je digitalni in analogni video konektor. Grafično jedro je delovalo pri hitrosti 10MHz, video pomnilnik pa je bil velikosti 256KB, katerega se je dalo nadgraditi na 512KB.

Leta 1996 je 3dfx predstavil grafično kartico Voodoo1, ki je prva grafična kartica, dostopna domačim uporabnikom, sposobna poganjati 3D grafiko. Jedro se je vrtelo pri 50MHz, video pomnilnik pa je bil, za takratne razmere, vrtoglavih 2MB. Jedro je bilo izdelano na 500nm tehnologiji. Večina se jo najbrž spominja po poganjanju iger, kot sta DOOM in Quake.

Istega leta je prvič prišla na trg tudi Nvidia NV1, ki pa ni bila preveč uspešna. Zato je leto kasneje predstavila grafično kartico Riva 128 GPU, ki pa še vedno ni bila takšen uspeh kot Voodoo1, vendar je popeljala Nvidio na pravo pot. Leta 1998 je 3dfx predstavil naslednika Voodoo 2. Velika novost je bila SLI podpora, torej dve grafični kartici v skupnem delovanju. To tehnologijo si je Nvidia prisvojila leta 2004.

Počasi je začelo podjetje 3dfx zaradi slabih odločitev v vodstvu propadati in tako ga je leta 2002 prevzela Nvidia (predvsem zaradi avtorskih pravic). Začetek modernih grafičnih kartic se je začel leta 1999, ko je Nvidia izdelala kartico GeForce 256. Podpirala je DirectX 7, jedro se je vrtelo pri 166MHz s pomočjo 32MB video pomnilnika. Istočasno je ATI izdal kartico Rage Fury Maxx, ki je bila prva grafična kartica z dvema grafičnima jedrima. Jedro je imelo frekvenco 125MHz, vendar je imela še enkrat toliko pomnilnika, kot kartica iz nasprotnega tabora, 64MB.

Z začetkom novega stoletja se je na trgu grafičnih kartic začel boj med dvema velikanoma, Nvidia in ATI/AMD. Leta 2002 je ATI predstavil grafično kartico Radeon 9700 Pro, ki je takrat veljala za najhitrejšo kartico vseh časov. Leta 2004 je Nvidia izdala GeForce 6800, prvo kartico iz strani Nvidie s SLI podporo. Dve leti kasneje je Nvidia predstavila kartico GeForce 8800 GTX, ki velja za prvo kartico s podporo CUDA jeder. Do danes sta Nvidia in AMD še vedno dve največji podjetji za izdelavo grafičnih kartic, te pa dosegajo vedno večjo zmogljivost.

Integrirana ali samostojna?

OK, zdaj smo dali skozi celo šolsko uro poučne zgodovine. Poglejmo si, kakšne so razlike med integrirano in samostojno grafično kartico. Ker nekateri uporabniki ne potrebujejo zmogljivih in cenovno zelo dragih grafičnih kartic, sta proizvajalca Intel in AMD v svoje procesorje ali matične plošče začela vgrajevati integrirana grafična jedra, katera so čisto dovolj za pisarniška opravila in brskanje po spletu. Taka grafična jedra, vgrajena v matično ploščo, se imenujejo “on-board video”, vgrajena v procesor pa APU (accelerated processing unit). V BIOSu lahko integrirano grafično kartico onemogočimo in tako uporabljamo samostojno, seveda pa je navadno to funkcija, ki se samostojno vklopi ob dodanju ločene grafične kartice.

Prednost integriranih grafičnih kartic je predvsem nižja cena in nižja poraba, slabost pa predvsem to, da mora deliti “resurse” z procesorjem. Medtem ima samostojna grafična kartica svoj pomnilnik (RAM), hlajenje, napajanje, vsi ti deli so pa še dodatno specializirani za procesiranje slike.

Velikost, poraba, hlajenje in SLI/CrossFire

Medtem ko pri integriranih karticah ne rabimo paziti na njihovo velikost in porabo, je le to pri samostojnih še kako pomembno, saj jih najdemo namreč v vseh možnih velikostih. Zasedejo lahko 1, 2 ali celo 3 razširitvene reže, v dolžino pa merijo od dolžine PCIe reže pa vse do 30cm in več. Prav tako je potrebno paziti na širino grafičnih kartic, saj se lahko zgodi, da ne boste mogli zapreti stranice računalnika.

Za pogon najzahtevnejših iger, potrebujemo zmogljivo grafično kartico, kar pa privede do večje porabe (ta se zmanjšuje iz generacije v generacijo). Porabijo pa lahko od vrtoglavih 500W (AMD R9 295X2), pa do manj kot 75W. S tem se razlikujejo tudi napajalni priključki na sami kartici. Če ima manj kot 75W se napaja kar iz PCIe reže, če pa ima porabo višjo potrebuje samostojno napajanje iz napajalnika. Večja kot je poraba, višje so tudi temperature, za kar pa poskrbijo hladilniki vseh vrst. Najosnovnejši so pasivni hladilniki, sledijo jim tisti z 1, 2 ali 3 ventilatorji, entuziasti pa radi posežejo po vodnem hlajenju. Zračno hlajenje se deli pa še na referenčen in odprte hladilnike. Referenčni vsebujejo samo en ventilator, skozi katerega vlečejo zrak in ga potiskajo skozi grafično kartico in ga na zadnji strani izpihajo ven iz ohišja, odprti hladilniki pa pihajo skozi hladilna rebra v grafično kartico in zrak izpihujejo v ohišje iz vseh strani kartice.

Za tiste, ki jim nikoli ni dovolj pa obstaja tehnologija SLI iz strani Nvidie in CrossFire iz strani AMD-ja, s katero lahko povežemo 2 ali več grafičnih kartic skupaj za povečanje grafične moči. Tukaj bi rad poudaril, da se moč kartic ne sešteva in da morajo biti kartice istih jeder in izvedbe, prav tako mora matična plošča podpirati SLI ali Crossfire tehnologijo. Nvidia grafične kartice potrebujejo mostiček, medtem ko tega nove AMD kartice ne potrebujejo.

Deli grafične kartice

Grafične kartice so tiskano vezje na katerem so montirane različne komponente. Nekatere so zelo podobne samem računalniku. Takšne so grafična procesna enota, pomnilnik, BIOS, itd. Druge manjše in manj pomembne komponente ne bom opisoval, saj se nočem spuščati v podrobnosti.

Grafična procesna enota (GPU)

Temu delu grafične kartice lahko rečemo tudi procesor. Služi za preračunavanje grafičnih informacij in s tem razbremeni procesor računalnika (CPU). V primerjavi z navadnim procesorjem ima ta mnogo več jeder, vendar so precej šibkejša in tečejo na manjši frekvenci.

Video pomnilnik (VRAM)

Pomnilnik na modernih grafičnih karticah znaša v povprečju od 4GB pa vse do 12GB, za strokovne namene se pa najdejo tudi do 32GB. V video pomnilniku se nahaja slika, ki se prikaže na zaslonu in razne teksture. Omogoča precej večjo hitrost kot navaden pomnilnik.

Hladilnik

Na vseh grafičnih karticah, ki se jih danes lahko kupi se nahaja hladilnik. Lahko imajo en, dva, tri ali pa so brez ventilatorja. Služi odvajanju toplote iz grafičnega jedra, pomnilnika, napajalnega sistema, itd. Namesto zračnega hladilnika lahko uporabimo vodni blok, ki je pa bistveno dražja izbira.

Video BIOS

To ni fizični del grafične kartice, vendar je zelo pomemben. Je minimalen program oz. spisana koda, ki kontrolira grafično kartico. Vsebuje podatke kot so hitrost jedra, voltaža grafičnega procesorja in druge detajle, ki se jih da spreminjati (navitje grafične kartice).

RAMDAC

Včasih je bil to poseben čip za pretvarjanje digitalnih signalov v analogne. Danes je integriran v procesor grafične kartice.

Vodilo grafične kartice

Danes poznamo eno vrsto vodila, ki jo imenujemo PCI Express (PCIe). Seveda se z leti nadgrajuje zato imamo več verzij – od 1.0a do 3.0. V preteklosti pa smo uporabljali vodila kot so AGP, PCI-X, ISA in druge.

Izhodi

Poznamo ogromno različnih vrst video izhodov. Danes je med najbolj uporabljenimi HDMI, DisplayPort in DVI, prav tako pa ne smemo pozabiti na VGA, saj je še vedno močno prisoten v naših domovih.

Delovanje grafične kartice

Ok, najpomembnejša lastnost grafične kartice so jedra. Ima jih namreč več kot 1000. Teh jeder pa ne smemo zamenjati s procesorskimi jedri saj je arhitektura povsem različna. Jedra v grafičnem procesorju preračunavajo geometrijske probleme in teh je med samo igro ogromno. Ker so takšni problemi enostavni za preračunavanje je bolj efektivno in hitreje, če jih preračuna 1000 jeder, čeprav so precej počasnejša, kot pa 4 ali 8 jeder. Mogoče vam bom lahko razložil na tak način. Učenci v šoli so jedra grafičnega procesorja, učitelj pa je jedro procesorja. Če si učenci razdelijo nalogo na več manjših in enostavnih koščkov jo bodo rešili pred učiteljem. Če pa je naloga zahtevnejša in je ni mogoče razdeliti na majhne koščke, jo bo pa učitelj zaradi večjega znanja rešil hitreje.

Torej, procesor pošlje grafični kartici informacije o sliki. Grafični procesor preračuna kako uporabiti piksle, da nastane slika na zaslonu.Izdelava slike iz binarnih informacij je zapleten postopek. Ko jedra vse preračunajo, morajo rezultate in izdelano “sliko” nekam shraniti preden se pokaže na našem zaslonu. Tukaj pride na vrsto video pomnilnik. VRAM shrani podatke o vsakem pikslu, njegovi barvi in lokaciji na zaslonu. Del tega pomnilnika imenovan “frame buffer” shranjuje dokončano sliko dokler ne napoči čas, da jo naše oči zagledajo.

Video pomnilnik je povezan z digitalno-analognim prevajalnikom (RAMDAC) in pretvori sliko v analogni signal, katerega lahko monitor uporabi. Kar se tiče digitalnih izhodov (DVI, HDMI, DisplayPort) pretvorbe ne potrebujejo, saj pošiljajo digitalne signale. V tem primeru se pretvorba ne zgodi dokler se ne pojavijo piksli na zaslonu.

Povzetek

Mislim, da se zdaj vsi strinjamo o zapletenosti izdelave in samega delovanje te čudovite naprave. Napredek je v zadnjih 50 letih močno napredoval na tem področju in upam da nas bodo v prihodnje inženirji strojne opreme še mnogokrat presenetil. Morda pa bodo postale grafične kartice tako varčne, da bomo imeli majčken računalnik v žepu… Aja, se že dogaja v mobilni industriji.

O tem katero grafično kartico kupiti si lahko preberete v članku “Katero grafično kartico kupiti (Februar 2017)?“

Objava Kaj je grafična kartica in kako deluje? se je najprej pojavila na HOPsi.

Z navijanjem monitorja, le temu ne morete škodovati, vendar lahko izkoristite čisto vse kar vam ponuja in s tem mogoče tudi izboljšate igralniško izkušnjo. Običajno podjetja monitorjev znižujejo osveževanje sličic iz neznanega števila na 60Hz in s tem omogočijo brezhibno delovanje. Ker pa je skoraj vsak monitor sposoben večjega osveževanja, bomo danes poskušali poiskati to mejo.

Najprej bi vas rad opozoril, da se z navijanjem monitorja izgubite garancijo – tako pravijo proizvajalci (druga stvar pa je kako bodo to dokazali, saj se tega ne doseže z direktnim posegom v monitor – če izrecno ne omenite, težav ne bi smelo biti) , vendar so možnosti, da bi karkoli šlo narobe, minimalne, tako da ste lahko brez skrbi. Čisto vsi monitorji, tudi isti model, se navijajo do drugačne meje. Za primer smo ekipa Gaming.si poskušali naviti naše zaslone in prišli smo do sledečih rezultatov.

• BenQ GL24xx iz 60Hz na 65Hz
• Samsung P2405H iz 60Hz na 66Hz
• Medion MD 20435 iz 60Hz na 72Hz
• AOC M2752V iz 60Hz na 66Hz
• LG 29 UW iz 60 Hz na 75 Hz

Kaj s tem dosežemo?

Višje osveževanje sličic (število sličic ki jih monitor lahko prikaže v sekundi) vodi v bolj tekočo igralniško izkušnjo. Če grafična kartica proizvede več sličic na sekundo, kot jih monitor lahko prikaže, obstaja možnost, da pride do trganja slike. Iz tega razloga želimo imeti čim višjo hitrost osveževanja. Obstaja tudi tehnologija V-Sync, ki zaklene sličice na hitrost osveževanja (torej na 60Hz monitorju zaklene na 60fps) in s tem prepreči trganje slike, ima pa eno pomanjkljivost – poveča lag (latenco) vhodnih naprav.

Testiranje navitja monitorja

Prva stvar po navitju monitorja je, da pogledate, ali prikazuje vse sličice. Lahko pride do preskakovanja sličic, kar je posledica, če monitor ne more prenašati takšnega navitja. Za testiranje monitorja enostavno zaženete TestUFO v brskalniku. Vidite lahko belo polje, ki teče čez več črnih. Na dnu vidite prikaz sličic na sekundo in hitrost monitorja. Če se ti dve možnosti sinhronizirajo, boste opazili zelen VALID znak.

S tem samo potrdite, da ste monitor uspešno navili, ne pa tudi preskakovanje sličic. To lahko preverite na zelo enostaven način. Vzemite fotoaparat (lahko tudi mobitel), nastavite najmanjšo vrednost ISO (50,100) in zajemite sliko vašega zaslona medtem, ko belo polje teka po črnih.

Ko zajamete sliko, jo poglejte in preverite, če je kakšna črna kocka med belimi. Kot vidite na zgornji slike je super, saj so 3 bele kocke skupaj. Če se med belimi kockami pojavi črna pomeni, da vaš monitor preskakuje sličice in posledično morate znižati navitje. Naslednja stvar ki jo morate narediti je, da preverite ali so vaše barve in gama v redu. Namreč veliko navitje monitorja lahko povzroči malo bolj sprane barve kot sicer, zato je ponovna kalibracija dobrodošla.

Kako naviti: Nvidia

Pri Nvidia grafičnih karticah je navijanje osveževanja zaslona zelo enostavno. Z desnim miškinim gumbom kliknemo na namizje in izberemo “NVIDIA Control Panel“.

Ko pridete v Nvidiino kontrolno ploščo izberite na levi strani “Display” in kliknite na “Change resolution“. Poznati morate resolucijo svojega monitorja. Izberite gumb “Customise” in odprlo se bo novo okno Custom Resolutions.

Pritisnite na gumb “Create Custom Resolution” in spet se odpre novo okno. V tem oknu boste nastavili svojo resolucijo in osveževanje sličic. Predpostavimo da je vaš zaslon 1080p in ne 1080i, zato pustite Scan Type na Progressive. Timing naj ostane Automatic in potem samo povečajte Refresh rate. Vaš monitor ima to vrednost najbrž 60Hz, zato jo povečajte za 10 in pritisnite gumb “Test“. Za trenutek se bo vaš zaslon ugasnil in spet prižgal in pojavilo se bo novo okno z vprašanjem ali želite obdržati te nastavitve. Če se slučajno zgodi, da vaš zaslon ostane črn, nikar ne zganjajte panike, saj se bodo v roku 15-30 sekund nastavitve spet povrnile nazaj. V tem primeru morate zmanjšati refresh rate.

Z malo igranja s temi nastavitvami poskušajte poiskati maksimalno vrednost. Ko jo najdete vam preostane samo še ena stvar. V “Change resolution” poiščite resolucijo, ki ste jo ravnokar ustvarili in pod refresh rate izberite vaše osveževanje sličic.

Kako naviti: AMD

Kot pri Nvidii, tudi pri AMDju ni to nič težkega. Z desnim miškinim gumbom kliknemo na namizju in izberemo AMD Radeon Settings.

V Crimson programu spodaj izberemo “Display“.

Pomaknemo se v novo okno, kjer lahko najdemo gumb “+ Create“.

Sedaj se nam odpre novo okno, kjer lahko nastavimo svojo poljubno resolucijo. Nastavite željeni “Refresh rate“. Vaš monitor ima najbrž 60Hz zato to vrednost povečajte za 10 in kliknite na gumb “Save“. Poskušajte se poigrati z to nastavitvijo in doseči najvišjo vrednost. Če se slučajno zgodi, da vaš zaslon ostane črn, nikar ne zganjajte panike, saj se bodo v roku 15-30 sekund nastavitve spet povrnile nazaj. V tem primeru morate zmanjšati refresh rate.

Ko dosežete najvišje oziroma želeno navitje pojdite v nadzorno ploščo in izberite “Zaslon“.

Odprite lastnosti zaslona in izberite hitrost osveževanja zaslona.

Vam je uspelo?

Upam, da vam je uspelo iz vašega monitorja iztisniti tudi zadnje kapljice njegove moči. Če vam je uspelo naviti osveževanje sličic čez 70Hz, bi pa morala biti razlika že opazna, tako na namizju, kot v samih igrah. Skratka, vredno je poizkusiti, predvsem zato, ker nimate ničesar za izgubit, pridobite pa lahko ogromno.

Z nami delite vaše rezultate v komentarjih ali na forumu.

Objava Kako naviti monitor? se je najprej pojavila na HOPsi.

Procesorja Ryzen 5 1600X in 1600 sta 6 jederna in imasta 12 niti. Najhitrejši procesor v tej seriji, 1600X, bo imel hitrost 3,6GHz z “boostom” do 4,0GHz in naj bi našo denarnico olajšal za 250$. Prav tako je edini z porabo 95W. Malenkost počasnejši procesor 1600 pa začne svojo hitrost pri 3,2GHz in jo lahko pospeši vse do 3,6GHz in sedi na 220$, porabi pa 65W. Govori se, da se z “boostom” pospeši le eno jedro, za pospešitev ostalih pa se je potrebno zateči k navijanju procesorja.

Naslednja dva procesorja imata po 4 jedra in 8 niti. Hitrejši izmed dvojice, 1500X teče pri hitrosti 3,5GHz z pospeškom do 3,7GHz, medtem ko najmanjši iz serije poskakuje z 3,2GHz in “boostom” do 3,4GHz. AMD nam je pri teh dveh razkril, da se za razliko od Ryzen 7 ta dva procesorja sama navijeta za 200MHz (seveda je odvisno od hladilnika). Za hitrejšega boste odšteli 190$ za počasnejšega pa 170$. Oba imasta porabo 65W.

Izmed vseh novih procesorjev je 1600X edini, ki pride brez hladilnika. Procesorja 1600 in 1500X prideta z hladilnikom Wraith SPIRE, medtem ko njihov najmlajši bratec dobi malo manjši hladilnik Wraith STEALTH. Kot Ryzen 7 ima tudi Ryzen 5 odklenjen “multiplier” kar pomeni, da ga lahko navijemo v kolikor imamo X370, B350 ali X300 matično ploščo.

Edini test, ki nam ga je AMD ponudil je Cinebench nT v katerem tekmujeta Ryzen 1600X in Intel Core i5-7600K, v katerem je AMD hitrejši za 69%. Ne pozabite da je i5 4 jederni procesor z 4 nitmi.

AMD Ryzen 5 procesorji bodo na voljo 11 aprila, prednaročilo pa mogoče že čez kakšen teden.

Objava AMD nam je predstavil Ryzen 5 se je najprej pojavila na HOPsi.

“Z izboljšavo naše kode v naših gonilnikih in z sodelovanjem z razvijalci iger, je Nvidia povečala performance za povprečno 16% v DirectX 12 naslovih.” je izjavil višji direktor Brian Burke za svet novic.

Prav tako so pri Nvidi podali nekatere primere:

• Ashes of the Singularity – 9%
• Gears of War 4 – 10%
• Hitman – 23%
• Rise of the Tomb Raider – 33%
• Tom Clancy’s The Division – 4%

Sploh ni slabo. Kar lep performance. Največ se novi gonilniki poznajo pri igrah “Hitman” in “Rise of the Tomb Raider”. Ponavadi je taka razlika pri menjavi za en rang višje grafične kartice.

Prav tako pa novi gonilniki podpirajo tudi novo kartico v GeForce seriji, GTX 1080ti. Ravno zato so bile izboljšave na področju DirectX 12 vidne že pri predstavitvi te nove zverinske grafične kartice.

Objava Velik napredek Nvidie v DirectX 12 igrah se je najprej pojavila na HOPsi.

Smo ga torej končno dočakali? Tako je, od danes naprej je mogoče kupiti AMD procesorje nove generacije – 7 1700, 7 1700x in 1800x. Sami smo na test prejeli testni primerek (enginering sample) Ryzen 7 1700x, skupaj z zavidanja vredno mašinco.

V nadaljevanju se bom osredotočil in ocenil naš testni primerek, torej 1700x. Že v začetku naj povem, da smo procesor prejeli z nameščenim vodnim hlajenjem, saj originalni hladilniki seriji z oznako x ne bodo priloženi (hladilnik bo potrebno kupiti). Gre za že dobro poznano prakso, saj isto počne tudi Intel z njihovo xxxxK serijo procesorjev, narejenih predvsem za navijanje. 1700x, pod imenom katerega se skriva Ryzen arhitektura, je drugi najzmogljivejši primerek v novi liniji procesorjev. Prav tako se lahko ta procesor pohvali z 8x32KB L1, 8x512KB L2 in 2x8MB L3 medpomnilnika.

*predvidena cena (pretvorjena iz $ + DDV)

Kot sem že napisal, gre za 8 jedrni procesor s 16 nitmi. AMD-ju je uspelo odpraviti eno izmed največjih pomanjkljivosti pretekle Buldozer arhitekture. To je ob visoki porabi, ki je zlahka presegla 200W, v kolikor smo procesor navili, tudi zmogljivost posameznih jeder. 1700x je pravno nasprotje predhodnika FX 9370 (TDP 220W), saj njegov TDP znaša 95W. Naj opozorim, da ta oznaka ne označuje porabe, temveč toploto, ki jo procesor proizvede in jo je potrebno odvajati.

Osnovna frekvenca je veliko nižja kot pri predhodniku. Če so še prejšnji FX 9570 imeli osnovno frekvenco (4.7GHz), je pri novi liniji stvar precej drugačna. Sam po sebi Ryzen 7 1700x deluje na 3,4GHz, ki se pod obremenitvijo lahko dvigne vse do 3,8GHz. Ker ima procesor X oznako, lahko ob dobrem hlajenju preseže 3,8GHz. Kolikor natančno jo lahko preseže, vam na tem mestu ne bi znal povedati. Govora je bilo o dodatnih 100MHz, kar pa ne morem niti potrditi, niti ovreči, saj programi našega tovarniškega primerka občasno niso pravilno prepoznali. To je bila tudi ena izmed težav, s katero smo se soočili med testiranjem, saj nekateri programi enostavno niso pravilno zaznali in testirali procesorja. Čeprav teh testov nismo vključili, gre še vedno za ES primerek, zato so tudi ostali rezultati lahko nekoliko drugačni od dejanskega stanja. Manjše težave smo imeli tudi s pomnilnikom, saj je le ta, kljub nazivni frekvenci 2800MHz deloval zgolj z 2133MHz, kar je zagotovo pripeljalo do nekoliko nižjih rezultatov, kot bi bili sicer.

Na tem mestu bi bilo vredno omeniti še, da bodo vsi procesorji prišli z odklenjenim množilnikom, kar bo znatno poenostavilo navijanje.

Arhitektura

Najprej bi pohvalil AMD, saj je AM4 podnožje naredil skupno tako Bristol Ridge APU-jem kot novoizšlim Ryzen procesorjem. Združljiv naj bi bil tudi s prihajajočimi procesorji. Superca. Kot je to že navada, vsebuje kar nekaj različnih “chipset-ov”.

A bodite pozorni. AMD je naredil AM4 Ryzen platformo fleksibilno, zaradi česar se za enak chipset konfiguracije lahko razlikujejo, da ne omenjam bonbončkov (zvočne kartice, osvetljava, avtomatsko navitje…).

Veliko plošč je na voljo že od danes naprej. Bo pa potrebno v obzir vzeti tudi poporodne težave, ki se zaradi nepreizkušenosti platforme znajo pojaviti v prvih mesecih. Ob prestavitvi na AM4 platformo se bo za ploščo vsekakor splačalo vložiti kar nekaj denarja, saj za razliko od Intel-a AMD namerava plošče uporabljati za nove procesorje vsaj do leta 2020. Lepi obeti, ni kaj.

Želite naročiti Ryzen procesor, pa ne veste, katero izmed plošč izbrati? Sledi kratka predstavitev vsakega chipseta.

A320

Gre za osnovne plošče, namenjene sestavi cenejših sistemov. Podpirajo 10Gbps USB 3.1 gen.2 priključek, dva 5Gbps USB 3.1 gen.1 priključka in do šest USB 2.0 priključkov. Podpirajo še dva SATA 3 priključka in eden SATA Express priklop, vključno z do štirimi PCIe gen.2 linijama za dodatne PCIe naprave, kot so mrežne kartice, zvočne kartice in M.2 SSD diski.

Čeprav ima vsak Ryzen procesor odklenjen množilnik za lažje navijanje, ga te plošče ne podpirajo, saj gre za najbolj osnovne plošče brez večjih omembe vrednih funkcij. Če nameravate procesor naviti, poglejte ostale serije plošč.

B350

Predstavljajo najboljšo izbiro glede na ceno. Sploh za zahtevnejša opravila in igre jih je vredno vzeti pred A320. Napram slednjih podpirajo dodaten 10Gbps USB 3.1 priklop in dve PCIe liniji več.

Vendar za vse lastnike dveh grafičnih kartic s podporo SLI in CF ne bodo prišle v poštev, saj obeh tehnologij naj ne bi podpirale. Čeprav nekateri proizvajalci oglašujejo podporo, AMD tega uradno ni potrdil. Tema potrebna raziskave.

X370

So v prvi vrsti namenjene entuziastom in najzahtevnejšim uporabnikom. Zaradi podpore vsaj dveh PCIe 3.0 priključkov podpirajo priklop dveh ali več grafičnih kartic v CF ali SLI, kar jih naredi mikavne zlasti za najbolj zagrizene, prej omenjene SLI/CF igričarje.

Glede na B350 dodajo še štiri dodatne 5Gbps USB 3.1 priključke, 2x več SATA3 povezav in dve dodatni PCIe liniji.

Če želite izkusiti najboljšo AMD Ryten izkušnjo in raje odštejete kak evro več, so te plošče najprimernejše za vas.

Testi

Testni sistem

Programe in igre smo testirali na sistemu z eno najboljših grafičnih kartic na trgu, vodnim hlajenjem, hitrim diskom in veliko količino pomnilnika. Komponente so bile naslednje:

• Procesor AMD RYZEN 1700x
• Pomnilnik 2x8GB Kingston HyperX 2800MHz DDR4
• Trdi disk SSD Kingston HyperX Savage  480GB
• Grafična kartica Asus ROG Strix 1080 8GB
• Osnovna plošča MSI B350 AM4
• Ohišje Cooler Master MasterCase PRO 6
• Napajalnik Cooler Master V650W
• Hlajenje Cooler Master Master Liquid 120

Čeprav je v sistemu nameščen 2800MHz pomnilnik, je ta v času testa deloval pri 2133MHz. Prispevek o navijanju lahko pričakujete v naslednjih dneh, saj bomo B350 ploščo nadomestili s X370.

Programi

CPU-Z

CPU Mark

Prvi test, ki si ga bomo ogledali, so primerjave rezultatov v Cinebench R11.5, specifično CPU Mark testu in njemu pripadajočih testih, ki se uporabljajo za testiranje zmogljivosti procesorja ob več različnih dejavnostih. Ryzen 7 1700x smo testirali na osnovni frekvenci 3.40GHz. Primerjali ga bomo z najpopularnejšimi procesorji vseh vrst, od najbolj zmogljivih osem-jedrnih pa do cenejših dvo-jedrnih procesorjev.

Kaj lahko iz grafa razberemo? S svojimi osmimi jedri in ceno 463€ je Ryzen 7 1700x zlahka pometel z elitno serijo Intel procesorjev s podobno ceno – za 30% je bil boljši od štiri-jedrnika i7 7700k (415€) kljub mnogo višji frekvenci le tega, ter za 10% boljši od šest-jedrnega i7 6800k (510€), ki je deloval na identični frekvenci. Njegov rezultat je bil le malenkost (2.5%) boljši od rezultata, ki ga je dosegel i7 6850k, katerega cena se giblje nad 600€. Kljub zelo dobrem skupnem rezultatu posamezna jedra na osnovni frekvenci niso kaj preveč zmogljiva, saj je tu Ryzen 7 1700x prekosil še starejši, nizko-cenovni i3 4160 (res je, da ima ta kar močna posamezna jedra, saj jih ima manj). Še vedno gre za velik napredek napram prejšnjih AMD procesorjev, saj je posamezno jedro dosti bolj zmogljivo kot posamezno jedro AMD FX 8370.

Kot pričakovano, je Ryzen 7 1800x dosegel še boljši rezultat, ki je bil 7% višji od Ryzen 7 1700x. Na vrhu pa se je znašel še zmerom neprekosljiv i7 6900k, kar je tudi pričakovano, saj se njegova cena giblje nad 1000€. Kljub temu, da so uradni rezultati AMD-ja nakazovali, da se lahko Ryzen 7 1800x kosa z njim, so naši testi pokazali, da temu ni tako, a kljub temu so dali zelo obetavne rezultate.

CPU Mark – Integer Math

Ta test testira, kako hitro je procesor zmožen reševati matematične operacije polnih števil brez decimalk. Gre za enostavne operacije, ki dobro prikažejo “surovo” moč procesorja. Test uporablja večje število 32-bitnih in 64-bitnih integralov, ki jih medsebojno sešteva, odšteva, množi in deli.

CPU Mark – Prime Numbers

Ta test testira, kako hitro lahko procesor išče praštevila. Dani rezultati so v operacijah na sekundo. Praštevilo je število, ki je deljivo le samo s seboj in z 1 (na primer 1,2,3,5,7,11). Algoritem uporablja zanke in operacije, ki se pogosto uporabljajo v računalniških programih. Najbolj intenzivni izmed njih sta množenje in modulo operacije. Vse operacije uporabljajo 64-bitne integrale. Test uporablja približno 4MB pomnilnika na jedro. Specifično formulo, ki jo test uporablja, ima limit 32 milionov, izumil pa jo je Sieve of Atkin.

CPU Mark – Compression

Ta test testira hitrost, s katero procesor stiska bloke podatkov v manjše bloke podatkov brez izgube le teh. Rezultati so podani v kilobajtih na sekundo. Test uporablja zapletene podatkovne strukture in zapletene tehnike manipulacije podatkov. Ti načini obdelave so pogosti v programskih aplikacijah, kot sta izdelava varnostnih kopij in pošta. Test stiskanja uporablja prilagodljiv algoritem kodiranja po metodi, ki so jo H. Witten, Radford M. Neal in John G. Cleary opisali v članku, imenovanem “Arithmetic Coding for Data Compression”. Sistem uporablja podoben model na principu, da je lahko vsak simbol tisti, ki bo naslednji kodiran. Poroča 363% stiskanje angleškega teksta, kar je malo bolje kot klasična Huffman-ova metoda. Test uporablja približno 16kB pomnilnika na jedro.

CPU Mark – Physics

Ta test uporablja Bullet Physics Engine za testiranje, kako hitro lahko procesor simulira fizične interakcije. Med časom testa ponovi prvih par sekund simulacije, v rezultatu pa je vidno število, kolikokrat je to možno.

CPU Mark – CPU Single Threaded

Ta test poda rezultat pod uporabo enega logičnega jedra. Dandanes mnogo aplikacij še zmerom podpira le eno jedro, zato je pomembno vedeti, koliko je vsako zmogljivo. Prav tako se mnogo procesorjev pod temi pogoji samodejno navije. Eno-jedrni test je množica testov “Floating Point”, “String Sorting” in “Data Compression”.

CPU Mark – Floating Point Math

Ta test izvede identične operacije kot “Integer Maths Test”, s to razliko, da uporablja decimalna števila z enojno decimalko (32-bitna) in dvojno decimalko (64-bitna). Decimalna števila so števila z decimalnim delom (na primer 12.576). Ker procesor ta števila obravnava drugače kot cela števila, je test izveden ločeno. Test uporablja približno 240kB pomnilnika na jedro.

CPU Mark – Extended Instructions (SSE)

Ta test uporablja ločene teste za FMA, AVX in SSE, rezultat pa je povprečje vseh treh testov. FMA in AVX sta novi obliki ukazov, ki sta nastali v zadnjih par letih. Izumljeni sta bili, da pohitrita določene matematične operacije.

CPU Mark – Encryption

Ta test šifrira naključne bloke podatkov z različnimi tehnikami šifriranja. Rezultat so šifrirani podatki, do katerih lahko dostopa le oseba s šifrirnim ključem. Prav tako testira sposobnost računalnika pri razpršitvi podatkov, kar je prav tako pogosta kriptografska tehnika, ki se uporablja z namenom, da nihče ne more štorati med podatki. Uporabljene metode so TwoFish, AES, Salsa20 in SHA256. Test uporablja veliko tehnik, ki so prisotne tudi v matematičnem testu, a prav tako uporablja tudi precej manipulacije binarnih podatkov in procesorskih matematičnih funkcij. Test šifriranja je zelo koristen, saj so podobne metode pogosto uporabljene v aplikacijah, brskalnikih, komunikacijskih programih in raznih namenskih aplikacijah. Test uporablja približno 1MB pomnilnika na jedro. Ko je to mogoče, bo uporabil tudi specifične CPU ukaze za boljše delovanje (AES-NI za test AES).

CPU Mark – Sorting

Ta test uporablja qSort Algoritem, s katerim testira, kako hitro lahko procesor sortira eno-bitne znake. Gre za zelo pogosto nalogo, ki je prisotna v mnogih aplikacijah. Test uporablja približno 25MB pomnilnika na jedro.

3D Mark

AMD 7 1700x smo preizkusili tudi v Fire Strike Extreme na pred-nastavljenih nastavitvah in ločljivosti 1920×1080. Njegov Physics score je znašal 17774, kar je zelo visoko in primerljivo z elitnimi Intel procesorji. (grafični test za nas ni pomemben).

SUPER PI

Super PI je test, ki prikaže zmogljivost posameznega jedra ob izpisovanju določenega števila decimalk števila PI. Kljub temu, da se računalniški trg vse hitreje pomika proti aplikacijam s podporo vedno več jeder in novejšim inštrukcijskim setom, Super PI ostaja indikator o zmogljivosti procesorjev v starejših ter novejših aplikacijah in igrah.

Igre

Procesor smo testirali tudi v par igrah na prej omenjenem testnem sistemu. Razen, če je omenjeno drugače, so vsi sistemi za testiranje uporabljali identično grafično kartico – GTX 1080, podobno hiter disk in identično hitrost pomnilnika. V nekaterih grafih boste lahko opazili, da so procesorji po zmogljivosti precej poravnani. Do tega pride zaradi omejitve grafične kartice oz. omejenega maksimalnega števila sličic na sekundo v določenih igrah. Čeprav je večina testov potekala na ultra nastavitvah in ločljivosti 1920×1080, smo nekaj testov opravili tudi na nižjih nastavitvah, kjer ta problem ne bo tako izrazit.

Rise of the Tomb Raider

Test je bil izveden pod naslednjimi nastavitvami:

• Ultra prednastavitev
• DX12
• FXAA/HBAO+
• 16x AF
• Pure Hair Normal (on)
• Tessellation On

Testirali smo povprečno število sličic na sekundo, tako da vzemite v obzir, da lahko količina sličic občasno pade tudi nižje od omenjene vrednosti.

Ugotovili smo, da Rise of the Tomb Raider ne potrebuje preveč zmogljivega procesorja za gladko igranje nad 60FPS in tako so razlike med procesorji z štirimi in več jedri minimalne. Ryzen 7 1070x se je obnesel kot pričakovano, konkurenčno z intel i7 6850K in intel i7 6800K.

Hitman (2016)

Test je bil izveden pod naslednjimi nastavitvami:

• DirectX 12
• Ultra prednastavitve
• MSAA
• 16x AF
• Vgrajeno “benchmark” orodje

Testirali smo povprečno število sličic na sekundo, tako da vzemite v obzir, da lahko količina sličic občasno pade tudi nižje od omenjene vrednosti.

Razlike so spet minimalne, saj je bil AMD A10 7870K edini procesor, ki mu je igra povzročala večje preglavice. Vsi drugi procesorji z izjemo i7 4790K in FX 8370 so bili skoraj povsem skupaj in Ryzen 7 1700x je bil spet pri samem vrhu.

Far Cry Primal

Test je bil izveden pod naslednjimi nastavitvami:

• Ultra prednastavitve

Testirali smo povprečno število sličic na sekundo, tako da vzemite v obzir, da lahko količina sličic občasno pade tudi nižje od omenjene vrednosti.

Far Cry Primal je bila edina igra, ki je popolnoma izkoristila procesor in začele so se začele pojavljati malo večje razlike. Gre za igro, ki zna dobro izkoristiti hitrejše jedra in večjo količino jeder. Na vseh procesorjih razen A10 7870K je deloval nad 60FPS, a pri FX 8370 so se že poznali občasni padci. Presenetilo me je tudi, kako dobro se je obnesel i7 4790, ki je bil pri ostalih testih blizu dna. Ryzen 7 1700x je bil ponovno, kot vedno, blizu vrha, med i7 6850K in i7 6800K.

Overwatch

Test je bil izveden pod naslednjimi nastavitvami:

Za razliko od prejšnjih testov smo večino nastavitev nastavili na najnižjo vrednost, saj smo tako razbremenili grafično kartico.

Prišlo je do manjših odstopanj pri Ryzen procesorju, ki so bile prisotne tudi pri večkratnem testiranju. Zato rezultati morda niso čisto točni.

Testirali smo povprečno število sličic na sekundo, tako da vzemite v obzir, da lahko količina sličic občasno pade tudi nižje od omenjene vrednosti.

Test ni najboljši pokazatelj zmogljivosti, saj je maksimalno število sličic, na katerega je igra omejena, 300. Vseeno dobro prikaže, da je Ryzen več kot dovolj zmogljiv za e-šport igre, tudi za 144Hz monitorje – seveda v primeru, da imate dovolj zmogljivo grafično kartico.

CS: GO