To potrjuje tudi spletna stran Press Engine, ki deluje kot platforma za igričarske novinarje, saj pridno spremlja trenutne trende in vodi bazo aktivnih zaposlenih novinarjev iz te branže. Press Engine poroča, da je v zadnjih dveh letih iz igričarske panoge izginilo več kot 1200 novinarjev. Govorimo o profesionalnih piscih, ki so delali na večjih straneh, kot sta IGN in Gamespot – in ti niso le zamenjali delodajalca, temveč so povsem izginili iz igričarskega trga.

Če upoštevamo še novinarje, ki so delali amatersko ali prek najemnih pogodb, je od oktobra 2023 izginilo več kot 4000 novinarjev. Te številke ne bodo upadle – nasprotno, v prihodnje bodo še naraščale.

Krivcev za takšen upad je več. Klasične igričarske spletne strani so se pri svoji relevantnosti močno zanašale na Google, saj je ta prinašal večino bralcev, kar je seveda pozitivno vplivalo na dobiček – dobro obiskane strani postanejo zanimive oglaševalcem, od koder večina portalov črpa največji delež prihodkov. A Google je nedavno spremenil svoj algoritem, ki je močno kaznoval različne spletne strani, hkrati pa so iskalniki začeli na vrhu rezultatov prikazovati kratke povzetke iskanih informacij. Nekateri sploh ne uporabljajo več Googla – vprašanja preprosto vpišejo neposredno v ChatGPT. Vse to pomeni občuten upad obiska na igričarskih straneh, kar je posledično vodilo do množičnih odpuščanj.

Valnet unfortunately let go of the entire TheGamer features team today alongside several other staff members.

Many incredibly talented and hard working writers I've had the pleasure of working with over the past several years.

— Jade King (@KonaYMA6) October 22, 2025

Ravno včeraj je spletna stran TheGamer, ustanovljena leta 2017, odpustila velik del ekipe – najbolj prizadeti so bili tisti, ki so pisali daljše, unikatne članke. TheGamer bo sicer še naprej obstajal, a v precej okrnjeni obliki. Ni dvoma, da lastnik Valnet zdaj veliko stavi na krajše članke in da bo delovno silo nadomestil z umetno inteligenco, ki že danes pridno krade delo skoraj vsakemu piscu spletnih vsebin.

Objava V zadnjih dveh letih je izginilo več kot 1.200 igričarskih novinarjev se je najprej pojavila na HOPsi.

Kot večina resnejših blockchain gaming projektov v zadnjih dveh letih, se tudi Sandbox ponaša s svojim lastnim Metaversom. Če poenostavimo: celoten projekt je zgrajen iz obsežne ponudbe manjših projektov, ki pa se med seboj prepletajo. Od digitalnih parcel in nepremičnin, igralnih likov in svetov, do iger samih in nenazadnje tudi lastne ekonomije.

Sandbox ekipa ustvarja edinstven virtualni svet, kjer lahko igralci gradijo, posedujejo in monetizirajo svoje igralne izkušnje z uporabo SAND, glavnega uporabnega žetona platforme. Tisti, ki si bodo imeli SAND bodo lahko sodelovali tudi pri upravljanju platforme prek decentralizirane avtonomne organizacije (DAO), kjer lahko uveljavljajo glasovalne pravice o ključnih odločitvah celotnega projekta.

Kot igralec lahko ustvarite digitalna sredstva (NFT) v aplikaciji imenovani VoxEdit. Ta vam omogoča izdelovanje predmetov, prevoznih sredstev, likov, okrasnih elementov, skratka vse kar vam pade na pamet. Kot NFTje jih naložite na Sandboxovo tržnico, kjer jih lahko prodate skupnosti ali zbirateljem.   

Prav tako vam Sandboxov Metaverse omogoča ustvarjanje igralne izkušnje s programom The Sandbox Game Maker. Brez kakršnegakoli znanja o kodiranju, lahko s tem enostavnim za uporabo programom ustvarite in igrate čisto svoje scenarije in igre.

Sandbox se lahko pohvali tudi z velikim številom sklenjenih partnerstev, med katerimi najdemo tudi velika imena, kot so Atari, Binance, Snoop Dogg, Deadmau5, The Smurfs, The Walking Dead, Shaun the Sheep, Crypto Kitties. Vsi ti si lastijo digitalno zemljišče v Sandboxu, kar jim omogoča izdajanje lastnih NFT projektov znotraj te mreže.

2. novembra je The Sandbox objavil, da je projekt uspešno zaključil krog financiranja serije B v vrednosti 93 milijonov dolarjev, ki ga je vodil SoftBank Vision Fund 2. Po besedah ​​ekipe, ki stoji za The Sandbox, bodo sredstva porabljena za pomoč pri povečanju strategije rasti ekosistema, operacij in pridobivanja igralcev. Ti načrti vključujejo dodajanje novih iger, nastopov v živo in družabnih izkušenj, ki spodbujajo sodelovanje skupnosti in ustvarjajo zaslužku prijazno okolje za ustvarjalce, blagovne znamke in intelektualne lastnine.

Po vsej verjetnosti sta to glavna razloga zakaj je v zadnjih dveh tednih vrednost žetona SAND poskočila za kar 393 %.

Kot je razvidno iz grafa na TradingView, je žeton dosegel najvišjo vrednost do sedaj na 3.novembra. Tisti dan je 24 urni obseg trgovanja znašal 9 milijard dolarjev.

Sandbox želi prinesti blockchain v mainstream igranje iger, ki privablja tako kripto kot ne-kripto gaming navdušence s ponudbo resničnega lastništva, digitalne umetnosti, možnosti monetizacije in interoperabilnosti.

Objava Sandbox – naslednja velika uspešnica blockchain gaminga? se je najprej pojavila na HOPsi.

A spet druge streamerke želijo imeti samo normalne prenose v živo, kjer bi jih občinstvo spremljalo zaradi njihove vsebine in ne zaradi njihovih prelestnih telesc. Ena takšnih sliši na ime QTCinderella, ki je v nedavnem prenosu v živo priznala, da ima vrh glave moških gledalcev, ki želijo njene streame seksualno obarvati, pa čeprav tega sama ne želi. Čeprav njena vsebina nima seksualnih podtonov, to gledalcev ne ustavi in tako vzamejo kakšen prizor iz prenosa v živo, ko se denimo oseba pred kamero prepogne, zadevo obdelajo v Photoshopu in potem na splet pošljejo seksualno obarvano sliko zadnjice. QTCinderella je priznala, da za odstranjevanje takšnih slik iz interneta mesečno porabi tudi po 2000 $, kar je več kot pa zasluži od oglasov.

Nedavna raziskava iz strani računalniškega giganta Lenova in podjetja za tržne raziskave Reach3 Insights je pokazala temno sliko ženskega spletnega igričarstva. V raziskavo je bilo vključenih 900 žensk iz ZDA, Kitajske in Nemčije in rezultati v bistvu niti ne presenečajo. Kar 59 % žensk je povedalo, da zaradi slabih izkušenj med igranjem večigralskih iger prikrivajo svoj pravi spol. 77 % žensk je bilo podvrženih verbalnemu seksualnemu nadlegovanju, 70 % njih pa pravi, da so zaradi spola njihove veščine prišle pod vprašaj. Kar 44 % žensk je bila ponujena neka vrsta romantičnega/seksualnega razmerja, pa čeprav po tem sploh niso spraševala ali pa nanj namigovale.

Raziskavo in rezultate si lahko preberete na naslednji povezavi. Igranje iger je vsak dan bolj razširjen hobi in res je že končno čas, da se to deljenje spolov med igranjem preneha, a odprava problema ni lahka. Morda pa so rešitev našle prav ženske iz raziskave, saj 71 % njih misli, da bi vključevanje ženskega spola v razne igričarske oglase pomagalo premostiti te razlike in skozi čas bi se ustvaril ekosistem, ki bi bil enako sprejemljiv za vse spole.

Objava Nedavna študija razkrila, da se je kar 77 % ženskih igralk med spletnim igranjem soočilo s spolnim nadlegovanjem se je najprej pojavila na HOPsi.

Apple je pred kratkim prikazal dražilnik za 2. sezono in kot lahko vidimo, so se zadeve malce spremenile. Razvojna ekipa se je po karanteni vrnila v pisarne, na čelu studia pa si Grimm svojo ustvarjalno žilico sedaj deli s Poppy Li. Dvojec želi Mythic Quest popeljati v novo smer, a zatakne se že takoj na začetku, saj se vodilna ne moreta niti domeniti, ali se bo nov dodatek odvijal na zemlji ali vodi.

Vračajo se tudi drugi liki, vsak od njih pa bo imel svoje težave. Upamo, da bodo vsi zapleti prinesli nekaj dobre komedije in da bomo videli kaj več dejanskih iger. Prva sezona je sicer imela nekaj igralnih izsečkov iz Ubisoftovih naslovov, a ti niso imeli ravno stika z realnimi MMO igrami tipa Mythic Quest.

2. sezona bo na voljo ekskluzivno na Applovem pretočnem servisu, čaka pa nas 10. epizod, ki jih bomo lahko gledali od 7. maja dalje.

Objava Serija Mythic Quest dobiva maja 2. sezono se je najprej pojavila na HOPsi.

Nova raziskava iz Oxford Internet Instituta je namreč dokazala, da so igralci videoiger načeloma bolj srečni in boljšega počutja, kot pa tisti, ki se iger ne želijo dotakniti niti s palico.

Raziskovalci so v sodelovanje povabili založnika EA in Nintendo ter pod drobnogled vzeli njuni igri Plants vs. Zombies: Battle for Neighborville in Animal Crossing: New Horizons. Založnika sta dobrodušno prispevala statistike glede količine igralnega časa, dosežkov ter uporabljenih emotikonov pri sporazumevanju z drugimi igralci.

Končni rezultat je pokazal, da so igralci, ki preigravajo Animal Crossing štiri ure na dan preprosto srečnejših od tistih, ki se nikoli niso srečali s to igro. Ni pa samo igranje igre povod za srečo. Vodja raziskave, profesor Andrew Przybylski, pravi, da je verjetno velik faktor pri igranju socialni aspekt, ki ga vsebujeta oba raziskana naslova. Preigravanje iger, kjer lahko spregovorimo kakšno besedo nam omogoča digitalno druženje, kar blagodejno vpliva na naše splošno počutje.

Raziskavo si lahko v celoti preberete na naslednji povezavi, Andrew pa je k sodelovanju povabil še več založnikov, saj potrebujejo za boljše rezultate raziskati tudi druge igre. Nas prav zanima, kakšno stopnjo sreče in ugodnega počutja bodo pridobili od League of Legends igralcev.

Objava Nova raziskava pokazala, da so igričarji bolj srečni kot pa tisti, ki iger ne igrajo se je najprej pojavila na HOPsi.

Zadeva je za zdaj na voljo samo preko Windows Insider programa na testni verziji Windows 10 20231 in kakor lahko vidite, nam bo ponujenih 6 različnih konfiguracij Oken. Tako vam bo sistem vnaprej prilagodil delovno okolje za šolo, zabavo, delo, kreativnost, družino in pa gaming.

Zadeva je za zdaj samo v testni fazi in trenutno nobena od izbranih možnosti ne naredi ničesar novega, ampak je za vsakega uporabnika končna namestitev ista. Vseeno pa je zadeva hudo zanimiva, čeprav se nam ne sanja preveč, kaj bi “gaming” način sploh lahko omogočil. Mogoče bi se samodejno vključil Game Mode, zelo fajn pa bi bilo, da bi tudi samodejno prenesel najnovejše gonilnike grafične kartice.

Zelo prav bi prišla kategorija, ki bi prinesla izpopolnjeno izkušnjo že od začetka in bi nam samodejno snela nujne programe kot so brskalnik Chrome, zaganjalnik Steam ter Discord. Ampak vemo, da so to samo pobožne sanje.

Microsoft še ni povsem prepričan, da bo to novo namestitev vključil v polno verzijo Oken, tako da morda funkcija ostane v fazi testiranja.

Objava Microsoft testira gaming nastavitev operacijskega sistema se je najprej pojavila na HOPsi.

Tipkovniški navdušenci, bodite brez strahu, saj smo tu, da odgovorimo na vsa vaša žgoča vprašanja med tipkovnicami UVI Pride in Pride Mini ter Redragon Kumara in Kala!

Stikala

Prva stvar, ki nas vedno zanima pri mehaničnih tipkovnicah so stikala, ki jih ta uporablja.

UVI Pride in Pride Mini uporabljata posebne optična+mehanična stikala, ki so podobna tistim v Razerjevih visoko-cenovnih tipkovnicah serije Huntsman. To je njihova največja prednost in je nekaj, s čimer v bistvu prevladajo na trgu srednje-cenovnih tipkovnic.

Za razliko od njih Redragon tipkovnice uporabljajo kopijo Cherry MX Blue stikal, kar ni slabo, a spet ni nič preveč navdušujočega. Pri obeh znamkah stikala ponudijo zadovoljiv glasovni klik, s tem, da je pritisk pri UVI tipkovnicah malenkost bolj mehak in zagotovi hitrejši odziv zaradi optično+mehanskih stikal, ki za zaznavanje pritiska uporabljajo prekinitev optičnega žarka namesto kovinskega kontakta med dvema deloma tipke. To vam na koncu ponudi boljši občutek med tipkanjem za delo ali pa pri igranju.

Kakovost materiala

Osebno pri vseh svojih izdelkih preferiram težo, saj to nakazuje na kvaliteto materiala, ki je bil uporabljen pri proizvodnji in ob prijemu obeh tipkovnic boste takoj opazili razliko v kakovosti.

UVI tipkovnice so zgrajene bistveno bolj trdno, kar dodatno potrjuje večja teža tipkovnice. Poleg trše zgradbe opazimo belo prevleko pod tipkami, ki omogoči bolj vidno in močnejšo RGB osvetlitev. Obe tipkovnici omogočajo nastavljanje osvetlitve z uporabo kombinacij tipk kot tudi preko programske opreme. Dodaten plus pri UVI programski opremi je možnost slovenskega jezika pri celotnemu proces namestitve in med samo uporabo programa.

Dve največji pomanjkljivosti pri Redragon tipkovnicah, ki ponavadi veljajo za vse nizko in srednje cenovne kitajske mehanične tipkovnice, sta definitivno manjkajoča slovenska gravura in US postavitev tipk.

Menimo, da je za naše tržišče poleg gravure zelo pomemben tudi dvovrstični Enter, na katerega nas je večina močno navezana. Seveda so tu izjeme in obstajajo ljudje , ki zahtevajo US razporeditev, toda običajen kupec v trgovini ob odprtju škatle doma doživi negativno presenečenje, če zadeve prej ne preveri in računa, da bodo tipkovnice v slovenski trgovini prilagojene na slovenski trg.

Tipkovnice UVI se lahko tukaj pohvalijo z popolno slovensko tovarniško postavitvijo, kar pomeni, da znaki niso dodatno gravirani na tipkovnico in tako lahko brezskrbno vidimo osvetlitev naših predragih šumnikov.

Dodatki

Ob nakupu določenih modelov mehaničnih tipkovnic Redragon prejmete tudi naslonjalo za roke a na žalost je le ta plastičen in v preveliko primerih povsem neudoben. Pri podjetju UVI so se tega problema lotili drugače in zato njihovi izdelki vsebujejo mehko podporo za zapestje, ki je izdelano povsem iz gume. Zgornji del naslonjala je obdan z mehko tkanino, ki je zelo prijetna na dotik, spodnji pa je prevlečen s proti-drsnim materialom. Tako lahko delate dolge ure, brez da bi čutili neudobje ob podpori, kar je navsezadnje tudi namen teh dodatkov.

Ob zaključku pa bi radi izpostavili še manjše finese UVI tipkovnic, ki niso nujnega pomena za vsakega uporabnika, a so večkrat naše življenje naredile lažje. Kot večina mehaničnih tipkovnic višjega ranga tudi UVI Pride tipkovnica ponuja USB vhod direktno na tipkovnici – a na naše presenečenje ponuja kar 2 vhoda, kar je precej velika redkost. Na žalost Redragon Kala nima dodatnega USB vhoda, kar pomeni, da smo se morali za vklop USB ključa ali pa slušalk vedno znova plaziti pod mizo. Omeniti moramo še kolešček za uravnavanje glasnosti in tipko za utišanje mikrofona. Ti dve stvari definitivno nista nujnost, a ti večkrat res pridejo prav in jih lahko štejemo kot bonus UVI izdelkov.

Cena

Na hitro bi se še dotaknili cenovne dostopnosti vseh izdelkov. Posebnost Redragon tipkovnic ob vstopu na slovenski trg so definitivno bile njihove nizke cene, saj lahko Kumaro dobimo že za 40 € medtem ko bomo morali za Kalo odšteti 50 €. Cene UVI tipkovnic so malenkost višje in tako boste morali za Pride Mini odšteti 65 € ter okoli 73 € za model Pride.

Razlika v ceni definitivno je, a ni pretirana. Treba se je zavedati, da danes kupujemo tipkovnice za več let, zato se tudi splača v naložbo vložiti nekaj več denarja, ki se vam bo na koncu samo obrestoval. Pride tipkovnica ponuja številne prednosti: od popolne slovenske gravure, bolj naprednih stikal, slovensko gravuro ter programsko opremo v našemu jeziku. Poleg tega za firmo stojijo Slovenci z velikimi ambicijami, ki se jih splača podpreti.

Poglejmo si kratki povzetek obeh izdelkov:

Zaključek

Hitra primerjava prikaže, da se za nakup priporoča UVI periferija. Malce višja cena je upravičena, saj za to dobite cel kupček bonusov, ki zlahka odtehtajo tistih 20 € razlike. Optično+mehanske tipke so nekaj, česar v bistvu ne pričakuješ pri takšni ceni, dodatna podpora v obliki 2-letne garancije pa je samo še dodatni bonus.

Vse štiri tipkovnice lahko odkrijete v spletni trgovini EIGRE.si.

Objava UVI Gear Pride/Pride Mini vs Redragon Kumara/Kala mehanične tipkovnice se je najprej pojavila na HOPsi.

Tako imenovan “rebranding” je prinesel številne spremembe za obiskovalce in tisoč in eden problem za nas. Za dokončno preimenovanje in spremembo smo potrebovali več kot 5 mesecev in v tem času je spletna stran doživela popolno prenovo.

Levji delež sprememb je doživel motorček (backend), ki vam je skrit, ste pa verjetno občutili predvsem hitrejše delovanje spletne strani, boljše prilagajanje mobilnim napravam ter pametno predlaganje nove vsebine, saj vas želimo zadržati na portalu. Vse naštete spremembe in številne druge, katere naj ostanejo skrivnost, so se dokazale za zelo pozitivne, kar opažamo na obisku spletne strani, ki iz dneva v dan narašča in se je podvojil v zadnjih 6-ih mesecih.

Zadnji korak do lažjega dostopa do naše vsebine pa so mobilne aplikacije in nekateri ste v zadnjih dneh opazili ob obisku strani (na mobilnih napravah) gumb “Add HOPsi to HomeScreen” oziroma “Dodaj HOPsi na domač zaslon“. S klikom na gumb in potrditvijo lahko na vašo mobilno napravo naložite našo aplikacijo in preprosto dostopate do naše vsebine, brez da bi zato morali uporabiti mobilni brskalnik. V primeru, da gumba ne vidite, odprite HOP.si v vašem brskalniku (Chrome, Firefox, Safari, Samsung Browser…), kliknite na nastavitve (ponavadi 3 pikice) in poiščite možnost “Add to Home Screen” oziroma “Dodaj na domači zaslon” in tako boste namestili aplikacijo ročno.

Aplikacijo lahko naložite tudi na vaš računalnik. To storite tako, da odprete spletno stran www.hop.si (počakajte, da se celotna stran naloži) nato kliknete na nastavitve brskalnika (ponavadi meni s tremi črtami ali pikicami) in našli boste opcijo “Install HOPsi” oziroma “Namesti HOPsi” in ikona bo dodana na vaš računalnik. V primeru, da nimate te opcije, prosim posodobite brskalnik (priporočamo Chrome ali Firefox).

Aplikacijo na mobilnih napravi odprete enako kot vse ostale aplikacije, ta pa deluje podobno kot v brskalniku in vsebuje vse funkcije spletne strani. V primeru, da nimate dostopa do interneta, lahko pregledujete že odprto vsebino, ostali članki pa žal ne bodo na voljo, dokler se spet ne povežete na internet. Za tekoče delovanje aplikacije priporočamo brskalnik Chrome verzija 62+ ali Firefox verzija 58+.

Aplikacije delujejo na tehnologiji PWA – Progressive Web Apps.

Objava HOPsi mobilna aplikacija se je najprej pojavila na HOPsi.

Na Hrvaškem je na igričarski sceni že dolgo prisoten ustvarjalec Croteam, ki je preko iger Serious Sam ter Talos Principle prišel do svetovne slave in tudi v Sloveniji so se začele stvari premikati na bolje. Na Steamu je izpod naših rok nedavno tega izšla igra Mordhau, aktivna pa je tudi indie scena, kot to nakazuje slovenska igra Courier of the Crypts.

Hrvaška se je odločila storiti korak dlje in maja je njihovo Ministrstvo za izobraževanje odobrilo eksperimentalni novi program, ki je sedaj postal realnost.

Tako bo njihovo šolsko leto 2019/2020 ponujalo vpis v povsem nov, štiriletni program z nazivom “Tehnik za razvoj videoiger”.

Program je eden od zadanih ciljev inkubatorja PISMO, za katerim stojita Sisaško-moslavška županija ter razvojna agencija Simora, skupaj pa želita spremeniti Sisak v središče igričarske industrije Hrvaške.

Srednja šola v Sisku bo tako postala prva takšna šola, ki bo omogočala program, ki se specifično navezuje na izdelovanje iger. Učence pozivajo na vpis na njihovo unikatno izobraževanje, saj bodo tako našli nadpovprečno dobro plačo v industriji, ki ima na svetu najhitrejšo rast.

Objava Hrvaška odpira prvo srednjo šolo za razvoj iger se je najprej pojavila na HOPsi.

Dogodek bo potekal 25. 5. 2019 s pričetkom ob 10:00, v Gaming bar StageOne, Borštnikov trg 2, Ljubljana.

Ekipe:
– chromies
– Selška Vipers
– Brutal Democracy Gaming
– Pekoči
– TheOverPowered
– on de_gear
– Wizards Of The Coast

Pravila tekmovanja najdete na sledeči povezavi – klikni me

Rezultati v živo

Torej, računalniki (procesor Ryzen 5, grafika RX 590, 16GB rama in SSD disk), ekrani 144Hz, Razer periferija (lahko prinesete svojo periferijo) in UVI Chair gamerski stoli vas čakajo že na lokaciji! Nagrade bo priskrbel Razer in EIGRE.si v vrednosti predvidoma 800 €.

Kot se spodobi za gaming bar bodo na voljo prigrizki, sokovi, kava in seveda pivo (cenik, klikni me). Ste pregloboko pogledali v kozarec? Ni problema, eno nadstropje višje vas čaka udobna postelja (hostel) po ceni 15 € na nočitev (rezervacija na info@s1.si).

Sprejeli bomo 8 ekip, prijavnina znaša 100 €/ekipo. Prijavnina tako znaša 20 €/igralca kar je mogoče malo več kot je navada v Sloveniji toda zavedajte se, da gre celotni znesek od prijavnine za najem prostora, opreme, delno tudi v nagradni sklad in v ostale stroške.

Zavedamo se da boste ekipe med igrami imeli dovolj prostega časa, zato boste lahko vse ostale naprave (VR, racing simulator, Playstation…) in namizne igre (Game of Thrones, Fortnite…) uporabljali popolnoma brezplačno! Prav tako bomo na terasi in drugem delu bara pripravili dva TVj-a za ogled prenosa turnirja oziroma aktualne vsebine dneva.

Svojo ekipo prijavite preko spodnjega obrazca, vse informacije boste prejeli naknadno ob prijavi. Takoj po prijavi boste na podani elektronski naslov prejeli dodatne informacije kako potrditi svoje mesto na dogodku. Sprejeli bomo prvih 8 plačanih/potrjenih ekip!

Za vsa dodatna vprašanja smo na voljo na tadej@hop.si

Objava Counter Strike: GO TUP dogodek v Ljubljani! se je najprej pojavila na HOPsi.

Malo za šalo, malo zares. Spider-Man: The City that Never Sleeps je logično plačljiv dodatek (DLC) zgodbi Marvelovega Spider-Mana.

DLC Nespeče mesto je razdeljeno na tri poglavja: The Heist – izid: 23. 10. (v katerem bolje spoznamo Črno Mačkonko ali Felicio Hardy, ki ji “nenamerno” pomagamo pri ropanju), Turf Wars – izid: 20. 11. (v tem poglavju nam probleme povzroča predvsem vojna med tolpami za kriminalni nadzor nad New Yorkom) ter zadnji Silver Lining – izid 21. 12. (kjer nam sive lase povzročata Hammerhead in šefica Sable enot Srebrna Sable).

V dodatku poleg nadaljevanja kampanije in sveže porcije izmečkov, ki so potrebni “batin”, prejmemo tudi popolnoma nove mini igre, ki nam jih priredi influenserka Screwball. Ta nam po mestu nastavi različne pasti, kot so dirke z droni, odstranjevanje bomb, ulični pretepi in podobno, med katerimi se moramo spretno nastavljati kameri in ji s tem “nabijati” všečke in oglede.

V vsakem poglavju, ki ga Sony zaračuna 8 evrov ali pod skupno ceno 20 evrov, dobimo tudi po 3 nove obleke. Eno od njih dobimo že na začetku, drugo, ko končamo kampanijske misije, zadnjo pa, ko opravimo vse naloge v mestu.

Če potegnemo črto… Dodatek Nespeče mesto za Spider-Man igro se splača kupiti, če vam je bil že sam špil (opis katerega smo tudi že naredili) pri srcu.

Sam sem velik ljubitelj rdeče-modrega pajkastega junaka, zato sem tudi nestrpno čakal izid tako same igre, kot tudi omenjenega DLC-ja.

Če ste vsaj malo podobni meni in se tudi vi vnamete, ko vidite nove svetleče obleke ter svojega Peterčka redno preoblačite, potem je mogoče že to dovolj, da si privoščite dodatek.

Sama igra ni spremenjena, vse mehanike ostanejo iste, ni nobenih novih moči ali map, zato tega nikar ne pričakujte.

Dobili boste nekaj novih nesmiselnih PS trofej in na koncu vas bo čakala lepa sličica, v spomin na stripovsko legendo in veleuma, Stan Lee-ja.

Excelsior!

P.S.: Če pohitite, boste na PS trgovini med januarsko razprodajo za celoten DLC odšteli le 13 evrov.

Objava Spider-Man: Nespeče mesto (PS4) – Recenzija dodatnih vsebin se je najprej pojavila na HOPsi.

Govora je o 34″ LG ultra širokem 34UC89G igričarskem zaslonu. Po čem pa se monitorji, namenjeni igričarjem, sploh razlikujejo od “navadnih” zaslonov? V glavnem naj bi bila najopaznejša razlika hitrost osveževanja ter razmerje dolžin stranic. Veliko monitorjev se zaradi tega odloča za TN matriko z boljšim odzivnim časom, so pa zato barve bolje sprane, vidni koti pa slabši od konkurenčne IPS. A naš testiran izdelek si lasti IPS ekran z G-Sync podporo, zraven tega pa še diagonalo 34″ oziroma 86cm, 21:9 razmerje z resolucijo 2560×1080, hitrost osveževanja 144Hz ter ukrivljen vidni kot. Odlična kombinacija za streljačine, ki te bo olajšala za okoli 600€.

Tehnične specifikacije

ZASLON
– Diagonala zaslona: 86,36 cm (34″)
– Matrika: IPS
– Format zaslona: 21:9
– Ločljivost: 2560 x 1080
– Svetlost: 200 cd/m2
– Dinamični kontrast: Mega
– Odzivni čas: 5 ms
– Vidni kot: 90°/65°
– Št. barv: 8bit, 16,7M
– Barvna natančnost: 72%
– Osveževanje zaslona: 144 Hz
————————————————–
VHODI / IZHODI
– 2x HDMI, DP, 2x USB 3.0, USB Up-stream, UBS 3.0 Quick Charge
————————————————–
ERGONOMSKE LASTNOSTI
– Tilt (pregib): -5° – 20°
– VESA: 100 x 100 mm
————————————————–
– OSTALO
– Zunanji napajalnik, AC 100~240V
– Poraba: 50 W (povprečna)
Dimenzije:
– S stojalom: 830,58 x 3449,58 x 279,4 mm
– Brez stojala: 830,58 x 370,84 x 76,19 mm
Teža:
– S stojalom: 8,57 kg
– Brez stojala: 6,39 kg

Izgled in dizajn

Tako veliki zasloni lahko sprva izgledajo zaskrbljujoče veliki. 34″ diagonala se bohoti čez celotno mizo in krivulja zaslona mi je sprva izgledala nekoliko nelogična. A ob prvi uporabi vse takoj dobi smisel. Rahel nagib je zaradi velikosti skorajda nujen, saj poskrbi za ohranjanje ostre in barvno pravilne slike.

Aspektno razmerje potrebuje nekaj navajanja, saj to, kar “izgubiš” v višini, pridobiš v širini. Rezultat je dober tudi za filme, a naravnost blesti v igrah. Dirkačine pridobijo na imerziji, medtem, ko sploh streljačine profitirajo zaradi širšega vidnega kota. V notranjosti se nahaja IPS matrika, dandanes najpopularnejša vrsta zaslonov – in to z dobrim razlogom. IPS paneli nudijo najboljšo barvno reprodukcijo in odlične vidne kote, čeprav imajo kot slabost navadno slabši prikaz črne barve in višje odzivne čase.

Ohišje okoli zaslona je iz bleščeče plastike rdeče barve, ki jo v kombinaciji s črno najdemo tudi na zadnji strani in pripomore k agresivnejšemu videzu. Kvaliteta izdelave je dobra in kljub velikosti je zaslon precej stabilen, po veliki meri po zaslugi dolgih “nog”.

Pri prilagajanju ali povezljivosti ne naletimo na nobeno presenečenje. Višinska nastavljivost znaša 120mm in zaslon lahko nagnemo tako naprej ali nazaj, združljiv pa je tudi s 100mm VESA držali. Nagib na strani sicer ni možen, a to je pričakovano za tako širok zaslon, saj ergonomija enostavno ne omogoča takšnega gibanja.

Dizajn nima večjih slabosti. Robovi so nekoliko debeli, a to ni problem, s katerim bi se preveč obremenjeval. Nekatere bo motila odsotnost vgrajenih zvočnikov, a za takšen zaslon je tako ali tako pričakovana uporaba slušalk.

Če bi že moral kaj kritizirati, je resolucija 2560×1080 prenizka za velikost zaslona, saj konkurenta AOC Agon AG342UCG in Acer Predator X34 uporabljata 3440×1440, cena pa je primerljiva. Nižja resolucija s sabo prinese prednosti in slabosti. Gostota pikslov 82ppi je prej nizka kot karkoli drugega in od blizu so posamezni piksli še kako vidni. Zaradi tega slika ne izgleda tako ostra kot bi pri višji gostoti pikslov. Prednost pa zato pride v nižji sistemski zahtevnosti, saj bo resolucija dosti bolj primerna za grafične kartice srednjega cenovnega razreda. Posledično bo dosti več priložnosti za polni izkoristek visoke hitrosti osveževanja. Dobrodošla je tudi vključitev Nvidia G-Sync.

Sestava je precej enostavna. Iz kompaktne, dobro zavarovane embalaže vzamete stojalo in ga s pomočjo enega vijaka pritrdite na nogo. Zaslon nato enostavno pripnete nanj preko enostavnega sistema brez potrebe po vijakih.

Priključki so obrnjeni navzven, kar omogoča enostavno povezovanje. Vključena sta dva HDMI 2.0 priključišča in en sam DisplayPort 1.2, skupaj s dvema USB 3 in enim avdio priključkom, seveda pa imamo na drugi stran tudi napajalni priključek, kamor lahko priključite precej dolgi kabel.

Zaslonski meni zavzame celotno desno stran zaslona in je precej večji od večine OSD-jev. Glede na precej majhno število opcij je skorajda prevelik. Navigacija je enostavna in opravite jo preko kontrolne palice na spodnjem delu zaslona. Hiter meni omogoča nadzor svetlosti, kontrasta in zvoka (za zunanje slušalke), a za nas je najbolj zanimivo menjavanje med profili.

Tukaj lahko nastavite profil po želji, se igrate z barvami in izkoristite razne igričarske funkcije. Na voljo imate profile za razne žanre iger ter uravnavanje črne barve, hitrosti osveževanja ter izklop/vklop G-Syns.

Delovanje

Praktična uporaba in testi so prikazali dobre rezultate. Maksimalna svetlost 259cd/m2 je nekoliko boljša od navedene specifikacije in raven črnine znaša 0.19cd/m2. Skupaj se to združi v kontrastno razmerje 1.363:1.

Visoko kontrastno razmerje je pomembno. Pomeni, da bodo barve bolje prikazane in pomaga pri dostavi širšega razpona različnih odtenkov – tudi zelo podobni odtenki bodo prikazani raznoliko. Pri tem še dodatno pripomore izjemna raven črnega prikazovanja, kjer sence resnično pridejo do izraza. Večina igričarskih zaslonov tu dosega dosti slabše rezultate – zlasti tisti z TN matriko.

LG zaslon je prikazal tudi dobro barvno natančnost. Povprečje Delta E znaša 2.28  in barvna temperatura z 6.501K je naravnost izjemna. Barve so prikazane izjemno natančno in blizu ravni, za katero so bile zasnovane.

Skupaj s sRGB povprečjem 92.1% dobimo rezultat, kjer se drobni problemi pojavi zgolj pri prikazovanju nekaterih odtenkov rdeče in roza barve.

Odlični rezultati so bili doseženi tudi pri vzdrževanju osvetlitve ozadja, kjer je varianca v večini področij znašala pod 10%, zgolj na levem robu je dosegla maksimalno 11%. Boljši rezultati od večine velikih zaslonov in neravnovesje ni opazno ob gledanju filmov ali igranju iger. Tudi barvna temperatura se je razlikovala maksimalno 6% čez celoten zaslon (vsaj na testnem primerku).

Še ena pomembna stvar za igričarske zaslone je odzivni čas in tudi tu so bili rezultati obetavni. Povprečen odzivni čas 11.1ms je več kot zadosten za kompetitivno igranje iger, kjer je sicer potrebnih manj kot 20ms.

Preizkusili smo tudi vse tri prednastavljene igričarske profile, a vsak se je soočal z lastnimi problemi. Način za streljačine je izostril sliko do tolikšne mere, da smo naleteli na anomalije in barvna temperatura se je znižala na 7.285k, kar je sliko oropalo živih barv.

Drugi način za streljačine se je nekoliko umiril, kar se tiče izostritve slike, a temne dele je dvignil do 0.38cd/m2, kar je kontrast znižalo na 586:1. Morda je resnično zasnovan za večji poudarek na temnejša področja, a posledično odvzame živost barv in njihovo globino.

Tretji način, namenjen realno časovnim strategijam je prav tako poslabšal prikaz barv, tako da zanj ne vidim pretirane uporabnosti.

Foto način je takisto precej ohladil barve, a način za filme je svoje delo opravil nekoliko bolje – čeprav zgolj zato, ker je bližje tovarniškim nastavitvam.

Sicer nisem opazil uporabnost za katerega koli izmed načinov, saj tovarniške nastavitve vse najbolj privedejo do izraza. Tako lahko v katerikoli igri ali ob gledanju filmov ostanete pri njem in ničesar ne boste zamudili.

Če vas zanima prikaz razlike med hitrostmi osveževanja, ta slika dobro prikaže dano situacijo.

Končna ocena

Objava Test monitorja: LG 34UC89G | LG je ponovno pustil svoj pečat na trgu zaslonov | se je najprej pojavila na HOPsi.

Z igranjem video in ostalih online iger človek razvije določen »skill« enako, kot ga razvije ob igranju nogometa, košarke ali tenisa. Ko igralec video igre najde igro, ki mu ustreza, njenemu igranju posveča vedno več in več časa. Z vedno večjim številom odigranih ur igralec postaja vedno boljši in boljši in v človeški naravi je, da za vloženi čas in rezultate pričakujemo tudi finančno korist, katere pa igralci video iger praviloma nikdar ne dosežejo.

Zunanjim opazovalcem se izpostavitev te problematike morda zdi bizarna, toda vsi, ki smo v igranje iger vpleteni s profesionalnega vidika, zaznavamo prihajajoči trend, v katerem bo profesionalno in polprofesionalno igranje online iger postalo nekaj tako normalnega, kot je profesionalno in polprofesionalno igranje pokra.

Ekipa BetOnYourself-a ima pred seboj tako jasen cilj, da več kot dvema milijardama igralcem online iger po svetu ponudili platformo, preko katere bomo igralci online iger le te, lahko medsebojno igrali za pravi denar. Pri tem pa bomo seveda stavili na svojo zmago

Za razliko od večine samooklicanih blockchain projektov pa si tehnologije niso samo zamislili, temveč jo je skupina 12 ljudi gradila od začetka leta 2018. Tako že imajo delujočo ALPHA verzijo s postavljeno logiko in delujočimi smart contracti. Razlog, da so za »hrbtenico« delovanja platforme uporabili blockchain, je, da so z njegovo uporabo zagotovili popolno transparentnost poslovanja ter optimizacijo stroškov transakcij, kar posledično pomeni provizijo za uporabnike. Jedro njihove platforme predstavlja iBET token (iBET), ki uporabnikom zagotavlja 50 % nižjo provizijo v primerih vplačil stav z iBET toknom. Ob tem se iBET token uporablja tudi za glasovanje o dodajanju iger in novih tipih stav, refferal in comunity nagradah ter kot plačilno sredstvo za pomoč pri reševanju nesoglasij.

V prvih dveh letih delovanja bodo vse iBET tokne, ki jih bodo prejeli iz naslova provizij uničili. Sočasno pa bodo vsako četrtletje 100% sredstev, ki jih bodo prejeli iz naslova provizij z drugimi valutami (FIAT/Crypto), namenili odkupu in uničenju iBET toknov (»buy back, and burn«) .

Njihova zaveza velja za prvi dve leti delovanja. Po dveh letih pa bodo glede na pretekle izkušnje pripravili nov strateški plan, ki bo v veljavi naslednji dve leti.

Za preizkus ALPHA sistema so razvili tudi obširen ALPHA reward sistem, preko katerega uporabnikom v zameno za testiranje ponujajo 2,5% vseh iBET toknov.

Za prvih 10 uporabnikov iz gaming.si, so pripravili posebno promocijsko kodo, s katero vam ob registraciji podarijo $25 bonusa. Promo kodo vpišete ob registraciji v za to namenjeno okno.

Obišči stran BetOnYourself.io (klikni me) in uporabi promo koda: GAMINGSI10

Za kakršen koli feedback in resno diskusijo glede projekta, pa so na voljo na svojem Telegram kanalu:

https://t.me/BetOnYourselfChat

Objava Zakaj bi pokeristi POKER igrali za denar, medtem ko moramo mi VIDEO IGRE igrati brez možnosti za zaslužek? se je najprej pojavila na HOPsi.

Videoigre so ena izmed največjih atrakcij današnjega časa in 1. sejem in festival videoiger v Sloveniji bo svoje mesto našel prav v Celju. Med 17. in 20. oktobrom se bo v sklopu sejma Feel the Future na Celjskem sejmu odvijal turnir v kar 8 različnih računalniških igrah in igrah s konzolami. Srečali pa se ne bodo le igralci, temveč tudi ponudniki strojne in dodatne opreme ter pripomočkov za igranje, domači in tuji založniki ter razvijalci, ki s svojimi izdelki že navdušujejo milijone po svetu.

Ne zamudite turnirjev iz raznih popularnih iger
Obiščite 1. Feel the Future of Gaming in si oglejte tekmovanje v živo ali se prijavite na različne turnirje in se potegujte za praktične nagrade. Oglejte si 1-na-1 spopade v igri FIFA 19, ki bodo 17. in 18. oktobra potekali s slovenskimi nogometaši prve lige iz klubov NK Celje, NK Rudar, NK Maribor, NK Domžale, NK Olimpija in NK Krško.

Prisotno bo tudi LAN tekmovanje iz najpopularnejših iger kot so Counter-Strike, League of Legends, Fortnite in Hearthstone. Potekal bo tudi turnir v video igri Pro Evolution Soccer 2019 ter bo omogočen preizkus najnovejše različice PES 2019 na Sony PlayStation 4. Prvenstvo se bo zaključilo 19. oktobra z izvedbo zadnjega predtekmovanja in 20. oktobra z izvedbo zaključnega prvenstva na sejmu, kjer se bo 8 najboljših tekmovalcev pomerilo za čast, slavo in bogat nagradni sklad.

Kvalifikacije za svetovno prvenstvo in okrogle mize
Na sejmu bo potekal eden od treh kvalifikacijskih dogodkov v Sloveniji – Red Bull Escape Room World Championship, ki bo zmagovalce uvrstil v svetovni finale. Aktualne teme pa bodo na okroglih mizah odpirale debato o prihodnosti e-športa, ženskah v svetu iger ter pozitivnih in negativnih učinkih igranja videoiger.

Vstopnice so na voljo na spletni strani Feel the Future po ceni 8 evrov, za dijake, študente in učence po ceni 5 evrov. Odpirajo vam vrata do celotnega dogajanja na 1. Feel the Future of Gaming in 2. sejmu inovativnih digitalnih rešitev Feel the Future.

Objava Letošnji celjski sejem bo gostil že drugi dogodek Feel the Future se je najprej pojavila na HOPsi.

Največji turnir v zgodovini Slovenije je uspešno zaključen! Po napetih bojih so znane najboljše ekipe! Po pričakovanju sta elitno prvo mesto vzela k1nzell in kenjam1 z ekipo KK1, nedavno pa je igralec k1nzell odnesel tudi zmago na uradnem Epic Games turnirju Summer Skrimish. Drugo mesto sta zasedla Alen in sparkexd z ekipo The Drifters, bron pa sta domov odnesla pekochee in lula2213 z ekipo solo carry, ekipa Tglavna pa je končala na nehvaležnem četrtem mestu.

Razvrstitev in nagrade:

1. KK1 (k1nzell in kenjam1) – 2x Miška Decus Respect + 2x Fieris Illuminated svetleča podloga + 2x 18K Gold AWP CS:GO obesek za ključe + 2x Silver Collection limited + povabilo na offline turnir*
2. The Drifters (Alen in sparkexd) – 2x  Miška Decus Respect + 2x 18K Gold AWP CS:GO obesek za ključe + 2x Silver Collection limited + povabilo na offline turnir*
3. Solo carry (pekochee in lula2213) – 2x Fieris Illuminated svetleča podloga + 2x Silver Collection limited
4. Tglavna (Pircolino in Aadoxe112) – 2x 18K Gold AWP CS:GO obesek za ključe + 2x Silver Collection limited

Celotno razvrstitev najdete na UVIPLAY.com platformi (klikni me).

Prosim, da vsi nagrajenci pošljete email na tadej@gaming.si in v vsebino elektronskega sporočila vključite; ime ekipe, naslov in poštno številko. Vse nagrajence bomo dodatno preverili, prosim pošljite iz enakega emaila kot ste ga uporabili na uviplay.com za registracijo. Nagrade bodo odposlane v roku 7 delovnih dni. Hvala za razumevanje.

*Offline turnir bo potekal predvidoma v oktobru, več informacij bo znanih kmalu!

Za konec bi se rad zahvalil vsem sodelujočim in vas povabil, da še naprej spremljate našo spletno stran, nam sledite na Facebooku ter se pridružite Discord kanalu in si tako zagotovite, da ne zamudite naslednjega velikega Fortnite turnirja, ki bo najavljen v naslednjih dneh! Hvala vsem za sodelovanje, potrpežljivost in ker ste bili del največjega turnirja v zgodovini Slovenije. Zahvala gre tudi partnerjem, ki so omogočili turnir – EIGRE.si, Telekom Slovenije, UVI CHAIR in RAZER.

Objava Naš prvi Fortnite turnir uspešno zaključen se je najprej pojavila na HOPsi.

Ob omembi besede MMORPG večina ljudi takoj pomisli na World of Warcraft in to z dobrim razlogom. Ta Blizzard-ov projekt se je v zgodovino zapisal kot najpopularnejša in finančno najuspešnejša spletna igra vseh časov. Ampak zakaj? Kaj ga naredi zanimivejšega in uspešnejšega od sotrpinov? Govorimo o zgolj goli sreči ali se za zaveso skriva kaj več. No, sreča na dolgi rok le redko igra večjo vlogo in jo lahko kar tako spravimo s poti – glede na dejstvo, da gre za enega največjih razvojnih studiev, bi se zgolj sreča hitro iztekla. Ne, glavni del zaslug gre zagotovo dizajnu, po katerem Blizzard slovi. Pri tuhtanju nove igre vzamejo dober ducat ali več trenutno popularnih naslovov podobnih zvrsti in iz vsakega izluščijo najboljše aspekte. Ne gre za krajo (kot je to tudi pravno razloženo v PUBG/Fortnite tožbi iz tega leta), temveč bistro iskanje dejavnikov in njihova prilagoditev in vpeljava. Do sedaj jim je metoda še vedno prineslo pozitivne uspehe.

Tako ni nič čudnega, da so na isti način pričela razmišljati tudi druga razvojna podjetja. Med drugimi tudi Frostkeep Studios, razvojna ekipa veteranov, ki so imeli prste zraven originalnega World of Warcraft-a. Njihov nov MMO je pred kratkim prišel v zgodnji dostop in o njem bomo danes tudi spregovorili. Rend se ne drži standardnih konceptov pripadajočega žanra, temveč vzame del popularnih aspektov določenih iger in jih zašije v grotesknega mutanta. Tri sprte frakcije, ki se borijo za oblast nad točkami? Direktno iz Guild Wars 2 WvW načina. Sistem gradnje, ki deluje kot pri Fortnite? Zakaj pa ne. Seveda ne gre zgolj za špekuliranje, temveč so to razkrili tudi razvijalci sami. Končni rezultat je MMO s poudarkom na gradnjo, kreftanje, nabiralništvo in nenazadnje sodelovalni duh ter občutek pripadnosti. In to v krutem fantazijskem mitološkem svetu s vsemi mogočimi ovirami in končnim ciljem, kjer boš le s skupnimi močmi dosegel ambrozijsko fantazijo in se povzpel v legendarne višine vsemogočnih bogov.

Razvojna ekipa: Frostkeep Studios
Založnik: Frostkeep Studios
Platforme: PC
Datum izida: 31. 07. 2018 (zgodnji dostop)
Cena: 27.99 €

Zvrst: Co-op streljačina

Pot v Valhalo

Barvit in enostaven, s strani nordijske mitologije navdihnjen svet nosi določen šarm, zaradi katerega se bo vsak ljubitelj priljubljenih MMORPG-jev počutil kot doma. A glede igranosti se bodo že takoj opazile razlike, saj ne gre za tipičnega predstavnika žanra, temveč prej daljnega bratranca iger Conan Exiles in Rust. Frostkeep Studios so poizkusili ustvariti nekaj, kar svet še ni videl in s tem napravili nekaj fantastičnega in zanimivega.

Rend se odvija v nordijski fantazijski deželi Midgard, ki jo je Ragnarok razbil na fragmente (klasična nordijska prerokba). Valhalo je doletelo razdejanje in večina starodavnih bogov je dočakala slaven konec življenjske poti in le par se jih je uspelo potuhniti v neznano. Edina stvar, ki svet še varuje pred uničenjem, so korenine mogočnega Svetovnega Drevesa Yggdrasil, ki vežejo razne dežele v enojno kepo zemlje. To ogromno naravno strukturo lahko ugledamo tudi v igri, služi pa tudi kot (ogromna) severnica z namenom orientacije, saj zemljevida nimamo na zalogi.

Svojo dogodivščino v tem fantazijskem svetu pričneš reven, neoborožen in občutljiv na že najmanjši piš vetra. V večini preživetvenih iger bi bil sam proti celotnemu svetu, a na srečo pri Rend ne gre za tipično preživetveno igro in tako ne rabiš igrati puščavnika. Vsak strežnik je dom treh konglomeratov in v vsakem ciklu prisežeš pripadnost enemu izmed njih. Izbiraš lahko med ponosnem in brutalnem Redu, mističnem in inteligentnem Konklavu in zvitimi ter prebrisanimi Povratniki.

Začetna izkušnja se bo razlikovala glede na aktivnost in starost strežnika, saj je potrebno bazo razviti iz nule in med tem odklepati nove tehnologije ter pridobivati na razpolago boljšo opremo in nove prijatelje ter ljubimce (živalske, da ne bo pomote). Kot večina ostalih sistemov sta tudi gradnja in nadgrajevanje narejena s kooperacijo v mislih in le težko boš grozote sveta premagoval sam, razen, če želiš igrati po 20 ur na dan, pa še takrat bo šlo za zelo zamudno dejavnost. Seveda s podporo za neuradne strežnike pridobiš na opciji mutacij, kar se tiče bolj kot ne vsega, a večino življenja se odvija na uradnih strežnikih, ker “prave” modifikacije še niso podprte. Imajo pa tudi to razvijalci v mislih in tako bo sčasoma možno videti vse mogoče variacije strežnikov in verjetno se bo zraven našel tudi kakšen Battle Royale, v kolikor bo takrat še popularen.

Vzpeti se s skupnimi močmi

Razvijalcem je odlično uspelo vključiti združenje raznih aspektov in ne glede na to, kaj najraje počneš v igrah, boš našel nekaj zase. Najsi obožuješ nabiralništvo, gradnjo, kreftanje, bojevanje ali raziskovanje, prišel boš na svoj račun. Večino opravil je kot omenjeno namreč zelo časovno zamudnih in le redki se ne bodo specializirali v določeno pot, saj je to najboljši način do uspeha druščine. Mogoče boš znan kot ustvarjalec najboljših lokov na strežniku? Kot lovec na najbolj epske pošasti, ki jih boš ukrotil v spiritualnem svetu in ponosno razkazoval naokoli? Ali pa boš postal neustrašen vodja, ki je gručo neorganiziranih slabičev že večkrat povedel do sladke zmage? Ne glede na to, katero pot ubereš, z raznovrstnimi dejavnostmi pripomoreš pri napredku ter odkrivanju nove opreme, nabiranju zalog in nenazadnje izboljšavi obrambe proti prihajajočim silam teme.

Glavni cilj leži v zbiranju duš padlih bojevnikov, ki po mraku brezciljno lebdijo naokoli. Služijo točkovanju in predstavljajo ključ do zmage za tvojo frakcijo. Zbiraš jih kot katerokoli drugo osnovno dobrino v igri, le da jih moraš odložiti v sredini baze in tako pridobiti slavo zase in točke za svojo ekipo. Napredku lahko slediš preko runskih označb na Svetovnem Drevesu – ko prva frakcija spleže do vrha drevesa, so vsi njeni igralci okronani za zmagovalce in strežnik se ponastavi – celoten proces se prične znova. Posamezni cikel povprečno traja nekje eden do dva meseca in se konča v masivnem spopadu med vsemi frakcijami.

Seveda je glavni cilj vsakogar zmagati, a to ni tako enostavno, kot se sliši. Vse tri izmed frakcij so vržene v večni boj druga proti drugi preko osvajanja nadzornih točk in plenjenja baz ob dnevih “Obračunave”. Gre za najbolj napet in osrednji del igre, kjer se v vnaprej določenih obdobjih na par dni čarobni ščit glavne baze spusti in jo s tem naredi občutljivo na napad. Dogodek na plan privede tudi pošastne Izgubljene, ki nato pod rdečkastim nebom v valovih oblegajo in koljejo vse pred sabo. Ko se z zidov braniš pred hordami zla lahko sovražni igralci izkoristijo luknjo v obrambi in prederejo skozi zid in vas oropajo nabranih duš. Vsekakor gre za epski dogodek, čeprav se lahko na trenutke počuti preveč kaotično.

Recimo, da si uspel preko žuljev in znoja trdnjavo obvarovati pogube in da ti je po čudežu kot prvemu uspelo zbrati dovolj duš za doseg zmage. Kaj te čaka v tem primeru? Razen junaškega vzpona v Valhallo glede na svoj prispevek vsak igralec prejme tudi slavo in točke, s katerimi lahko nadgrajuje svojega bojevnika ločeno od posameznih ciklov. A druga prednost je primarno psihične narave. Osramočeni poraženi bojevniki namreč izgubijo duše, ki so nato poslane nazaj v areno v želji po okusu zmage. Kaj pa se zgodi s telesi? Ta se pridružijo čredam Izgubljenih in od sedaj naprej romajo med temi, proti katerim so se prej borile, motivirana s strani jeze in primarne lakote za ponovno združitvijo z izruvano dušo. Pa so mi rekli, da Rend ni nasilna igra…

Izobčenci in vladarji

Širša slika ti je znana, a kako to izgleda v očeh posameznega bojevnika? Na voljo imaš precej opravil in ne glede na to, v kaj se specializiraš, pridobivaš izkušnje in se tako razvijaš. Ker treniranje posameznih disciplin vzame precej časa je to še dodaten razlog za specializacijo in le redkokateremu MMO-ju doslej je uspelo to, kar je napravil Rend. Ne le, da so igralci v vseh mojih seansah sodelovali in pomagali eden drugemu, naletel sem na eno najbolj prijaznih in ne-toksičnih skupnosti doslej.

A vseeno ne misliti, da gre za idealni MMO, saj se v trenutni obliki čuti pomanjkanje dotika za detajle. Uvod bi le težko bil bolj zmeden, saj si enostavno vržen v svet in predan lastnim sposobnostim, za katere niti ne veš, da jih imaš. Sam sem prvo uro preživel med brezciljnim tavanjem po prostranih planjavah, preden me je minila volja in sem se podal na splet ogledati par vodičev o igri. Sam sem sicer to moral storiti, saj je bil moj končni cilj predstaviti igro, a običajen igralec morda ne bo tako potrpežljiv. Problem je da večina stvari za nove igralce ni niti malo razloženih in čeprav se povem zavedam, da so MMO-ji že po naravi zelo kompleksni, bi se sploh glede na odstopanje od standardne formule uvajanja lahko lotili veliko bolje. Sploh glede na dejstvo, da gre za skupinsko igro in začetnik lahko zlahka odskaklja v glavno bazo in napravi kakšno norčijo, preden je zaradi padca ugleda izobčen s strežnika.

Velik del igre namreč leži tudi na ugledu. Delaj dobre stvari in splezal boš višje na družbeni lestvici, delaj norčijo in nihče te ne bo maral in na tvoje ime v klepetu bodo gledali s prezirom. S slednjim sem se blizu pričetka igranja soočil tudi sam, saj sem “pomotoma” oropal truplo soigralca, brez da bi se pri tem zavedal posledic svojega dejanja. “Saj je itak mrtev, prekleto.” Trupla še nikoli niso imela potrebe po materialnih dobrinah. Ko bi mu vsaj vzel kaj dobrega… Tako pa sem mu izmaknil kupček palic in se takoj soočil z sramotitvijo na klepetu – “Buhadog je oropal truplo igralca Tittymaster. Sram ga je naj.” Tudi besede drugih igralcev, kako sem poreden kuža, niso pripomogle pri lajšanju sramote.

Seveda padec ugleda ni konec sveta, nenazadnje se lahko z napravljanjem dobrih dejanj odkupiš. A zgolj, v kolikor lahko pridobiš dostop do baze, saj je najlažji način za pridobivanje ugleda nabiranje ter dostava duš in v kolikor si v prvi stopnji izobčenosti, takoj izgubiš možnost interakcije z večino objektov, vključno z vrati.

Malo manjši problem je tudi popolna odsotnost spopada na blizu ali naprednih coprnij. Sprva se mi je zdelo to nesprejemljivo, saj se navsezadnje veliko časa boriš z raznimi zvermi in meč ter ognjena krogla bi tu znala priti še kako prav. Preostanejo ti le loki, jih je pa na srečo na voljo kar nekaj vrst, tako, da je prilagodljivosti še vedno precej.

Frostkeep je že večkrat omenil, da že v trenutni obliki gre za dokončno izkušnjo, a tekom časa nameravajo konstantno dodajati novo in novo vsebino. Zraven tega bi naj izboljševali tudi delovanje in višali kvaliteto življenja igralcev – trenutno se najde še kar nekaj tehničnih težav. Od zveri, ki se neredko zatikajo v teren in nimajo najboljšega ubiranja poti do težav z latenco in izrisovanju oddaljenih predmetov ter plavajočih zgradb.

Čeprav igra še ni dokončana, je že v zdajšnjem stanju povsem igrana in zabavna. Konceptna pot, ki so jo ubrali, je enkratno plačilo za stalni doživljenjski dostop, zato tudi v primeru, če iščete bolj dovršeno igralno izkušnjo to ne predstavlja problema, enostavno počakaj kakšen mesec ali dva in nato preveri stanje. A osebno se mi skupnostni fokus na preživetje zdi vredno cene in lahko bi šlo za igro, ki bo le pridobivala na popularnosti in novih funkcijah, v kolikor se bodo razvijalci držali besede. Definitivno zanimiv pristop do žanra, ki ga je vredno držati na očeh.

Zaključek

Rend razburka pomen besede MMORPG in vanjo vnese veliko novih aspektov. S poudarkom na skupinsko igranje bolj kot na tipičen MMO spominja na igre tipa Conan Exiles in Rust, s podrobnim sistemom kreftanja in bazegradnje ter fokusom na sodelovanje pa bo pritegnila isti tip igralcev. Žal v trenutnem stanju vsebuje še nekaj hroščev, a vseeno po zaslugi zabavnosti in podrobnosti lahko doseže velik nabor igralcev, če jim jih le uspe zadržati.

Pozitivno:
+ Osveži MMORPG formulo
+ Vzpodbuja sodelovanje
+ Globok sistem kreftanja

Negativno:
– Začetek je težak in zmeden
– Odsotnost raznih vrst orožij
– Težave, sploh okoli zveri

Objava Rend – Predogled igre se je najprej pojavila na HOPsi.

Partnerji PUBG tekmovanja: EIGRE.si, Telekom Slovenije, UVI CHAIR, RAZER

Tekmuje se v SOLO in v prvoosebni perspektivi (FPP).  Turnir je ONLINE, kar pomeni da lahko igraš doma na svojem najljubšem sedežu. Turnir ima pet tekem, od katerih se potem seštejejo tvoje točke. Najboljši del vsega je pa, da je celoten turnir POPOLNOMA BREZPLAČEN!

Če se zanimaš za prijavo na ONLINE turnir, preberi ves članek za vse potrebne informacije.

KAKO SE PRIJAVIŠ?

Za sodelovanje na turnirju je obvezna registracija na spletni strani UVIPLAY. Ko ustvarite račun, se lahko prijavite na turnir.

Navodila za prijavo preko platforme UVIPLAY

1. Registrirajte/prijavite se v platformo UVIPLAY( na strani tvojega profila klikni “Edit profile” in vnesi Discord in uporabniško ime v PUBG)
2. Po registraciji je na email poslana povezava na katero kliknete, da potrdite svoj profil in si tako omogočite sodelovanje na turnirju
3. Kliknete na PUBG Slovenian King on PC in v meniju kliknete “Sign up”
4. Čestitke, sodelujete na turnirju!PRIJAVA NA PUBG Slovenian KING ON PC

KAKO POTEKA TURNIR?

Kot prvo se pridružiš Discord-u (kanal “#pubg-turnir” ) za komunikacijo in za morebitne dodatne informacije. Igra se 5 SOLO iger na serverjih, ki bodo ustvarjeni s naše strani. Tekme bodo potekale na vsako polno uro, torej se vsakič pridružiš drugemu serverju. Tekmovalec za vsak strežnik potrebuje geslo. To bo pred pričetkom vidno na UVIPLAY strani turnirja. Ko tekmovalci odigrajo vseh 5 tekem, se seštejejo točke in najavijo zmagovalci turnirja.

KAKO SE PRIDRUŽIM SERVERJU NA KATEREM TEKMUJEM?

Za vstop v server sledi preprostim korakom:

1. Klikneš gumb na vrhu v levem kotu, in izbereš CUSTOM MATCH
2. Za lažje iskanje pravega serverja filtriraj rezultate (region: EU, perspective: FPP, match: PRIVATE)
3. Ko najdeš pravi server, se mu pridružiš in vneseš geslo, ki bo objavljeno na UVIPLAY strani turnirja
4. Če ne najdeš serverja, klikneš gumb REFRESH

KDAJ SE ZAČNE TEKMOVANJE?

Zaradi večje količine ljudi vas naprošamo, da se držite navodil in pri morebitnih težavah obvestite odgovorne osebe.

Za čim lažji potek iger je priporočljivo, da ste 10 minut pred začetkom tekme že v serverju.

 KAKO SO TOČKOVANI TEKMOVALCI?

Izbrali smo sistem točkovanja, kjer igralec pridobi točke za vsak kill in če preživi vsaj do Top 25. Končna vsota točk se dobi preko seštevka točk iz vseh petih tekem.

Tekmovalec dobi 10 TOČK za VSAK KILL!

V tabeli je razvidno koliko točk si priborite glede na vašo uvrstitev:

KAKO SE VNESEJO TOČKE?

Tekmovalec mora po vsaki tekmi vnesti svoje točke, ter priložiti “screenshoot”, kjer je razvidna njegova uvrstitev in število kill-ov. Točke se vnašajo na spletni strani turnirja.

Za uspešen vnos, sledi korakom:

1. Na spletni strani turnirja klikneš gumb “UPDATE”
2. Odpre se okence in klikneš “SCORE SCREENSHOT”, ter naložiš sliko tvojega rezultata
3. Pod “My score” vneseš točke po sledeči formuli (št. točk uvrstitev + št. točk kill = “My score”)

PRAVILA

Turnir je SOLO, kar pomeni da igraš brez pomoči drugih. Pri morebitnem kršenju pravil sledi diskvalifikacija iz turnirja.

Če zamudiš pričetek igre si za to igro točkovan z 0 točkami.

NAGRADE:

1x Slušalke Medusa XE bele + podloga velikost L
1x Slušalke Medusa XE črne
2x Podloga velikosti L

Partnerji PUBG tekmovanja: EIGRE.si, Telekom Slovenije, UVI CHAIR, RAZER

Objava Gaming.si PUBG KING on PC #1 se je najprej pojavila na HOPsi.

Tohaj bo dogajanje v turnirju oddajal tudi v živo preko svojega Twitch kanala – Twitch.tv/tohaj1 – klikni
Spremljajte igralca Trot v živo – Twitch.tv/trot1
Prav tako na turnirju sodeluje tudi Slovenski igralec Kinzell, ki je zmagal prvo rundo! – Twitch.tv/k1nzell

Povezave:
Prenos v živo @Tohaj
Prenos v živo k1nzell
Tohaj na Facebooku
Fortnite Summer Skrimish
Prenos v živo soigralca Trota

Tohaju, k1inzllu in Trotu želimo veliko sreče in uspeha na turnirju!

Ste vedeli, da je bil prvi uradni Fortnite Summer Skrimish turnir katastrofa? Več info.

Objava Slovenski igralci Tohaj, k1inzell in Trot so se uvrstili v Fortnite tekmovanje z denarnim skladom 8 milijonov $ se je najprej pojavila na HOPsi.

Naš King of Slovenia turnir smo si sprva zastavili skromno saj se je za testno zadevo, kjer smo poskušali ugotoviti, kakšno je sploh zanimanje za Fortnite tekmovanje. Začeli smo z 32 tekmovalci a smo v enem dnevu zapolnili vsa prosta mesta. Število smo povečali na 64, kasneje na 128… Zadeva je preprosto eksplodirala in trenutno imamo prijavljenih že 160 ekip in ker se gre za tekmovanje v dvojicah, to nanese kar 320 igralcev. Tako lahko ponosno rečemo, da je zadeva postala največji igričarski turnir v Sloveniji!

King of Slovenia še vedno raste in iz dneva v dan prihajajo novi tekmovalci. Ne pozabite do 4.8.2018 se lahko še vedno prijavite (klikni me za info), tekmovanje pa bo potekalo ONLINE (od doma, preko interneta).

Obljubili smo, da bomo povečali nagradni sklad in obljuba dela dolg!

Nagrade:

• 2x Miška Decus Respect + 2x 18K Gold AK47 obesek
• 2x Fieris Illuminated svetleča podloga
• 2x 18K Gold AWP CS:GO obesek za ključe

Dodatno dodajamo v nagradni sklad:

• 2x Miška Decus Respect
• 2x Fieris Illuminated svetleča podloga
• 2x 18K Gold AWP CS:GO obesek za ključe
• 5x Silver Collection limited

+ povabilo na offline tekmovanje v Fortnitu z nagradnim skladom preko 2.000 €!

Pripravite se, ogrejte svoje prste, očistite snajperco, odigrajte naš prvi turnir in si zagotovite povabilo na naš OFFLINE dogodek v Fortnite, ki bo oktobra letos!

Prilagam troll video naše Slovenske Fortnite Legende, vzemite ga samo delno resno

Objava Fortnite King of Slovenia postal največji gaming turnir v zgodovini Slovenije! se je najprej pojavila na HOPsi.

Zaradi zelo velikega števila ekip smo prilagodili sistem tekmovanja in se bodo istočasno odvijali trije turnirji! Izmed vseh treh turnirjev bodo najboljši ekipe napredovale v zaključni turnir, ki se bo odigral 12.08.2018! Igrate lahko samo v enem turnirju kajti vsi trije se pričnejo istočasno.

#1  GAMING.si Fortnite #1 King of Slovenia! 1/4 Omega – zapolnjeno!

#2  GAMING.si Fortnite #1 King of Slovenia! 2/4 Skull Trooper – zapolnjeno!

#3 GAMING.si Fortnite #1 King of Slovenia! 3/4 Brite Bomber – zapolnjeno!

#4 GAMING.si Fortnite #1 King of Slovenia! 4/4 Lite Show – prijave odprte!

Posodobitev – 25.07.2018! Tekmovalci bodo ločeno istočasno igrali 4 turnirje, najboljše ekipe iz vsakega turnirja se uvrstijo v finale, ki bo odigran 12.08.2018! 

Posodobite 28.07 – DODAJAMO DODATNE NAGRADE

• 2x Miška Decus Respect
• 2x Fieris Illuminated svetleča podloga
• 2x 18K Gold AWP CS:GO obesek za ključe
• 5x Silver Collection limited

+ povabilo na offline tekmovanje v Fortnitu z nagradnim skladom preko 2 000 €!

Razvrstitev nagrad bo določena po končanem turnirju (prvi štirje bodo izbirali nagrade, top 12 mest prejme nagrado), povabilo na offline tekmovanje prejme zmagovalna ekipa!

Pripravite se, ogrejte svoje prste, očistite snajperco, odigrajte naš prvi turnir in pozabite na vse ostale turnirje ter si zagotovite povabilo na naš OFFLINE dogodek v Fortnite, ki bo oktobra letos!

———————————————————-

Vsa navodila za prijavo najdete spodaj!

Navodila za prijavo preko platforme UVIPLAY

1. Registrirajte/prijavite se v platformo UVIPLAY (dodatno morate v profilu vnesti vaš Discord)
2. Po zavihkom “My teams” ustvarite ekipo
3. Povabite svoje soigralca v ekipo. Odprete svojo ekipo in na meniju kliknete “Invite” ter soigralcu posredujete kodo. Povabljenec/soigralec pod zavihkom “My teams” klikne na meni in “Join” ter vnese kodo.
4. Odklikate na turnir in v meniju kliknete “Join”

Pravila turnirja:

– Igra se SQUAD DUO (“best of 2” odigrate dve igre seštejete kille)

– Double elimination

– Start 5.8.2018  ob 13:00, predvidoma do 21:00

– Discord: https://discord.gg/87dBzam (soba: Fortnite turnir #1) za vsa dodatna vprašanja

Navodila kako odigrati tekmo proti nasprotniku:

1. Spodaj, v bracketu (na platformi UVI PLAY), najdete ime nasprotne ekipe, v desnem stolpcu med vsemi ekipami najdete vašega nasprotnika, odklikate na profil igralca in pod “About” najdete Fortnite username ali Discord usernam od vodje za nadaljnjo komunikacijo (priporočamo, da uporabljate Fortnite username in se dodate v clientu).
2. S nasprotnikom se povežete preko Fornite clienta oziroma Discorda in naredite “lobby” v Fortnitu  ter pričnete s igranjem
3. Odigrate 2 igre (“best of 2”) in vnesete rezultat – ne glede nato ali ste zmagali ali izgubili! V polje vaše ekipe vnesete seštevek vseh ubojev vaše ekipe in v nasprotnikovo polje seštevek nasprotnikovih ubojev. Rezultat se v primeru ujemanja potrdi sam – v nasprotnem primeru pa bo potrebno posredovanje administratorja, katerega zmagovalna ekipa kontaktira z dokazi(posnetek zaslona rezultatov) o ubojih.

Sabotaže in sankcije:

Sabotaže so prepovedane; če pride do tega, prosimo da o tem obvestite administratorja na Discordu (priložite dokaze, posnetek iz posnetka). Streljanje kakršne koli postavljene stvari od nasprotne ekipe je prepovedano, prekinjanje zdravljenja nasprotne ekipe prepovedano, namerno sabotiranje in oviranje tekmovalcev pri igri je prav tako prepovedano! V primeru, da pride do sabotaže in oviranja nasprotnika pri igranju, bo ekipa nemudoma diskvalificirana! Po končanem turnirju lahko ekipa in tekmovalci prejmejo prepoved udeležbe na ostalih turnirjih!

Igranje med različnimi platformami

Fortnite omogoča igranje med lastniki PC-jev, Xbox One, PlayStation 4, iOS napravami ter Nintendo Switchem. Pojavilo se je že nekaj vprašanj, kdo lahko s kom igra in načeloma postane na temu mestu Sony, ki ne omogoča igranje PS4 igralcev proti igralcem na Xbox One ter Nintendo Switch. Spodnja razpredelnica vam lepo prikaže kompatibilnost, igralcem pa priporočamo, naj po možnosti igrajo na PC-ju ali PS4, saj je slednji veliko bolj razširjen po Sloveniji in je zato manjša možnost, da naletite na nekompatibilnega igralca.

Nagrade: 

•  4x Miška Decus Respect
•  4x Fieris Illuminated svetleča podloga
•  6x 18K Gold AWP CS:GO obesek za ključe
•  5x Silver Collection limited
• povabilo na offline tekmovanje v Fortnitu z nagradnim skladom preko 2 000 €!

Razvrstitev nagrad bo določena po končanem turnirju (prvi štirje bodo izbirali nagrade, top 12 mest prejme nagrado), povabilo na offline tekmovanje prejme zmagovalna ekipa!

Objava Fortnite King of Slovenia #1 turnir se je najprej pojavila na HOPsi.

Zgodba igre Wartile se prične 2016 s Kickstarterjevo kampanjo. A niti približno ji ni uspelo doseči zadane vrednosti, in od ciljnih 55.000 funtov jim je uspelo zbrati približno polovico te vrednosti. Za večino bi to pomenilo konec, a kot Fable Fortune predlani je tudi Wartile uspel zagotoviti finance in spraviti projekt v zagon. Tako je leto pozneje, v marcu 2017, dodal svoje ime v kolekcijo iger v zgodnjem dostopu in skorajda leto za tem smo januarja letos dočakali še dokončano verzijo.

Razvojna ekipa: Plywood Project (Danska)
Založnik: Deck13, Whisper Games
Platforme: PC
Operacijski sistemi: Windows 7+
Datum izida: 8. 2. 2018
Cena: 19.99 €

Zvrst: Realno-časovna strategija

Slabi prvi vtisi

Sprva sem naletel sicer na razočaranje. Prva stvar, ki sem jo opazil ob obisku Steam strani, je zanimiv vizualni stil, s katerim Wartile skuša pritegniti igralca *khm* bolje rečeno kupca *khm*. Vse izgleda zelo barvito in živahno, vsaka izmed map pa je samosvoja ploščad, ki takoj spravi na plan spomine na DnD seanse. A ko sem igro prvič zagnal, je začetna očarljivost nemudoma izginila. Takoj sem opazil znake pomanjkanja detajlov in sprva so bile to majhne stvari. Tekst ne sodi k celostnemu stilu, okna prav tako enostavno butajo vate ter se odpirajo brez načičkanih animacij in glavni meni je, blago rečeno, katastrofa.

Na žalost tudi ob pričetku igranja ni kazalo nič bolje in ob obisku prve plošče sem imel občutek, da je grafični stil rahlo drugačen kot oglaševano – bolje rečeno manj izrazit in podroben. Vse je nekako zbledelo, brez ostrih linij in visoko kvalitetnih tekstur. Tako sem hitro skočil na nastavitve preverit, ali sem slučajno kaj spregledal. Ampak ne, vse je še vedno nastavljeno na najvišje in ničesar drugega ni, da bi nahranil željo po obljubljeni sapo jemajoči grafični perfektnosti. Na srečo sem po prvih par zemljevidih pričel opažati vedno lepša okolja in vsekakor moram priznati, da so zemljevidi raznoliki, stil pa mi je kljub začetnemu godrnjanju prirasel k srcu. A, glej ga, zlomka. Na večjih, sploh bolj temačnih zemljevidih sličice brez pravega razloga padejo iz poprej svileno gladkih 60 na konzolnih 30, in to ne spremeni niti nižanje nastavitev. Glede na AMD Nano in i7 7700k procesor bi vsekakor pričakoval več.

Ne preveč epska avantura

Tako vizualno morda ne gre za enega najbolj šarmantnih neodvisnih špilov, a stil je unikaten in niti približno slab. Tudi zvočna plat je res bolj enostavna, vendar je glasbeno ozadje dovolj raznoliko in tematsko primerno, da opravi svojo nalogo. Vseeno me stalno muči občutek, da vse nekako ne sodi skupaj in da bi bilo vse ob uspešnem Kickstarterju na dosti višji ravni. A nič ne de, bom že prebavil. Kako pa kaže na ostalih področjih?

Kot omenjeno, v osnovi gre za realno-časovno strategijo, ki po igranju spominja na namizno igro, čeprav istoimenska namiznica dejansko ne obstaja. Namesto potez se figurice poslužujejo časovnih pavz, ki veljajo tako za premikanje kot tudi bojevanje in uporabljanje sposobnosti, predstavljenih preko kart. Tako zbiraš figurine, jih opremljaš in nadgrajuješ ter ponosno razkazuješ sovragom, dokler jih ne razbiješ na tisoče koscev. Zakaj bi šel skozi ves ta trud? Za slavo Vikingov, seveda.

Zgodba je precej enostavna in ne obsega drugega kot skupaj zbranih posameznih misij s tremi težavnostnimi stopnjami brez repa in glave. Sprva moraš najti kozo in jo žrtvovati, nato se spopadaš z mrtvimi bojevniki, misijo pozneje že rešuješ vikinškega poglavarja, vmes pride še kakšna obramba baze pred banditi … Ne bi se čudil niti, če bi naletel na del, ko bi moral vsemogočnega Odina kresniti s kladivom. Vsekakor ne morem zanikati raznolikosti, kar se misij tiče, a par besed predstavitve na začetku in koncu nima poante in da občutek, kot da bi nekdo sitnega mulca pošiljal po opravkih, da se ga znebi za pet minut. Zgodba očitno pač ni fokus, se zgodi.

Dva dela celote

Zadnji čas, da preidemo na akcijo. Večina te se odvija v prej omenjenih bojnih ploščah, kjer iz ptičje perspektive premikaš figure. Ko je sovražnik v rangu, ga tvoji fantiči (in dekline) samodejno napadajo, dokler ne pade oziroma se razbije na tisoče koscev. Da vse ne postane prehitro dolgočasno, imaš na voljo bojne točke za aktivacijo posebnih kart, predhodno izbranih iz precejšnega kupčka.

Sprva si omejen na manjšo število figuric, in tako se vse odvija počasi in brez potrebe po posebno dobrih taktičnih sposobnostih. Klik tu, klik tam in gledaš v končni zaslon z nekaj nove opreme, kakim novim likom in še pomembneje, runami in zlatniki. A kmalu se odpre več opcij in pričeti moraš razmišljati, katere klase vzeti s sabo na posamezno misijo in kako bi misijo opravil s čim višjo oceno. Tudi opreme je vedno več in artefakti ter rune znajo še dodatno pripomoči k prilagoditvi figur in ustvaritvi ultimativne ekipe, ki navadno vsebuje tank, povzročila škode, hibridnega bojevnika in kakšnega čarodeja (pardon, šamana) – a to niti približno ni nujno. Z ogromno prilagoditve lahko sam izbiraš, kakšno taktiko želiš ubrati in ta namen ima središče, kjer je na voljo vse to in še več.

Sicer sovražniki niso ravno neumni, čeprav se navadno spravijo nad prvo enoto, ki jo zagledajo in ne spremenijo fokusa niti, če jim naknadno pod nos pošlješ lokostrelca. A z izjemo tega imajo nadvse radi brhke delilce škode iz daljave in v kolikor jim med večjo bitko par sekund ne posvečaš pozornosti, slabotnejše člane kar hitro izgubiš. Dobra generalna ideja je tudi (v stilu Obi-Wana Kenobija) izkoristiti višinsko prednost, saj prinaša tako dodaten napad kot tudi obrambo. V glavnem je cilj ostati mobilen in izkoristiti vsako prednost, vsake toliko časa počiti dol kakšno coprnijo in slabiče držati stran od trdovratnih grdavžev. V kolikor se tega držiš, bi moral brez težav uspeti.

Koncept v veliki večini primerov deluje dobro, čeprav sem glede uravnovešanja našel par problemov. Eden najbolj očitnih so suličarji, s katerimi se lahko igraš igro mačke z mišjo, saj napadajo z razdalje. Ker imajo tvoji vojščaki nižji čas ohladitve (cooldown) za premikanje od nasprotnikov, je izmikanje enostavno, dokler imaš vsaj par možganskih celic in ne zaideš v kot. Tudi drugače je potrebe po taktičnosti manj, kot bi bilo pričakovano. Večinoma imaš dovolj bojnih točk za čaranje sposobnosti, da tudi po več kot petih urah igranja nisem niti enkrat izgubil, čeprav sem bil že tudi v situaciji, ko sem po lastni neumnosti branil zastavo s samotnim suličarjem proti več kot dvajsetimi nasprotniki. Strup tu, zmešanost tam, malo pametnega izmikanja vse naokrog in uspel sem priti do zmage, mnogo preden so točke pošle. Problem glede prevelike težavnosti se zna pojaviti le, če predhodno skušaš opraviti težjo stopnjo posamezne misije, a v tem primeru si čisto sam kriv. Raje zaposli prste, napreduj še kakšno stopnjo in ne bodi požrešen.

Zaključek

Pozitivno:
+ Svoboda prilagajanja
+ Širok spekter objektivov
+ Kljub težavam izgled ni od muh
+ Nestandardna kombinacija RTS in namiznih iger dobro izpade

Negativno:
– Izgleda slabše, kot je oglaševano
– Občasno zatikanje
– Vizualna celota ne gre skupaj
– Večinoma ne nudi izziva

Objava Wartile – Recenzija igre se je najprej pojavila na HOPsi.

Kaj moremo, so šli pač vsi znanci in neznanci (dobesedno) k hudiču, ne preostane drugega kot puščavniško življenje in gojenje zelenjave, izrabljanje priročnih nahajališč vseh potrebnih rud in praktična uporaba mišic iz fitnesa. Žal apokalipsa nima posebnih popustov za vrtičkarje in fitnesarje – prej kot slej bo nekdo oziroma nekaj izvohalo tvoje skrivališče in prišlo na obisk. Pa boš do takrat zbral dovolj dodatnih rok in razvil dovolj napredno obrambo, da se mu boš postavil po robu?

Razvojna ekipa: Suncrash (Izrael)
Založnik: Suncrash
Platforme: PC
Datum izida: 03. 05. 2018
Cena: 19.99 €

Zvrst: Realnočasovna strategija

Grozota nam je tuja

Večina preživetvenih iger, pa naj gre za strategije, streljačine ali dirkačine, se zanaša na en in isti kur*** recept. Večigralstvo, zombiji, potreba po malo papice in vodice za bister um – kar koli drugo pa že izstopa in prejema nagrade za “inovativnost”.

Tako vsak povsem drugačen pristop v že dodobra stagniran žanr spusti malo kisika in Judgement: Apocalypse Survival Simulation ni nobena izjema. Kljub dokaj standardni bazogradnji in vizualno ne preveč okusnem prvem vtisu označuje poseben trenutek, saj določa ponoven obisk peklenske zalege, s katero sem se nazadnje soočil v prenovljenem Doomu. Kaj pa vem, morda pa se bom čez kakšno leto pritoževal, da imam rogov že vrh glave. Čakaj, ne …

Moja vrnitev v svet demonov je bila torej označena z zgodbeno sekvenco in istočasno neke vrste uvodnikom v osnove. Po zaslugi dveh neopevanih lovcev smo se (skupina treh gobjih nabiralcev) uspeli potuhniti ter dočakati nov dan. Stran od velemest in zadimljenih socialnih zbirališč smo začeli z gradnjo temeljev nove civilizacije in kdo bi nas lahko krivil, saj je od stare ostalo bore malo.

Ne oddahnite si prehitro. Preden demoni izvohajo smrad postanih nogavic, je treba odkljukati čim več opravil priročnika za preživetje, se oborožiti in ne nazadnje rešiti čim več enakomislečih osebkov. Saj poznaš stari rek – več rok prej razbije demonsko betico.

A ne tako hitro. Prvi izziv se tako znajde že v bazogradnji, preden sploh pridemo do naprednih stvari. Postavljanje zgradb in delovnih postaj, postelj, vrtov, obrambnih zidov in pasti ter izrabljanje vsega tega v taktično brihten načrt, saj le to nudi možnost dolgotrajnega preživetja.

Ko pa enkrat začneš kositi travo in ravnati gozdne površine, ne traja dolgo, da prvič namočiš puščice v demonsko kri. S slabotnimi nižjimi demoni sem se srečal kakšnih 15 minut po začetku igranja in zadovoljno lahko izjavim, da sem jim razbil demonsko rit in da bi bilo človeštvo ponosno na moj doprinos. A dlje, kot sem igral, dlje izven baze sem moral iskati zaloge in več pozornosti sem pritegnil.

Če so impi in njihovi ognjeni bratje predstavljali le redko več kot rahlo nadlogo, so padli angeli in oklepni masivni demoni precej načeli dobro voljo in povprečno življenjsko dobo mojih varovancev. Ker sem si vzel malo preveč časa ter ga premalo naklonil razvoju, nisem bil najbolj pripravljen na vzpon težavnosti. Tako lahko iz lastnih izkušenj izjavim, da je treba uravnovesiti vse aspekte, ki jih igra nudi. Sicer je vse avtomatizirano, a priporočeno je ročno izbirati, kaj je treba storiti najprej.

Če si izkusil težavnost Rimworlda, gre pri skrbi za bazo za podoben princip, saj so vsa opravila samodejna za vsakega prebivalca glede na brihtnost v raznih aspektih, čeprav lahko to samodejnost kadar koli prekličeš z izdajanjem lastnih ukazov. To še kako pride prav med bojevanjem, saj je ročno premikanje v prave položaje tam nujno za dolg obstoj.

Počasen napredek

Kot standardno igranje tudi bojevanje poteka realnočasovno. Odzivno in taktično, le rahlo štorasto, saj je vse razdeljeno na nevidne kvadrate, na katerih je lahko naenkrat le eno živo ali demonsko bitje. Premikanje zato izgleda rahlo štorasto, a funkcionalnost je na mestu in boj je precej taktičen, kot ti dajo vedeti že prva soočanja. Ne le, da boš moral izkoristiti vse sposobnosti in orožja za čim večjo prednost, prav tako tudi okoliške ovire in ozke ulice nudijo kritje pred izstrelki, podobno kot pri XCOM franšizi.

Najpomembnejši del igre predstavlja napredek, v večini očiten preko nekaj tehnoloških dreves. Kot v vseh drugih igrah z elementom razvoja nudi odklepanje tehnologij in pasivne bonuse ali nove zgradbe in orodja za roke spretnega arhitekta. Sprva tako obvladaš les, nato kamen in šele pozneje kovinske izdelke, končna oprema pa se zna prestaviti v vode znanstvene fantastike.

A kot da to ni dovolj, so zraven tudi mistični elementi, ki prinašajo spet svoje prednosti v obliki drugačnega tehnološkega drevesa. Skupno lahko tako izmenično odklepaš nove tehnologije v omenjenem drevesu s štirimi vejami, to so “bazegradnja”, “kreftanje”, “tehnologija” in “mistične vede”.

Ena izmed glavnih težav, s katero se pogosto soočajo neodvisne preživetvene simulacije, je uravnovešanje, sploh, če skušajo vihteti veliko število naključnih aspektov in obširnega nabora opreme, kot to drži za Judgement: Apocalypse Survival.

A igra je presenetljivo uravnovešena, čeprav se znajo kasneje pojaviti obdobja, ko zaradi dolgih časov za razvoj novih tehnologij igro večinoma previjaš na 8-kratni hitrosti in le občasno prekineš to monotonost. Ta čas lahko sicer izkoristiš za raziskovanje bližnjih mest zanimanja, a to ni vedno dobra ideja – vsak poseg v lasten ekosistem baze lahko povzroči pomanjkanje ene ali druge stvari, saj moraš med raziskovanjem s sabo voditi vsaj par do zob oboroženih kolonistov.

Lov na solato

Celoten sistem raziskovalnih ekspedicij me je sicer rahlo razočaral, saj so bolj kot odprave iztrebljevalski pohodi na majhno mapo, kjer vnaprej veš vse od nagrad do sovražnikov. Več neznanega in bolj mamljive nagrade bi vsekakor zvišale raven zanimivosti in tako si nisem mogel pomagati, da se ne bi dolgočasno podal v lov za demoni v vsaki novi instanci, da čim prej pobijem vso nesnago in vzamem tisto nagrado. Kje je raziskovanje, kjer upaš, da boš odkril kakšno zanimivo stvar, recept ali orožje? Kje je vzdušje, ko se skrivaš pred premočnimi sovražniki in moliš, da se premaknejo stran od mesta, ki si si ga nagledal za plenjenje? Vse to večinoma pade na nerodna tla, saj gre za enostavno zastarel in preveč preprost sistem.

Je pa zato naključnost drugje zelo dobrodošla. Vsake toliko se zgodi kakšen dogodek, včasih z dobrim in včasih s slabim izidom. Večinoma gre za potujoče trgovce, reševanje zapornikov ali zasede demonski nesnagi, a nekateri so bolj odročni in bolj zanimivi. Včasih imaš na primer možnost izbire, ki vpliva na izid in usodo celotne kolonije, spet drugič zakockaš par ropotije za možnost po večji nagradi.

A najbolj zadovoljivo, kar se tiče naključnosti, so prebivalci sami. Vsakemu je dodeljenih nekaj naključnih atributov, ki jim omogočijo uporabo posebnih orožij in opreme ter pasivne bonuse na določenih področjih. Prav tako lahko tudi napredujejo in tu se pojavi ogromno svežine. Vsak ima namreč dodeljen določen poklic z nekaj možnostmi napredovanja. Tako je vsekakor mogoča specializacija na določena področja in nekaj, kar vsakega kolonista loči od le še ene številke na vratih naselja. Dobro zamišljen in dobro zastavljen koncept, s katerim sem se zagotovo najbolj zabaval.

Všečnost vizualne plati je odvisna od posameznika. Veliko jih hvali koncept združenja ročnih risb in 3D entitet, a osebno mi način ni kaj preveč pri srcu. Bom pa priznal, da ni sistemsko zahteven in lahko deluje tudi na manj zmogljivih sistemih. Mi je pa zelo všeč vključitev modifikacij, ki je pravzaprav vedno dobra stvar brez negativnih strani. Med časom v zgodnjem dostopu je vzklilo kar nekaj zanimivih adicij in vsekakor se jih splača preveriti, če se odločite podati v demonski svet.

Zaključek

Pozitivno:
+ Drugačen koncept
+ Gola količina vsega
+ Zapletena, a vredna izkušnja
+ Zagnani in vključeni razvijalci
+ Vizualna plat vsekakor izstopa
+ Podpora za modifikacije

Negativno:
– Štorasto premikanje
– Raziskovanje ni najbolje izvedeno
– Ob učenju te lahko hitro preplavijo

Objava Judgement: Apocalypse Survival Simulation – Recenzija igre se je najprej pojavila na HOPsi.

The Swords of Ditto … hmm … le kaj bi s tabo. OK. Dajmo najprej povzeti uraden opis – osnove. The Swords of Ditto je kompakten akcijski RPG s precej luštno grafično zasnovo iz sobotnih in nedeljskih risank. Prisotni so vsi osnovni elementi, ki teoretično sestavljajo odlično igro tega žanra. Roguelike zasnova, lazenje po temnicah, lokalni co-op, nabor orožij, še večji nabor sovražnikov in seveda napredovanje. A kljub vsemu temu in obetavnim napovednikom enostavno ne predstavlja hita. Slabe odločitve na posameznih mestih počasi zabadajo barvit in evforičen igralni balon, dokler pod številom lukenj ne poči. Enostavno ne gre za zabavno igralno izkušnjo, ki jo opis obljublja.

Razvojna ekipa: onebitbeyond
Založnik: Devolver Digital
Platforme: PC/PS4
Datum izida: 24.04.2018
Cena: 19.99€

Zvrst: Avantura/RPG

Video opis

Se vidimo čez 100 let

Kot roguelike zasnovi pritiče, je zgodba zelo enostavna in linearno zasnovana. Nekega dne te čarobni gnojni hrošč rekruta kot legendarnega junaka oziroma Ditto-jev meč, ob čemer prejmeš, no, meč in dovoljenje za plenjenje temnic, košenje trave in pobiranje zlobnih podložnikov. Naloga – v štirih dneh nabrati dovolj izkušenj in opreme, da pogubiš zlobno čarovnico in nad deželo prineseš 100 let blaginje.

Ako je misije neuspešna, se bo nad deželo zgrnilo 100 let kaosa in tiranije. Tako, meč v roke, grem najprej povedat čarovnici, da je dobila konkurenco, saj, vsaj hrošč mi tako svetuje. In čarobne gnojne hrošče je treba poslušati, a ne. Oh, zlomka, ravno sem se poistovetil s tem nenadnim junakom, a čarovnica je igrala umazano in me kar takoj pokončala.

Pa pomeni to konec igre? Sem naredil kaj narobe? Pravzaprav ne, saj gre za eno najbolj osnovnih mehanik. Finta je, da je igra zasnovana glede konstantnega neuspeha. Ob vsaki izgubi življenja, ko se izgubiš pod gručo zombijev, jo fašeš od zbodljaja meča ali pa te spešta ogromni kamen, mine 100 let in po preroku se na to obdobje vedno pojavi nov naključni junak. Čisto logično in zanimivo zasnovano, pravzaprav bi mi koncept bil zelo všeč, če ne bi bilo vedno znova potrebno iti skozi identičen 5 minutni uvodnik. Na srečo je možno pohitriti vsaj govor, a tega vsekakor ni bilo treba.

Torej, ob vsakem igranju dobiš nove 4 dni, da napraviš čem več opravil pred finalnim soočenjem. Oziroma v realnem času okoli 3-4 ure, koliko je tudi čas vsake igralne seanse, uro gor ali dol. omejen čas predstavlja nekaj, kar moreš ves čas imeti na mislih in tako se ni pametno obirati pri osnovnih opravilih, saj je časa še premalo.

Briljantno, a le prvič

Problem pa je, da ko ti enkrat uspe zapičiti čarovnico in nad deželo prinesti sto let blaginje, praktično ne dosežeš ničesar. 100 let pozneje se ponovno zbudi in znova je potrebno iti skozi celoten debakel. Naključno generiran zemljevid sicer prinese nekaj variacije, a vse ostalo je precej ponavljajoče se in nenavdihnjeno.

In to označuje le začetek problemov. Večino stvari je narejenih solidno, kot da bi enostavno šli skozi osnovne naloge, ki označujejo dobro igro te zvrsti in tako vse na koncu izpade manj kot dobro. Bojevanje je povprečno. Premikanje povprečno. Število orožij in opreme spet povprečno (z izjemo legendarnih orožij, ki so res legendarna). RPG elementi in oprema odlična … SAJ NE! Povprečna.

Sprva je sicer vse dovolj, da te drži za ekranom, a po prvih par zmagah ali porazih se ta balonček misterije razpoči, saj bo drug tek praktično enak, oziroma vsaj podoben. Druga kot odličen vizualni stil, zanimivi karakterji in barvita dežela ter solidna zvočna podlaga ne predstavljajo srca in tako nimajo dolgoročne zanimivosti. Seveda stalno pridobivaš na stopnjah, a isto velja tudi za sovražnike in tako težavnost ostaja stalno nekje enaka – večino področij je lahkih, končni šef pa predstavlja velik izziv.

Sicer obstaja ena stvar, zaradi katere bi naj vse bilo vedno raznoliko in to so nalepke oziroma po standardnem RPG jeziku oprema. Ampak ne. V veliki večini so dolgočasne in nezanimive in ne vsebujejo raznolikih in bedastih kombinacij kot na primer v Binding of Issac. Sicer občasno najdeš kaj boljšega z novim napadom ali sposobnostjo, a v veliki večini gre za stvari, kot so zvišana obramba, elementarne zaščite, napad, hitrost… Nič, kaj bi res vleklo k odkrivanju novih pripomočkov, zraven pa jih je še dosti manj, kot bi si želel.

Koga bom srečal tokrat

A ko govorim o pomanjkanju srca, so sovražniki svetla izjema, saj so odlično zasnovani in dejansko eni bolj raznolikih in zanimivih, kar sem jih v zadnjem času srečal. Za poraženje je potrebno uporabiti različne taktike in vsaj je zase lasten zalogaj. Vse se prenese naprej tudi v lazenje po temnicah, kjer oprezno copotaš do vsakega novega ozemlja pastmi in ugankami, seveda polnega oživljajočih se sovragov. Odlična zasnova in res svetla stran, zaradi katere sem občasno lahko pozabil na trnovo potovanje.

A tudi tu se pojavi težava. Saj so sovražniki res odlično zasnovani, a problem je, da nadzor in bojevanje nista. Oba sta neodzivna in štorasta in vsako dejanje te praktično zaklene v animacijo, izmikanje pa je med bojevanjem precej nepraktično, saj se junak zakotali predaleč in tako pristane v kotlini, zidu ali kje drugje, kamor ne bi želel zaiti. Uporabljal sem kontroler, kar je bila še sreča, saj je tipkovnica zelo omejena glede premikanja, a tudi na prvem se občasno pojavijo težave, ki se enostavno ne bi smele. Nerf pištola te omeji na streljanje v osem smeri in tudi ostali pripomočki ne delujejo tako natančno, kot bi pričakoval.

Svetla stvar, ki lestvico potegne iz morja, je lokalni co-op, kjer lahko sodeluješ s še enim igralcem in tako zlobni čarovnici meč dvakrat potisneš tja, kamor sonce ne zasije. Izkušnjo naredi bolj zabavno, a to bi lahko rekel za praktično katerokoli igro s to funkcijo (co-op, ne rinjenje meča v odprtine).

Zaključek

Pozitivno:
+ Veliko dobrih idej
+ Odlična zasnova sovražnikov
+ Legendardna orožja so odlična za uporabo
+ Časovna omejitev zahteva spremembo stila
+ Šarmanten vizualen stil
+ Lokalen co-op

Negativno:
– Nekatere osnove niso najbolje razrešene
– Bojevanje in nadzor hrepenita po izboljšavi
– Slab ritem
– Nenavdihnjena “oprema”
– Brez možnosti preskoka uvodnika

Objava The Swords of Ditto – Recenzija igre se je najprej pojavila na HOPsi.

Earthfall pa se uspešne formule drži kot preprodajalec Bolhe in brez kakršnega koli sarkazma bi ga lahko oklical za Left 4 Dead 3. In to samo po sebi ni nikakor slabo, saj z drugačno tematiko, svežim pristopom in precej lepšo grafično podobo prinese zanimivo igralno izkušnjo, ki po mnogo aspektih spominja na že videno zapuščino. Morda pa jo celo preseže, čeprav to po popularnosti vsaj trenutno nikakor ne drži.

Razvojna ekipa: Holospark (ZDA)
Založnik: Holospark
Platforme: PC
Datum izida: 26. 04. 2017 (zgodnji dostop)
Cena: 14.99 €

Zvrst: Co-op streljačina

Video opis

Lovci na vesoljce

Naloga je bila enostavna. Prebiti se do elektrarne, pritegniti čim več pozornosti in pobegniti, medtem ko bo nad prasce poslano vse razstrelivo, kar ga je preostanek človeške rase še premogel nastrgati na kup. Sonce je počasi začelo spust in s tem kazalo vedno daljše sence na razdejanje, ki je nekoč predstavljalo rastoče znake civilizacije.

Skupaj s tremi člani Gaming.si ekipe smo bili sredi ustvarjanja načrta, kako izpeljati akcijo “ubij vse, kar leze in gre”. A nismo se preveč obirali, saj je čas predstavljal dragoceno dobrino, ki jo je bilo danes bolj malo. Oboroženi z ničimer drugim kot pokalicami in dobro voljo smo se zagnali v dir, da bi nedobrodošle obiskovalce poslali nazaj v peklensko luknjo, od koder so prilezli … ali prileteli? Ne vem, morem pogledati v izročilo.

A navdušenje ni dolgo trajalo, saj še nismo dobro namočili municije v zeleno kri, ko je nekoga začela zabavati povezava, drugega je tiščalo na WC, tretji pa se je pritoževal glede orožij. Nič ne de, vesoljska nesnaga bo morala pač počakati na drug dan.

Lepši od konkurence

Najprej morem seveda omeniti, da je Earthfall v tem trenutku še v zgodnjem dostopu in tako dalje … na kratko – ima nezaželene hrošče in delovanje se bo (baje) izboljšalo. A kljub temu se glede slednjega ne morem kaj preveč pritoževati. AMD Nano, i7 7700K procesor ter 16 GB pomnilnika jo je brez težav gnalo na visokih nastavitvah z resolucijo FHD in padci pod 60 so se pojavili zgolj v najbolj obremenjujočih področjih ali ko je kolega zagrabil ognjemetalec.

Če je to še šlo skozi, ob zvišanju resolucije pomoči ni bilo več in na 2560×1440 tudi srednje nastavitve niso prinesle gladke izkušnje. A vseeno bi moralo delovanje biti zadovoljivo tudi na slabših sistemih *khm* samo vprašaj Anžeta *khm*, čeprav bodite pripravljeni, da malo spustite nastavitve. Sicer pa gre za teoretično nedokončano igro, katere delovanje se bo po vsej verjetnosti še izboljšalo, in kljub temu nimam nič proti zahtevnosti, dokler pride z grafiko, kot se šika.

Pa se grafika šika? Še kako. Če se poglobimo v igro, z Left 4 Dead 2 ne deli le igralnih podobnosti, temveč tudi splošni dizajn. Izgleda precej podobno, le bolj barvito, podrobno in nasploh bolj čudovito. Unreal Engine 4 prinese svoj sijaj, saj je Earthfall povsem zagotovo ena vizualno najlepših neodvisnih co-op streljačin.

S strežniki smo se sicer soočali z nemalo težavami, saj smo se lahko vsi povezali le na en računalnik, kateri koli drug pa druščine nikakor ni mogel pridobiti na svojo stran. Tudi ob igranju se je eden izmed igralcev sprva soočal s kar hudim zamikom, a čisto možno je, da je za to bil kriv slab internet gostilničarja in ne igra sama. Kakorkoli, vsi problemi z zatikanjem so v drugi igri izginili in skupaj smo preigrali par zabavnih partij, a vseeno je P2P povezava nekaj, kar me ni pridobilo na svojo stran že pri vseh Ubisoft večigralskih naslovih.

Neklasična sodrga 

V osnovi igranje deluje podobno kot pri Left 4 Dead, saj se s tremi prijatelji, neznanci ali računalniškimi pomagači (z nastavljivo inteligenco) združite pri opravljanju zaporednih opravil, ki se navadno končajo s pobegom iz zemljevida. Na voljo imaš štiri igralne like, sicer povsem identične glede na sposobnosti in različne le v osebnostnih in posledično pogostih pripombah med igranjem. Na izbiro imaš torej, če želiš igrati kot stereotipen črnec, hipster, emo pobič ali badass dekle. Ampak kogar koli izbereš, ostale boš še kako potreboval za preboj skozi katerega izmed šestih trenutno prisotnih zemljevidov.

Po prepiranju s soigralci “kdo bo imel koga” tako izbereš zemljevid in težavnost ter se podaš v lov za vesoljci. Čeprav lov mogoče ni ravno prava beseda, ker so bolj kot ne vesoljci tisti na lovu in sam se jih le odrešuješ po najboljših sposobnostih.

Skupaj z nekaj vrstami standardne topovske hrane jih sestavljajo tudi posebneži, kot so žirafe, ki te zagrabijo za glavo in odnesejo proč od prijateljev, debeli plinski samomorilci, agilni lovci iz Left 4 Dead na steroidih ter lebdeči jezo-napravljalci, ki razburijo bližnjo nesnago. A tu sta tudi dva neke vrste minišefa, za poraz katerih bo treba združiti moči ali pa posedovati kakšen minigun.

Od ostrostrelk do sekir

Na srečo je to in še več možno najti ali si enostavno “sprintati” po zaslugi 3D tiskalnika. Tako imaš navadno dejansko na voljo več orožij, kot jih lahko nosiš s sabo. Pokrivajo širok spekter bolj kot ne standardnih orožij, med drugimi pa jih sestavljajo jurišne puške AK47 in AK67, Glintec ostrostrelka, MP5X SMG ter BERG 930 puška za res trdovratne bučkarje, ki se prodrejo skozi obrambno linijo. A s tem nabor orožij še ni končan, saj so prisotni tudi razni pripomočki v obliki barikad, granat, postavljajočih pušk in postaje za zdravljenje.

Po zaslugi vsega se nikoli ne počutiš, kot da vesoljci igrajo umazano. Če se ločiš od skupine, te bo seveda kakšen poseben grdavž hitro pokončal, a s skupinskim delom in solidno organizacijo lahko premagaš vse ovire. V našem primeru je lastna nesposobnost povzročila več kot malo smrti in iskanja krivca, na kogar so nato vsi usmerili prst. Le redkokdaj je kdo krivil splošni dizajn, čeprav seveda nihče ne mara umiranja.

A le kako boš lažje spremljal in komentiral igranje ostalih borcev, ki zadenejo manj strelov v glavo kot Shaquille O’Neal prostih metov.

Zabaven izziv

Kljub vsem porazom in mnogim tragedijam smo se med igranjem večino časa smejali. Zabavno je bilo in ni nas motil občasen hrošč ali potreben ponovni začetek, to smo sprejeli kot le še eno oviro na poti do več zabave.

Sicer bi se precej stvari lahko še zlahka izboljšalo, več orožij bi bilo dobrodošlih, več posebnih vesoljcev še bolj in namesto P2P povezave bi zelo rad videl dejanske strežnike (zadnje se skoraj zagotovo ne bo zgodilo). A že v trenutni obliki gre za zelo igrano igro, ki po mojem mnenju glede na zabavnost preseže veliko konkurentov, zato je prava škoda, da zanjo ne ve večje število ljudi in zaenkrat moraš čakati, da najdeš igro brez vnaprejšnjega dogovora.

Sicer razumem, glede na ponavljajoče se igranje in preživet dosedanji čas v zgodnjem dostopu igralcev ni na tone in tako bi prav prijala kakšna oblika napredovanja izven posameznih tekem, ki bi vzpodbujala nadaljnjo igranje. Ker drugače se Earthfalla drži isti problem kot večine co-op iger, da enostavno ni tako zabavna brez soigralcev in da so računalniški pomagači le zasilna zamenjava.

Zaključek

Earthfall je šarmanten poizkus podoživetja uspeha Left 4 Dead franšize in vsekakor tudi sam prinese s sabo nekaj idej. Glede na podobnosti bi jo zlahka označil za kopijo, a je več kot to. Svež pristop in drugačni sovražniki so dobrodošli ter nič manj grozljivi in z nadaljnjim razvojem lahko pričakujemo še več raznolikosti ter odpravitev trenutnih pomanjkljivosti. Največja pomanjkljivost, mala igralna baza, se ne bo razrešila sama od sebe, a po vsej verjetnosti prav tako kmalu ne bo umrla.

Pozitivno:
+ Svež pristop
+ Zabavna igralna izkušnja
+ Vizualna plat je več kot zadovoljiva
+ Primerna tudi za malo slabše računalnike
+ Vesoljci so bolj zanimiv sovražnik od zombijev

Negativno:
– Brez soigralcev nekako izgubi večino zabavnosti
– Potrebuje več vsebine
– Ponavljajoče se igranje brez občutka napredka

Objava Earthfall – Predogled igre se je najprej pojavila na HOPsi.

Sprva je bil sicer For the King zasnovan kot namizna igra, kar je vidno pri zanašanju na naključnost ter različnimi mehanikami. Kot računalniška igra obdrži občutek namizne igre, a hkrati pridobi stvari, kot so naključno generirani svetovi, JRPG bojevanje in elementi rogue-like iger – čeprav je slednji pravzaprav prisoten v večini namiznih iger.

Razvojna ekipa: IronOak Games (Kanada)
Založnik: Curve Digital
Platforme: PC
Datum izida: 19. 04. 2018
Cena: 19.99 €

Zvrst: RPG/avantura/strategija

Video

Nepričakovani junaki

“Naj živi kralj! Kaj mi to praviš? A kralj je umrl, pokončan s strani neznanega morilca? Torej kraljica res išče skupino, ki bi raziskala njegovo smrt in deželo odrešila s smrtjo nastalega kaosa? Zakaj nisi kar takoj rekel! Boli me že tazadnja od vsega tega sedenja in prav prilegla bi se mi kakšna takšna avantura.”

For the King je v osnovi RPG avantura, ki enega ali več igralcev preko skupine improviziranih herojev pošlje na kvest epskih razsežnosti. Seveda pot ni posejana z rožicami, temveč prej ostrogo. Ne samo, da je naključnost prisotna tako pri samem zemljevidu kot tudi pri vseh dogodkih, kaotična dežela je polna sovragov, ki kar čakajo na novo igračko za glodanje.

Prav tako je tu zbiranje opreme in prilagajanje junačkov, s pestrim naborom plena in dovolj raznolikosti, da te drži pokonci skozi (ali povzroči) neprespane noči. Z odklepanjem vedno novih pripomočkov, bojevnikov in dogodkov je preigravanje precejšnje in še kako potrebovano, saj bo le strateški veleum katerega izmed scenarijev obrnil v prvem poizkusu, pa še to je le malo verjetno, saj je uvodnik bolj enostaven in ne razloži vsega.

Po želji lahko igraš tudi z drugimi igralci preko lokalnega ali spletnega co-op načina, kjer podoživiš starošolske trenutke sedenja na kavču in skupnega boja proti neznosno močnemu sovragu. Kot pravijo – s prijatelji je vse boljše (a ne nujno lažje). Uspešno napredovanje tu potrebuje skrbno načrtovanje in kooperacijo, deljenje opravil pa je zaradi več igralcev vsaj v teoriji lažje. A v praksi se izkaže bolj za naporno, saj sta bojevanje in premikanje potezna, in tako sta eden ali dva igralca stalno primorana čakati na svojo naslednjo potezo.

Enostavno, a težko obenem

Priznati moram, da sem se že po minuti igranja zaljubil v generalni izgled in zasnovo. Modernistična enostavnost se združi s podrobnostjo do detajlov, ki vsako podgano in okostnjaka napolni z osebnostjo. Smrtni udarec sovražnike kot lutko iz cunj zabriše v tla ali katero koli drugo smer, kar dobro izraža celotno humornost in igrivost.

Vsak kos opreme je izrisan na likih in le malo stvari se lahko primerja z opazovanjem bradate bojevnice z lutnjo v rokah, ki veselo pleše naokoli, medtem ko mag izstreli ognjeno kroglo v ptiča in ta z dvojno salto odleti z zaslona.

A videz je lahko zavajajoč, kajti kljub nedolžnemu izgledu je igra brutalno težka in nepopustljiva. Vsaka izmed treh kampanj te vrže na zemljevid, prepuščenega lastnim zmožnostim. Po določenem številu poklanih okostnjakov, tatičev in čebel končno pridobiš kakšen kos boljše opreme, nekaj cekinov in stopenj, a med tem fitnes obiskujejo tudi sovražniki. Tako se cikel ponavlja, dokler se končno ne srečaš s premočnim zalogajem ali pa ti uspe zaključiti misijo ter tako pridobiti roko princeske. A kaj, ko boš dosti bolj pogosto dobil le tolsto roko velikana, pa še to zgolj na posojo.

Prvo vprašanje se torej glasi, ali bi svojo skupino treh herojev raje razdelil in tako pokril večje področje ali bi jih raje držal skupaj in tako bil bolj varen. Podprtih je namreč več stilov igranja in le z izkušnjami ugotoviš, kdaj izbrati katerega. Sam sem se v večini primerov odločal za veselo, družabno druščino treh veseljakov, ki je klala vse nepridiprave okoli sebe in se le redko ločila. A kaj, ko je ob tem veselico pogosto prekinila budilka. Onkraj obzorja je nov superduper demon končal svoj zvarek in tako vsakih par potez povzročal plinske napade z ognjeno škodo.

Brez napak, prosim

Premikanje po zemljevidu je potezno in tako se vsak bojevnik ločeno premika po par kvadratkov naenkrat. Prav tako je potezno tudi JRPG bojevanje, kjer se bojevniki izmenjujejo v kaosu udarcev, coprnij in posebnih sposobnosti. Uspešnost napada ali posebne sposobnosti je določena z žetoni, ki v primeru napada označijo tudi povzročeno škodo ali ob perfektnem metu včasih tudi posebni učinek (dosti boljše od popolne polomije, ki lahko razbije določena orožja. Yikes).

Večino dejavnosti je tako izvedenih s simuliranim metom 100-robe kocke in če je met enak pripadajočemu atributu, je vse lepo in prav in žeton je tvoj. Ne gre za ravno standardni način in za dobrodošlo svežino, kar se tiče bojevanja preko metov kock. V praksi sem ugotovil tudi, da liki niso ravno omejeni na najmočnejši atribut in moj frontni bojevnik je v nuji bil povsem sposoben prevzeti položaj in opremo čarodeja, saj sta se primarna atributa razlikovala za manj kot 5. Sicer je to pomenilo 5 % nižjo uspešnost pri vsakem metu kocke, a pri 85 % možnosti (brez dodatnih zahtev za določene sposobnosti) je bila razlika minimalna.

Na voljo pa imaš še eno orodje preko fokusa, resursa, ki se lahko uporablja za zagotovljen uspešen met kocke. Tako se ga splača zadržati za tiste res tesne dvoboje ali proti sovražnikom, ki prejmejo škodo le ob vseh uspešnih metih kocke. Morda pa želiš dvigniti svoje možnosti za uspešen izid v naključnem dogodku, na katerega si doletel med raziskovanjem? Tudi tu zna priti prav.

Vse skupaj se združi v taktičen sistem, kjer je treba preceniti, v katere boje se splača podati in kdaj se jim je bolje izogniti. Vse to pa zahteva čas in izkušnje, saj je potrebno znanje, kaj je kateri sovražnik zmožen storiti in katerega se je najbolje najprej odkrižati. Kdaj se je bolje vrniti v vas in malo počivati in kdaj se splača zdržati še par minut. Večino modrosti pridobiš med igranjem, a vsak nauk navadno pride z neuspelim poizkusom in potrebo po novem začetku.

Vplivni prijatelji

Na srečo smrt bojevnika ne pomeni konca, kakor kruta in stalna sopotnica že je. Na voljo imaš nekaj dodatnih življenj, ki jih je mogoče osvežiti ob uspešnem končanju določenih temnic ali posebnih dogodkih. A v kolikor jih mečeš stran in ta zadnji gazda prejme udarec po buči – GAME OVER oziroma igre je konec.

Ob vsem tem ti grozi kaos, ki v določenih intervalih zviša težavnost. Vsaj sprva, saj na višjih stopnjah pomeni tudi določene katastrofe, kot je bruhajoč vulkan ali zlobna vojska irskih veseljakov. Večinoma tako skrbiš, da je raven kaosa na sprejemljivi ravni in to je treba uravnovesiti z bojevanjem za izkušnje in boljšo opremo, med tem pa slediti tudi glavni niti zgodbe, saj drugače kralj ne bo nikoli maščevan.

Posledično ravno to označuje nekaj, kar bo precej igralcev odvrnilo po par neuspehih. Zaradi slabega uvodnika in raznih mehanik bo sprva tu potreba po novem začetku kar pogosta. Ves čas imaš tudi občutek, kot da se ti mudi, da se ni vredno ustavljati za vsako malenkost in da je vsak slab met kocke nekaj groznega. A ne skrbi. Ko obvladaš osnove, For the King končno zasije v vsem sijaju. Nudi redko videno fleksibilnost, zanimiv bojni sistem in stil, ki variira od standardne RPG formule.

Na eno stvar pa se nikoli nisem mogel navadit, ne glede na preigrano število ur. Uporabniški vmesnik je precej štorast, saj je seveda napravljen s co-op načinom v mislih. Izmenjavanje in opravljanje opreme je tako lahko mala muka že samo po sebi in ob solo igranju oteži enostavne dejavnosti, kot je premikanje opreme med igralci.

Zaključek

Pozitivno:
+ Enostavna vizualna formula deluje
+ Fleksibilnost “klase” ne omeji na določeno vrsto opreme
+ Dobro izvedeno JRPG bojevanje
+ Lokalni in spletni co-op način
+ Zanimiva naključnost, ki ni povsem naključna

Negativno:
– Kruta kot hudič na slab dan
– Štorast vmesnik
– Co-op način zahteva veliko potrpežljivosti
– Preslaba razlaga osnov

Objava For the King – Recenzija igre se je najprej pojavila na HOPsi.

To se je morda pripetilo YouTube zvezdniku z imenom Kanghua Ren, ki se predstavlja pod psevdonimom ReSet. Tipček je skozi igranje igre Fortnite ter tudi ostalih naslovov na svoj kanal pridobil 1.2 milijona naročnikov ter kar 99 milijonov skupnih ogledov njegovih posnetkov.

A njegova zadnja potegavščina je presegla vse meje dobrega okusa. Na ulicah Barcelone, ki je tudi njegovo domače mesto, je delil naključnim sprehajalcem Oreo piškote, ki jih je poprej doma napolnil z zobno pasto. Nato je naletel na brezdomca, kateremu je Ren podal piškot, zraven pa še 25 evrov. Med tem, ko je nesrečnež jedel piškot, se je Ren vprašal, če je nemara šel predaleč, a kasneje to misel opustil s komentarjem: “Glejte na pozitivno stran, to mu bo pomagalo očistiti zobe. Mislim, da si jih ni očistil, odkar je postal reven.”

Brezdomcu je kmalu postalo slabo in začel je bruhati, postal je ves paničen, saj se je bal za svoje življenje. Kot je izjavil kasneje, “odkar živi na ulici, se še ni nihče do njega obnašal tako grozno.”

Video je bil odstranjen iz YouTubea, a naj bi to ne bila prva potegavščina izpod rok Rena. Na kanalu naj bi že imel posnetke (sedaj izbrisane), ko naj bi v Oreo piškote vbrizgal mačje iztrebke in jih, tako kot sedaj, ponujal naključnim sprehajalcem.

Ren je poskušal brezdomca podkupiti, ampak so ga pri tem početju ujeli, saj je očividec kontaktiral policijo.

“Zvezdnik” je trenutno na pogojni, grozi pa mu dvoletna zaporna kazen ter, če bo obsojen “zločina proti moralni integriteti”, še globa v višini 37.000 $.

Objava YouTube gaming zvezdniku grozi zapor zaradi krute potegavščine do brezdomca se je najprej pojavila na HOPsi.

Razvijalec: Claudiu Kiss
Založnik: The Irregular Corporation
Spletna stran: https://www.pcbuildingsim.com/
Steam: http://store.steampowered.com/app/621060/PC_Building_Simulator/
Platforme: PC
Operacijski sistemi: Windows 7+
Datum izida: 27. 3. 2018
Cena: 19,99 €

Zvrst: simulacija

Status: zgodnji dostop (Early Access)

Če bi me pred kakšnim letom ali dvema vprašali, kakšno igro si želim igrati, bi med drugim zagotovo dejal, da simulacijo sestavljanja gaming računalnikov. Omenjena želja se mi je izpolnila, saj je konec marca izšla, med igričarji kar težko pričakovana, simulacijska igra PC Building Simulator, ki je plod razvijalca Claudiua Kissa, založena pa s strani založnika The Irregular Corporation. Seveda sem igro moral takoj preizkusiti. Čeprav je trenutno še v zgodnjem dostopu, pa je na voljo kar precej funkcij, ki se jim tu in tam pridruži še kakšen hrošč ali dva. Več o vsem tem pa v nadaljevanju.

Kot sem že uvodoma omenil, igra na prvi pogled deluje zelo enostavno, vendar je treba upoštevati, da gre trenutno še za zgodnji dostop, in ne za končno verzijo. V igri tako lahko izbiramo med tremi načini igranja: karierni način z napredovanjem, prosti način igranja in izobraževalni način.

V prvem se znajdemo v vlogi serviserja računalnikov, kateremu je sorodnik zapustil skromno pisarno z minusom na računu. Tako je naša glavna naloga, da poskrbimo za pozitivno poslovanje in zmožnost plačevanja položnic ob koncu meseca. Vse, kar trenutno premoremo v tej pisarni, pa je nekaj miz, monitorjev, omara za shranjevanje računalnikov in … računalnik. Stranke z nami stopijo v stik izključno po elektronski pošti, kjer dobimo po nekaj sporočil z nalogami. Pestrost teh je kar zadovoljiva, saj se tu znajde vse od enostavnega čiščenja prahu pa do obsežnih menjav in testiranj komponent. Z vsako opravljeno nalogo smo deležni več kot dobrega plačila, ki nam omogoča nakup komponent za druge naloge.

Sanje vsakega rudarja kriptovalut

Čeprav ta trenutek v realnosti mrzlica z rudarjenjem kriptovalut še ni popustila in zmogljivih grafičnih kartic še vedno ni moč nabaviti, za PC Building Simulator to ne velja. Kar je po eni strani velika prednost, če si v igri želite dati duška in sestaviti sanjsko gaming mašino, s katero koli visoko zmogljivo grafično kartico. Po drugi strani pa bi bilo zanimivo videti variabilen trg komponent tudi v igri, navsezadnje le gre za simulacijo.
Še ena zanimivost igre so zagotovo računalniške komponente dejanskih proizvajalcev. Tu se je razvijalec res potrudil, saj tedensko izdaja posodobitve z novo vsebino in vključuje nove proizvajalce. Zaenkrat najdemo velikane, kot so Gigabyte, AMD, Cooler Master, Corsair, MSI in druge. Med komponentami zasledimo vso standardno strojno opremo, ki nam omogoča sestavo različnih sistemov. Med pripomočki za vzdrževanje se trenutno nahaja termalna pasta in stisnjen zrak za razpihovanje prahu. Še najbolj sem bil presenečen nad ohišji, ki so res zelo detajlno oblikovani in nudijo praktično enake funkcije prilagajanja kot pravi modeli.

Poseben izziv predstavlja upravljanje kablovja, ki je v igri sicer zelo dobro predstavljeno, vendar sem pri povezovanju zaradi hroščev naletel na nekaj težav. Za piko na i so vključene tudi komponente z RGB osvetlitvijo, katerih barvo in efekte je mogoče upravljati s programom, naložen iz USB ključka na novo sestavljen sistem. Naložiti je možno še operacijski sistem, brez katerega se PC seveda tudi v igri ne bo zagnal, in program za analizo 3DMark, ki je v bistvu posebej različica za PC Building Simulator, izdelana v sodelovanju z originalnim razvijalcem.

Izobraževalna plat

PC Building Simulator poleg izjemne zabave in številnih možnosti sestave virtualnih gaming sistemov nudi tudi izjemno izobraževalno plat. Kot sem že omenil, sama igra vsebuje še poseben izobraževalni način, kjer se je možno naučiti sestave računalnika korak za korakom. Bil sem pozitivno presenečen nad enostavno razumljivostjo opisov ter predstavitvijo komponent. Tudi sam sistem združljivosti komponent je dober približek dejanskemu. Tako utegne igra služiti kot dober učni pripomoček za začetnike sestavljanja PC-jev. Verjetno bi se strinjali, da je veliko ceneje pozabiti na nanos termalne paste na procesor v virtualnosti kot pa v dejanski situaciji. No, kakorkoli, ne bom se preveč hvalil s svojimi spodrsljaji.

Zaključek

PC Building Simulator je res naslov, ki smo ga marsikateri ljubitelji gaminga nestrpno pričakovali in predstavlja velik potencial. Kljub nekaterim hroščom, ki se nahajajo v zgodnjem dostopu, pa že sedaj ponuja veliko možnosti in vsebine. V kolikor bo razvijalec nadaljeval z doslednim nadgrajevanjem vsebine, lahko v bodoče pričakujemo še večji nabor komponent znanih proizvajalcev, kar potrjujejo tudi njegove izjave, ko je zapisal, da se nam med drugim kmalu obeta podpora za vodno hlajenje.

Objava PC Building Simulator – Predogled igre se je najprej pojavila na HOPsi.

A z izidom God of War: Ascension v letu 2013 je prišla nova predzgodba, in čeprav na ravni igranosti ni prinesla nič novega in pretirano zanimivega, je šlo za čisto solidno igro, ki pa ni upravičila oživitve od smrti. In tako je bil tri leta spet mir, dokler Sony na E3 2016 ni vseh osupnil z oznanitvijo in prvim pokusom nadaljevanja. V preteklosti je serija temeljila na eksplicitnem nasilju, a napovednik nove igre je prikazal bolj kot ne cinematične govorne sekvence med Kratosom in njegovim, tedaj še neznanim, sinom. God of War je obrnil nov list in dve leti pozneje smo dobili knjigo, ki bi avtorju zlahka prinesla Nobelovo nagrado (preden kdo vpraša, Nobelova nagrada za književnost je dejanska stvar). God of War je nazaj, a nikar se ne bojte, saj je le malo manj nasilen kot prej.

Razvojna ekipa: Sony Santa Monica
Založnik: Sony Interactive Entertainment
Platforme: PS4
Datum izida: 20. 4. 2018
Cena: 58.56 € (Eigre.si)

Zvrst: Akcijska avantura

Polbogovi nikoli ne umrejo

S postavitvijo v skandinavsko mitologijo in odmikom od prejšnjih iger te God of War popelje na vrtiljak čustev. Celotna igra je predstavljena preko kamere, ki je ves čas prikladno za našim polbogom, brez kakršnih koli rezanj ali česa podobnega. To sicer ni prvi poizkus vzživetja igralca v dogajanje na takšen način, saj je isto idejo med razvojem imel nekaj časa tudi prenovljen Tomb Raider, a na koncu ni bilo kruha iz te moke.

Eden izmed razlogov za odličnost novega dela God of War je precej enostavna zgodba, naravnana okoli Kratosa in njegovih družinskih odnosov. Igralsko zasedbo sestavlja izjemen ansambel znanih govorcev, izstopa pa predvsem Cristopher Judge, bolje znan kot Teal’C iz Zvezdnih vrat. Z donečim glasom, redkobesednostjo in “brez sranja” odnosom do vsega in vseh je kot ustvarjen za vlogo glavnega lika.

Torej, zgodba krije pohod Kratosa in Arteusa (ime sina) po smrti najbližjega družinskega člana. Sprva sta prikazana kvečjemu kot znanca, a prvič v franšizi lahko vidimo nežnejšo, očetovsko stran besneža, ki za sina želi le najboljše. Kot je bila umirajoča želja njegove žene, se skupaj odpravita na vrh najvišje gore sveta, kjer poleg nadmorske doživita tudi precej osebnostne rasti, z dovolj ovirami, da dogodivščina traja 20–30 ur. Tokrat je, v primerjavi s prejšnjimi igrami serije, zgodba dosti bolj izrazita in v ospredju, v njej pa Kratos ni prikazan le kot kričeč norec, ampak je starejši, pametnejši in bolj depresiven mentor in vodnik. Arteus pa se v nekaterih lastnostnih vrže po očetu, čeprav ga navdušenost nad ubijanjem ni nalezla. Potovanje ga iz prenagljenega, prestrašenega najstnika pretvori v preudarnega, iznajdljivega pomagača, ki z lokom in nožkom očetu ves čas stoji ob strani.

Ena izmed stvari, ki me je pred začetkom skrbela, je, kako dobro bo igri uspel prehod v drugo smer. Ena izmed najboljših stvari na seriji je vedno bila brutalnost in premagovanje kolosalnih ovir ter bojevanje proti vsem možnostim. Vedno je šlo za skorajda nasilno parodijo o maščevanju in nikoli ne bi od nje pričakoval česar koli drugega. Bolj odrasel ton bi znal iz novega prišleka izpuliti stvari, ki so ga naredili tako noro zabavnega, a na srečo temu ni tako. Resda je na začetku vse dosti bolj počasno kot v prejšnjih igrah, saj nas igra skuša povezati z glavnimi liki. Namesto takojšnjega ubijanja krakena in hidre nam naloži dolge pogovore, počasno učenje mehanik in le malo variacije pri bojevanju.

Če bi se je tak ton držal skozi vso igro, bi kmalu postalo mukotrpno. A brez skrbi, saj nas kmalu začnejo obletati tako večji kot manjši sovragi, s kakšnim bogom za bližnjim drevesom. Postavitev v nordijsko mitologijo ponovno poskrbi za svež občutek in zanimive like, ki navadno niso preveč navdušeni nad Kratosovo ciničnostjo, in tako vsake toliko časa slišimo kakšno pikro na ta račun. Včasih bi jih Kratos ob najmanjši pripombi na gobec, a prerojeni je ravnodušen do vsega, saj sta mu pomembna le sinovo dobroimetje in pot na goro ter vse, kar je s tem povezano.

Moja sekira ni le za sekanje dreves

Variacija sovražnikov je zanimiva in soočaš se z vsem, od ljudi in mitoloških pošasti do ogromnih kreatur. Tudi na težki (ne najtežji) težavnosti mi sicer ni povzročala problemov, čeprav sem se občasno soočal s sovražniki, ki so me zaradi višje stopnje zmleli v prah. A v kolikor se pridno izmikaš in se držiš razdalje, lahko premagaš kogar koli in igra nikakor ni nepoštena. Ravno nasprotno, nagradi inovativno razmišljanje in prilagajanje bojnega stila glede na sovraga, s katerim se soočaš. Nekateri izmed sovražnikov so na primer imuni na sekiro in se jih moraš zato lotiti s pestmi, ki so kljub enostavnosti zaradi sistema jeze spodobna izbira, saj po določenem številu udarcev omogočijo instantno usmrtitev sovražnika.

Namesto ikonskih rezil kaosa nas tokrat skozi celotno potovanje spremljata leviatan sekira in zložljiv ščit. A gre za namensko odločitev in eno orožje nikakor ne odvzame od raznolikosti, ki jo je imel stil bojevanja z različnimi orožji v prejšnjih delih. Kljub temu, da se lahko sovražnikov lotiš le s sekiro ali s pestmi in imaš sprva na voljo le težak in lahek napad, kmalu začneš odklepati zanimive runske sposobnosti in kombinacije udarcev, metanje sekire kot bumerang pa zaradi izjemne zabavnosti nikoli ne postane odvečno opravilo. Stalno ti ob strani stoji tudi sin, ki ni le koristna lokostrelska vaba, ampak se ob pravih nadgradnjah sovražnikov loti tudi od blizu, kjer je vedno zabavno gledati, kako visi na dvometrskem ledenem okostnjaku in ga po kratkem boju moči zabriše v tla.

Bojni sistem je zagotovo spremenjen na bolje in ne gre le za “tu imaš sekiro pa sekaj”. Namesto bojevanja z več različnimi gumbi je večino napadov narejenih z uporabo sprožilcev in njihovih kombinacij. L1 služi za dvig ščita, L2 za met sekire, R1 in R2 sta hiter in močan napad, izmikaš se preko enojnega ali dvojnega pritiska na X. Čeprav sistem potrebuje nekaj časa, da se nanj privadiš, deluje naravno in zaradi počasnega učenja novih kombinacij ter sposobnosti nikoli ne postane naporen. Ko končno odkleneš vse in povrh dobiš še nekaj nadgradenj, bo Kratos le orodje v rokah boga smrti, ki jo bo delil levo in desno.

Predvsem je zanimiva uporaba posebnih runskih napadov, ki jih lahko vgradiš v sekiro. Čeprav imaš lahko uporabljena le dva, jih med raziskovanjem najdeš dovolj, da se vsake toliko časa odločiš za spremembo bojnega stila. Na začetku sem bil precej navdušen nad raznolikostjo, ki jo robustni sistem prilagoditve nudi in res lahko izdeluješ vse, od oklepov, talismanov, ročajev sekire, run in še več, vsako stvar pa lahko tudi nadgradiš s pomočjo izkušenj in denarja.

Večina nadgradenj potrebuje posebne materiale, katere navadno dobiš od sovražnikov. Nekaj jih je redkejših od ostalih in vse od začetka do konca mi ni bilo jasno, ali je njihovo število omejeno ali sovražniki sčasoma znova nastanejo. Prav tako je težava, da v nadgradnjo določene stvari lahko vložiš veliko materiala, s čimer ne boš najbolj navdušen, ko boš z novo stvarjo celoten postopek moral začeti od začetka. Sistem nadgradenj je tako dvojno rezilo, a vsekakor je zelo zadovoljujoče vsako novo stvar videti prikazano na našem bojevniku.

Najbolj mi je v spominu ostal dvoboj z dvema ponovnima hodcema v stranskem področju. Igra je narejena tako, da se tu in tam nekaterih sovražnikov enostavno moraš izogniti, saj so dosti višje stopnje. A mi trma ni dopustila, da bi ju enostavno pustil zadaj. Po nekaj smrtih zaradi enega samega udarca sem s pomočjo metanja sekire in pazljivega izmikanja po skoraj 30 minut trajajočem boju končno zavpil krik zmage in bil nadgrajen z novo runo, ki je na mojo grozo nisem mogel uporabiti, saj je zahtevala previsoko stopnjo. Trud vsekakor ni bil nadgrajen, a vseeno sem kraj zapustil z dvignjenim nosom.

Nasilja ni nikoli preveč

Atreus ni samo jokajoč pribočnik, temveč tudi koristna dodatna tarča med bojem, ki z lokom pritegne pozornost sovražnikov. Celoten sistem varuške je izveden zelo dobro in nikoli se ne počutiš, kot da ti je dodatna roka v nadlego, temveč ravno obratno. Izvedba je boljša celo od Elizabeth iz Bioshock: Infinite ali Ellie iz The Last of Us, saj je sploh slednja pogosto uspela s svojim kokošjim tekom pred sovražnikovim nosom uničiti imerzijo. To v God of War ne velja, saj je Atreus vedno na pravem mestu in nikoli ni v napoto, pa naj gre za bojevanje ali plazenje na vrh gore.

Stvar, ki sem ji želel videti, je poskus uvedbe odprtega sveta. Prejšnje igre so bile skorajda povsem linearne, s kakšnim skritim področjem ali krajšo stransko ulico. A tokrat je stranskih področij dosti več in včasih vključujejo razne izzive ali stranske misije. Vsako raziskovanje je pogosto nadgrajeno z novim odkritjem, odlično uganko, zbirateljsko stvarjo, opremo ali vsaj cekini, sin pa ves čas polni tudi svojo bukvo podatkov, ki te podučijo o svetu in njegovih mnogih sovražnikih.

Zaradi količine vsega zna še kako prav priti zemljevid, kjer so jasno označeni tako glavni kot stranski objektivi. Malo me je motilo le, da ti včasih ni jasno, ali lahko kakšno uganko že opraviš ali boš moral počakati na kakšno nadgradnjo. V kolikor te Arteus vidi v takšni zagati, navadno sicer bistroumno pripomni, da “tega zdaj še ne moreš storiti, ata”, a nikoli nisem preveč maral zaklenjenih področij in nagrad, ki zahtevajo ponoven obisk že preigranih področij.

Verjetno ste to že kje zasledili, ampak povedal bom še enkrat. Vizualen stil je enostavno prekrasen, od posameznih dlak na živalih in vsake pore na Kratosu pa do podrobnih in logičnih okolij. Vizualno se tako zlahka primerja z najbolj blestečimi PS4 naslovi, kot so Uncharted, Horizon: Zero Dawn ali Last of Us: Remastered, a to seveda zada udarec na delovanje. Sicer uspe delovati na “gladkih” konstantnih 30 sličicah na sekundo, in čeprav sem igral na standardni PS4 konzoli, sem dobre stvari slišal tudi o Pro varianti, kjer sicer tu in tam število sličic rahlo upade. Tudi zvočna podlaga je nadvse izvrstna, od okoliške spremljave, divjega ritma med bojevanjem do govora in zvočnih učinkov. Vse ti da občutek, kot da si dejansko na poti na goro, zato se tudu dosti lažje povežeš in ostaneš zavzet v dogajanje.

Sem pa naletel na čudno težavo, ki jo je reproduciral tudi test na drugi konzoli. Par dni po prejemu kopije so se namreč na zaslonu vse naokoli pojavili črni robovi, ki so za dobrih 20 % znižali vidno površino in se jih nikakor nisem mogel rešiti. Prav tako igra naenkrat ni več izgledala tako ostro in moje sklepanje je, da so pri popravku, ki je dodal prilagajanje resolucije za PS4 Pro konzole, nekaj močno zafrknili in da smo uporabniki standardnih konzol obtičali s 480P resolucijo, ki se ne razširi pravilno čez celoten ekran. Resda igra še ni izšla, ampak tudi po treh dneh od nastanka problema ta še ni bil odpravljen, zato res upam, da bodo uspeli težavo rešiti do izida.

Zaključek

Pozitivno:
+ Noro zabavno bojevanje
+ Grafika, ki vzame sapo
+ Zvočna izvrstnost
+ Možnost prilagajanja praktično vsega
+ Cristopher Judge
+ Veliko vsebine

Negativno:
– Težave pri standardni PS4 konzoli
– Določena zaklenjena področja med prvim igranjem
– 30 sličic na sekundo pač ne deluje tako gladko kot 60

Objava God of War (PS4) – Recenzija igre se je najprej pojavila na HOPsi.

Vnovična združitev moči nam je tokrat prinesla povsem nov naslov, kjer je glavna tematika nadzor skupin animiranih vojščakov. Igra zahteva hitro sprejemanje odločitev in sprotno prilagajanje taktike glede na dano situacijo, zraven pa ti čas krajšajo tudi premnoge uganke. Ne pomnim, da bi v zadnjem času igral kaj na podoben način, mehanika nadzora in ukazovanja me spominja predvsem na Overlord franšizo, a podobnosti se tu bolj kot ne končajo.

Razvojna ekipa: Passtech Games (Francija)
Založnik: Focus Home Interactive
Platforme: PC, PS4, XONE
Operacijski sistemi: Windows 7+
Datum izida: 10. 4. 2018
Cena: 19.99 €

Zvrst: Strategija/RPG/Akcijska avantura

Čirole, čarole

“Moje ime je Oto in sem novinec v animaciji nemislečih hodečih kreatur. Lepo te je spoznati. Ta kupček kristalov tam je bil še včeraj moja zaročenka in kot je usoda želela, istočasno tudi vrhovna mojstrica iste vrline, Ana. Vsaj dokler je zlobni, zlobni čarodej Zahr s pomočjo ogromnih kamnitih krasotcev ni razcepil kot tolstega purana. Kaj ti to meni? Seveda jo bom rešil, ne govori bedarij. Tistega bebca pa pahnil v neko jamo, da bodo vsi videli, kakšen dec sem, in da bova z bodočo ženico živela srečno do konca dni, ob tem pa ustvarila cel kup malih Otov.”

Klasična zgodba si zasluži klasično obravnavo, a na srečo se klasičnost tu konča. Klasično. Obvladati animo ima svoje prednosti, ki pridejo v obliki na začetku omenjene animacije in oblikovanja služabnikov. Glavno orodje, ki ga imaš na razpolago, so razne animirane kreature brez lastne volje. Tako jih premikaš, ustvarjaš ter jim ukažeš napadanje ali uporabo posebne sposobnosti, in če je sreča na tvoji strani, bodo preživeli več kot par sekund. Čaraš lahko vse oblike brezumnih “sužnjev”, od klasičnih zaščitnikov in strelcev do magov, poveljnikov in stvariteljev.

Njihova čim bolj produktivna poraba je vitalnega pomena, saj ima vsak svoje šibke in močne lastnosti ter je tako uporaben na svoj način. Varuhi služijo za varovanje bolj šibkih kolegov in predvsem nadlegovanje sovragov, dokler jih strelci ne pogubijo od daleč. Magi ti pomagajo pri regeneraciji točk za čaranje, poveljniki so močnejši in posredujejo tvoje ukaze in stvaritelji stalno čarajo male nadlegovalce. A tudi izven boja ima vsak bojevnik določeno vlogo, saj služijo za aktivacijo določenih platform ali interakcijo z okoljem.

Nemilostno bojišče

Masters of Anima se odvija v svetu Iskra. Ta zloglasna Anima je vrsta energije, ki povezuje vse elemente tega sveta in okoli katere se vrti celotna igra, nadzorujejo pa jo oblikovalci, zadolženi za varovanje sveta in njegovih prebivalcev. Bogata paleta na pladnju postreže raznolike okoliše, od zasneženih gora do gozdov in viharnih puščav. Zaradi izometričnega pogleda se igra uspe izogniti prikazovanju nekaterih drugače nujnih detajlov, tako me stil močno spominja na Albion Online. Velika prednost tega je, da gladko deluje na manj zmogljivih računalnikih in PS4 konzolah, kjer sem jo testiral tudi sam. A če bi rekel, da na račun pomanjkanja podrobnosti trpi izgled, bi usekal mimo. Barvita in risankasta dežela je paša za oči in vizualno spominja na Torchlight 2.

A barvit svet je le krinka. Masters of Anima ima zelo strmo težavnostno krivuljo. Vsake toliko časa se soočiš z bojno situacijo, kjer moraš življenja odrešiti novo skupino sovražnikov. Glede na različne faktorje, kot je prejeta škoda in število izgubljenih varuhov ter pretečen čas, dobiš na koncu vsake tudi oceno, a kaj, ko se boš večino časa trudil, da jo sploh uspešno opraviš. Delno zaradi izjemno močnih in trdoživih sovražnikov, delno zaradi tega, ker te en sam trenutek nepazljivosti lahko stane polovice ali več podložnikov in sploh zaradi precej nenavadnega nadzora.

Sicer je na prvi pogled vse enostavno, ampak nezmožnost hitrega dajanja ukazov na kontrolerju potrebuje mirne živce in hitre reakcije, kar ti razne kombinacije tipk nikakor ne olajšajo. Sicer razumem, da je na kontrolerju zaradi pomanjkanja velikega števila gumbov uporaba kombinacij nujna, ampak tu so tudi razne, po mojem mnenju bedaste razvojne odločitve, kot je naprimer dejstvo, da moraš po vsakem izdanem ukazu skupino bojevnikov ponovno izbrati za nadaljnjo ukazovanje.

Ne pomaga niti, da so sovražniki zelo trdovratni golemi, zmožni pretrpeti ekstremno veliko količino škode. Bitke so tudi časovno omejene, saj se jim po določenem času utrga in takrat je le vprašanje časa, kdaj ti bo zmanjkalo dragocene življenjske energije ali energije za čaranje. Tvoja bojna sposobnost je takrat precej omejena, saj je čaranje podložnikov odvisno od slednje in brez njih kamen pač premaga palico. Veliko posebnih napadov sovražnikov ima na srečo je sicer izrazito označenih in se jim ni problem izogniti, a težava se pojavi, ko se boriš proti večji skupini in zamešaš dva ukaza, nakar izgubiš celotno armado lokostrelcev. Jejhata. Tuhtanje prave strategije za težje spopade je izjemno zabavno in po vsakem uspešnem poizkusu se boš vprašal, kako ti je lahko še pet minut prej povzročal takšne preglavice.

Lahkotno ugankarstvo

Da pa tempo ni preveč naporen, ti igra stalno nagaja z raznimi ugankami povsod okoli tebe. Navadno niso pretežke in vešč um bo hitro našel rešitev, ampak nudijo dobrodošel predah med tepežkanjem in te nagradijo z izkušnjami, nadgradnjami zdravja ali energije ter objektivi za stranske misije. Ne morem si pomagati, da si tu ne bi želel več, saj nobena izmed ugank ni zahtevala, da bi se ustavil za več kot 10 sekund in premislil glede rešitve.

Čeprav imaš med posameznimi misijami priložnost nadgraditi Ota in animirane kreacije s pomočjo izkušenj, je v veliki meri še vedno vse odvisno od tebe – nesposobnemu igralcu nobena nadgradnja ne bo prinesla zastonjske zmage. Gre za počasno napredovanje, kjer je nadgrajeno čim bolj idealno opravljanje stopenj, saj te nadgradi z več izkušnjami. Glede na to, da obstaja pet vrst varuhov, je treba premišljeno distribuirati točke – na srečo jih lahko kadarkoli resetiraš in razvrstiš drugače. Sistem nudi bolj kot ne pasivne nadgradnje v bojevanju, a nekateri učinki nadgradijo določene načine bojevanja, kot je naprimer 400 % večja škoda proti omotičnim sovražnikom.

Glede dolžine je vse odvisno od igralca. Sam sem zanjo porabil nekje 10 ur, kar je tudi nekje povprečni igrali čas po besedah razvijalcev. Največji vpliv tu bo imela uspešnosti pri bojevanju in koliko časa boš porabil za raziskovanje zemljevida. Če enostavno letiš skozi, boš seveda igro obrnil precej hitro, sam sem poskusil pogledati v vsako razpoko in razrešiti vsako uganko.

Masters of Anima je idealna igra predvsem za ljudi, ki so jim pri srcu strategije in opravljanje več opravil naenkrat. Ukazovanje različnim skupinam in ukvarjanje z več sovražniki, izmikanje udarcem in uporaba posebnih napadov se zna izkazati za precej hektično, a to je ravno to, kar nekateri igralci iščejo. “Počasnejši” igralci pa se bodo morali prebiti skozi precej mukotrpno bojevanje brez možnosti nastavljanja težavnosti. Sama zgodba tu zagotovo ne bo dovolj, da bi obdržala pozornost igralca.

Objava Pregled: Masters of Anima se je najprej pojavila na HOPsi.

Po dolgi soboti so znane najboljše štiri ekipe, ki se bodo potegovale 14. 4. 2018 v Cityparku za nagradni sklad preko 3000 €.

1. mesto: Denarna nagrada 300 €, 5x 12-mesečna naročnina Telekomovega paketa NEODVISNI B v vrednosti 250 € in 500 € v materialnih nagradah

2. mesto: Denarna nagrada 200 €  in 500 € v materialnih nagradah

3. mesto: Denarna nagrada 100 € in 300 € v materialnih nagradah

4. mesto: Materialne nagrade v vrednosti pribl. 100 €

Kako se je zadeva razpletla in kateri igralci so v ekipah, najdete na platformi UVIESPORTS.com (klikni me). Zaključni turnir, ki bo potekal 14. 4. 2018, bo prav tako potekal na platformi UVIESPORTS.com (klikni me).

Ekipe, ki so se uvrstile na zaključni dogodek:

iShock
mamba legendica
hackbait
21Arches

Vljudno vas vabimo, da se nam pridružite 14. 4. 2018 v Cityparku Ljubljana na dogodku, kjer bomo poleg tekmovanja pripravili še ostale zanimivosti, več informacij najdete na uradni strani dogodka (klikni me).

Povezane novice:

• Telekom Slovenije partner dogodka Gaming brez izgovorov!
• LG postal partner dogodka Gaming brez izgovorov!
• UVI CHAIR postal partner dogodka Gaming brez izgovorov!
• ASUS postal partner dogodka Gaming brez izgovorov!
• več novic…

Objava Counter Strike GO kvalifikacijski turnir končan @ Gaming brez izgovorov se je najprej pojavila na HOPsi.

VIDEO OPIS

Tu moram nekaj priznati. Sam prvenca nisem igral, niti nisem slišal zanj, dokler se nisem lotil igranja drugega dela. Sprva se mi zaradi izgledov likov ni kaj preveč prikupil, a že po končanem uvodniku se je moje mnenje spremenilo. Ne gre za stereotipično anime igro z napol nagimi baburami in poskakujočimi baloni, temveč vizualno prekrasno avanturo z zgodbo, ki je pravzaprav precej zanimiva. Prečudovita kombinacija različnih sistemov ji pomaga doseči nekaj, kjer se zlahka izgubiš za več ur. Dobili smo poklon starošolskim JRPG-jem z dovolj novitet, da ti postreže s pravo poslastico. Vsekakor dovolj dobra izvedba, da si zasluži vihteti ceno, značilno za AAA naslove.

Razvojna ekipa: Level-5
Založnik: Bandai Namco
Platforme: PC, PS4
Operacijski sistemi: Windows 7+
Datum izida: 23. 3. 2018
Cena: 59.99 €

Zvrst: JRPG (Japonska igra igranja vlog), avantura

Kraljevič in čebula

Revenant Kingdom te postavi v vlogo Evan Pettiwhisker Tildruma, mladega napol mišjega kraljeviča dežele Ding Dong Dell. Po prevari in izgnanstvu si primoran združiti moči s skrivnostnim Rolandom, nenadejanim popotnikom iz alternativne, tehnološko naprednejše dimenzije. Skupaj s pirati, na katere naletiš med prvimi urami igranja, tvoj cilj postane ustanovitev kraljestva Evermore, kjer bodo vsi živeli srečno do konca svojih dni in kjer ne bo nasilja, vojn in neenakosti. Hja, to je dosti lažje reči, kot pa dejansko storiti, in ravno s tem si se primoran soočati naslednje desetine ur. Malo me je skrbelo, kako bom na tekočem, saj nisem igral prvega dela, ampak na srečo te to čisto nič ne drži nazaj, saj je zgodba povsem drugače usmerjena kot pri prvencu.

Ampak preidimo par stavkov nazaj, k imenu kraljestva Ding Dong Dell. Če misliš, da je to edino otročje ime, nisi videl še nič. Nisem sicer uspel pogledati pod vsak kamen in skoraj zagotovo mi je ušlo še kaj, a najbolj neumno, ob katerem nisem mogel zadržati otroškega heheta, je joko-poko čebula oziroma crybaby onion. Takšnih nazivov je mnogo in vseskozi te spremljajo imena pošasti in stvari, ki so, kot da bi jih spisal deset letni otrok – ampak na dober način, saj je takšna oblika humorja poglaviten del franšize.

Preden uspeš ustanoviti lastno kraljestvo, te čaka naporno delo, saj je svet temačen in poln grozot … ali pa … niti ne. Pravzaprav je svetel, barvit in poln zlobnih hrčkov, ampak poanta je ista. Po ustvaritvi gore trupel teh glodalcev in ostalih grdavžev končno postaviš temelje kraljestva, in tako se tvoj cilj prestavi iz iskanja ozemlja – kje bi postavil to čudo – na iskanje novih zaveznikov, pa naj gre za ljudi ali hibride med ljudmi in živalmi (skupaj z enim najgrših mopsov, kar sem jih videl v igrah). A tu se Ni no Kuni 2 komaj odpre.

Iskanje podložnikov in čarobnih krtačk

Večina opravil, ki ti jih naložijo potencialni podložniki, sestoji iz nenavdihnjenih kvestov, ki so kot iz kakšnega MMORPG-ja. Na srečo je glavna in pomožna igralska zasedba dovolj dobra, zanimiva in raznolika, da nimaš nič proti opravljanju monotonih opravil, ki kar pogosto vsebujejo naloge tipa “Pojdi tja in pospravi x sovragov.” ali “Prinesi nazaj ukradeno čarobno krtačko, ki jo sedaj hrček uporablja za praskanje po tazadnji.” Glavna zgodba je malo bolj navdihnjena, čeprav gre za klasično štorijo o boju dobrega proti zlu, skupaj z vsem, kar k temu sodi, brez pretiranih presenečenj in variiranja od norme.

Škoda le, da niso dodali govora k celotnemu dialogu, saj je tako večina pogovorov enostavno vrženih vate na dnu ekrana in spremlja jih le kakšen “Tako je” govorečega karakterja. Dobrodošel predah temu nudijo redke cinematične sekvence, ki s pomočjo dobre govorne spremljave pritegnejo dosti več pozornosti. A kolikor so boljše, so tudi redkejše in spremljajo le kakšne pomembnejše trenutke v zgodbi. Marsikdaj vključujejo duhovite pripombe, kjer kraljuje kralje-napravljalec, eden mojih najljubših likov v igri. Ena začetnih nalog te popelje skozi razne uganke in sestoji iz najdbe in rekrutiranja te epske pošasti. Pričakuješ ogromnega zmaja, a na koncu se izkaže, da gre le za majhno sitnobo z jamajčanskim naglasom, ki z obilico kletvic nikoli ne razočara pri ustvarjanju komičnih situacij. Tu se mi res zdi škoda, da niso poskrbeli za govorno spremljavo skozi celotno zgodbo, saj bi bila tako ta dosti bolj prepričljiva in dosti bolj zanimiva.

Epska izvedba za epsko bojevanje

A z izjemo tega je preostanek Ni no Kuni 2 fantastičen in doseže raven marsikaterega klasičnega naslova tega žanra. Težko bi našel kakšno večjo napako, morda me je malo zmotilo le zaznavanje udarcev, saj te pri nekaterih večjih sovražnikih udarci zadenejo, čeprav te dejanski zamah na daleč zgreši. A z izjemo tega res nimam nekih pripomb in Ni no Kuni 2 še bolj od originala doseže in preseže raven marsikaterega klasičnega naslova tega žanra in postavi nove mejnike za prišleke v prihodnosti.

Bojni sistem je sicer povsem drugačen kot pri predhodniku, kjer si lahko lovil kreature in jih poveljeval v boju. Namesto tega deluje podobno kot pri Tales ali Kingdom Hearts, kjer partija sestoji iz treh likov, vsakega z lastno opremo in štirimi prilagodljivimi sposobnostmi. A kot da to ni dovolj, ti na pomoč priskočijo še štirje Higglediji, mini elementarne spake, ki jih zbiraš in jih jemlješ s sabo v spopade. Pridejo z različnimi sposobnostmi in sploh, kdo ne bi hotel zraven sebe teh srčkanih spačkov, ki znajo biti presenetljivo učinkoviti.

Objava Pregled: Ni no Kuni 2: Revenant Kingdom (PS4) se je najprej pojavila na HOPsi.

Naš dogodek Gaming brez izgovorov največ stavi na uporabniško izkušnjo samih igralcev in poleg močnih računalniških komponent, ne bomo zanemarili udobja. Zato smo za pomoč poklicali priznano znamko UVI CHAIR, ki nam bo velikodušno odstopila vrhunske stole iz svoje linije izdelkov.

Prav vseh deset igralcev, ki se bo uvrstilo v zaključek turnirja Counter-Strike: Global Offensive, bo tako sedelo v udobnih sedalih, njihov slogan “We got your back!” pa bo tekmovalcem omogočal 100 % osredotočenost na samo tekmovanje, brez nepotrebnega ukvarjanja z neudobjem ali bolečinami v hrbtenici.

A UVI CHAIR se ni ustavil samo pri stolih. Poskrbeli so tudi za tekmovanje v igri FIFA18 in po njihovi zaslugi bo tekmovalce na dogodku pričakalo šest konzol PlayStation 4, kjer se bodo najboljši virtualni nogometaši pomerili za bogate nagrade.

Kdo je UVI CHAIR?

UVI CHAIR je slovenska znamka, ki se ukvarja z izdelavo igričarskih ter pisarniških stolov. Njihov namen je ustvarjati stole, ki ljudem pomagajo pri njihovi sedeči telesni drži in da jim pomagajo pri odpravi bolečin v križu.

Ekipo sestavlja mlada skupina ljudi, ki jim je pomembno vaše zdravje. Zavedajo se pomembnosti dobrega stola in si prizadevajo osveščati ljudi, tako starejše kot mlajše, glede dobre telesne drže, saj je vaš hrbet nezamenljiv. Pri pridobitvi svojega stola UVI CHAIR vlagate v svojo prihodnost v sledečih letih. Pozabite na bolečine v hrbtu in na občutek ščemenja po dolgih sedečih seansah. Verjamejo, da lahko spremenijo navade pri sedenju, to pa bo ljudem ohranilo in izboljšalo zdravje.

Bodite pametni in izberite stol, ki poskrbi za vas, vaše zdravje in vaš hrbet, tako da izberete UVI CHAIR.

UVI CHAIR se tako pridružuje naši vrsti partnerjev pri dogodku “Gaming brez izgovorov”, ki se bo zgodil 14. 4. 2018 na lokaciji Citypark v Ljubljani. Skupaj z njihovo pomočjo bomo izpeljali dva velika turnirja, in sicer v igrah Counter-Strike: Global Offensive ter FIFA18.

Upamo, da se na dogodku zberete v čim večjem številu, zato ste tako igralci kot sami obiskovalci vljudno vabljeni na Gaming brez izgovorov! Za vsa dodatna vprašanja smo vam na voljo tudi v klepetu na našem Discord kanalu (klikni me, potrebujete program Discord).

Objava UVI CHAIR postal partner dogodka Gaming brez izgovorov! se je najprej pojavila na HOPsi.

Tako lahko z velikim veseljem oznanimo sodelovanje z ASUS-om, ki bo prvič v zgodovini Slovenije sodeloval na pravem gaming dogodku. V te namene bodo na prizorišču prisotni štirje vrhunski prenosniki iz njihove linije izdelkov, namenjenih igričarjem, ki jih bodo lahko radovedneži tudi praktično preizkusili. Med njimi izstopa pošastni Asus prenosnik ROG Strix SCAR GL703VM-EE109T, ki vsebuje Intel® Core i7-7700HQ (2,8 GHz), 16 GB delovnega pomnilnika, grafično kartico NVIDIA® GeForce GTX 1060 ter 512 GB SSD diska in je kot tak namenjen največjim gaming navdušencem, ki poleg prenosljivosti potrebujejo tudi moč.

ASUS nam je že lani decembra odstopil prenosnik za opis, in sicer je šlo za Asus VivoBook Pro N580VD, v prihodnosti pa lahko pričakujete tudi dva nova opisa iz njihove linije prenosnikov.

Kdo je ASUS?

ASUS je dobil priznanje v Fortune reviji za “eno od najbolj spoštljivih podjetij na svetu” in prizadevajo si ustvarjati izdelke za današnje in bodoče pametno življenje. Njihov impresiven portfolio vključuje izdelke, kot so Zenbo, Zenfon, Zenbook in celo vrsto IT naprav in komponent, vključno z AR, VR in IoT.

ASUS po celem svetu zaposluje preko 17.000 ljudi in preko 5.500 svetovno talentiranih uslužbencev v R&D oddelku. Žene jih inovacija, njihova zavezanost kvaliteti jim je prinesla 4.385 nagrad, njihov dobiček pa je v letu 2016 znašal 13.3 milijarde dolarjev.

Navdih za njihovo ime je mitološki konj Pegasus, ki v grški mitologiji simbolizira modrost in znanje. ASUS povzema moč, čistost in pustolovski duh te fantastične živali in išče nove višine z vsakim novim produktom.

Tajvanska industrijska tehnologija je močno zrasla v zadnjih desetletjih in je sedaj eden glavnih igralcev na svetovnem trgu. ASUS, ki je začel kot proizvajalec matičnih plošč z nekaj zaposlenimi, je že dolgo v ospredju te rasti in je sedaj vodilno tajvansko informacijsko podjetje z več kot 17.000 zaposlenimi po vsem svetu. ASUS izdeluje produkte v skoraj vseh področjih informacijske tehnologije, vključno z računalniškimi komponentami, dodatki, prenosnimi računalniki, tablicami, strežniki in pametnimi telefoni.

ASUS se tako pridružuje naši vrsti partnerjev pri dogodku “Gaming brez izgovorov”, ki se bo zgodil 14. 4. 2018 na lokaciji Citypark v Ljubljani. Skupaj z njihovo pomočjo bomo izpeljali dva velika turnirja, in sicer v igrah Counter-Strike: Global Offensive ter FIFA18.

V kolikor se zanimate za nakup enega izmed Asus prenosnikov, pa lahko to po ugodnih cenah storite pri Telekomu Slovenije.

Upamo, da se na dogodku zberete v čim večjem številu, zato ste tako igralci kot sami obiskovalci vljudno vabljeni na Gaming brez izgovorov! Za vsa dodatna vprašanja smo vam na voljo tudi v klepetu na našem Discord kanalu (klikni me, potrebujete program Discord).

Objava ASUS postal partner dogodka Gaming brez izgovorov! se je najprej pojavila na HOPsi.

O čem je torej sploh govora? Kaj nas čaka tokrat? S pomočjo kreatorjev Tropico serije so pri Paradoxu ustvarili novo vesoljsko simulacijo kolonizacije tujega planeta. Kot ime nakazuje, se vse odvija na rdečem planetu, ki je človeški rasi padel v oči kaj kmalu po odkritju vesoljskega potovanja. Cilj igre je rast vesoljske kolonije, vse od pristanka na rdečem puščavniku in skromnih začetkov z majhnimi robotki pa do ogromnih življenjskih kupol in goro prebivalcev, vsakim z lastnimi statistikami, potrebami in muhami. Zveni zabavno? Kakopak. Vsekakor gre za izkušene glave, ki vedo, kaj oboževalci želimo, in ki nas le redko razočarajo. Tako se v nov projekt podajam z visokimi upi. Kako dolgo pa bodo ti ostali visoki, pa bo odvisno od dotoka kisika, vode, prehrane in seveda čim manj meteorjev, prosim in hvala.

Razvojna ekipa: Haemimont Games (Bolgarija)
Založnik: Paradox Interactive
Platforme: PC
Operacijski sistemi: Windows 7+, Steam OS, Linux, Mac OS
Datum izida: 15. 3. 2018
Cena: 39.99 €

Zvrst: Realno-časovna strategija

Življenje na tujem planetu

Nadzorovanje marsovcev seveda pride z določenimi stroški. Surviving Mars je na voljo v treh edicijah, od osnovne, ki te obere za dobrih 40 €, pa do kolonske različice s sezonsko prepustnico (ta vsebuje dva prihajajoča dodatka in kompilaciji vsebine), dodatnimi zgradbami ter stili. Prikrajša nas za dobrih … Ste pripravljeni? … 75 €? Hmm … No, moram reči, kar se ultimativnih različic tiče, je pravzaprav kar poceni.

Surviving Mars je zanimiva, a rahlo suhoparna variacija dobro poznanega koncepta, prav do točke, kjer se začneš zavedati, da jo to dejansko njen šarm. Strateški pritiski in osnove na površju izgledajo rutinsko, ampak okolje s sabo prinese tudi lastne mehanike. Vzdrževanje zgradb, naravne katastrofe in ostale dolžnosti vladarja tujega planeta niso enostavne in potrebujejo tudi nekaj taktične presoje.

Prva stvar, ki jo moram omeniti, je, da nekdo, ki ne mara simulacij in garanja le “za preživetje”, tu ne bo našel nič zase. Zgodbo večinoma ustvarjaš sam, igralni način je le en, vse pa se odvija okrog preživetja in počasnega širjenja. Brez pretiranih fantazijskih elementov, kampanje, sovražnikov in pravzaprav druge žive duše. Na Marsu si povsem sam brez kakršnega koli živega ali mrtvega igralca kjerkoli naokrog. Preživetje je edina stvar in edina naloga v tvoji knjižici opravil; in čeprav je sprva to enostavno, se vse hitro zaplete. Majhne stvari, kot je okvara generatorja ali meteor, ki je kot nalašč treščil v eno izmed zgradb, te vsake toliko časa spomnijo na ta, osnoven cilj – kot tečni bratranec, ki vsake toliko časa pride na obisk.

Bitka za sponzorstvo

Ko se prvič želiš podati na tuje, te pričaka par začetnih nastavitev, kot je izbira sponzorja, vrlina in kaj želiš vzeti s seboj. Od tega bo odvisna težavnost in posredno tudi stil igranja. Sponzorji so pomembne, ogromne korporacije oziroma države, ki priskrbijo finance, hitrost raziskovanja, število prostovoljcev in skrivnost. Tako je treba na tem mestu pozorno prebrati vse, kar kdo izmed njih nudi in si glede na prebrano izbrati želenega finančnega strička. S tem s poti končno preideš tja, kamor si si toliko časa želel in kjer boš preživel večino naslednjih uric.

Pristaneš na drugačnem, na kvadratne teritorije razdeljenem, neprijaznem planetu s par robotki, prazno vesoljsko raketo in zgolj lastnimi idejami, kako vse spraviti skupaj v funkcionalne zametke kolonije. Kljub temu da je veliko osnov podobnih kot pri preostalih simulacijah, sem potreboval nekaj časa, da sem se navadil na precej počasen stil, ki variira od večine vesoljskih strategij in prej spominja na igre Anno serije. Začetek tako ne bi smel biti pretežak, mar ne? Narobe. Čeprav mi je uspelo priti do prvih naseljencev, sem se kmalu začel zavedati, da sem vse skupaj postavil precej neoptimalno, preveč hitel in da se bo ob najmanjši sapici vse razsulo. Nič, iz napak se učiš, mar ne?

Marsa se ne drži brez razloga naziv prašen planet in tudi v igri prah predstavlja pomembno mehaniko. Je grob, surov ter nadležen in pride v notranjost vsega, pa naj gre za spodnjice ali sončno elektrarno. Ne le to, z nemalo sreče te zajeme kakšen prašni vihar, tornado ali meteorni dež, lahko pa tudi pritisne mraz in zamrzne zaloge vode. Skrb za resurse je tako pomembna mehanika, saj je od njih odvisna tako gradnja kot vzdrževanje stavb, kolonisti pa seveda potrebujejo tudi osnovne življenjske dobrine. Nekaj jih je možno pridelati s pomočjo tovarn, a pomanjkanje te občasno prisili, da pokličeš raketo z zalogami. Tako Surviving Mars dobro drži napetost in te občasno vrže v nezavidljiv položaj, ko se moraš odločiti med več prioritetami med tem, ko proti tebi drvi nova naravna katastrofa.

Vse kar vidiš, bo kmalu moje

Pod površjem se skriva veliko, več, kot bi sklepal na prvi pogled. Na primer, vsak kolonist je ločena entiteta, ki jo nadzoruje lastna zavest. Vsak ima tako lasten um, moralo, zdravje, udobje in specializacijo kot tudi nabor dobrih in slabih lastnosti, na primer strahopetnost, požrešnost, pogum, odpornost, veganizem in podobno. Poln nadzor imaš nad tem, koga sprejmeš v svojo kolonijo, med stavbami pa se najde tudi velik nabor takšnih, za zadovoljevanje raznih osebnosti ali celo njihovo prilagajanje. Ti kolonisti živijo v umetnih kupolah, kjer lahko postavljaš spet ločene zgradbe, katerih namen je večinoma zadovoljevanje različnih potreb tvojih Marsovcev. Zaenkrat je sicer nabor osebnostnih lastnosti malo premajhen za moj okus in se pogosto ponavlja, a glede na izjemno podporo modifikacij bi znali uporabniki to izboljšati sami.

Sam rang zgradb zveni impresivno in to tudi je, čeprav se ne more primerjati z večino simulacij. Obstaja le nekaj vrst osnovnih dobrin in ne morem si pomagati, da si ne bi želel še več tako tu kot tudi pri zgradbah. Pri variaciji tako najbolj pomagajo razne znanstvenofantastične tehnologije, ki jih občasno popestri še kakšen znanstveni prodor z večjim bonusom. Popolnoma mogoče se je specializirati v določeno smer in jo povsem razviti, čeprav je koristno poseči tudi po preostalih tehnologijah, sploh hitrejši razvoj zna priti vsakemu prav. Bogata izbira in raznoliki bonusi nudijo veliko fleksibilnost in imajo tudi takoj viden učinek, kar sem pogrešal pri podobnih simulacijah, kjer je razvoj dal le majhne pasivne bonuse, kot je 10 % hitrejše kopanje x-a.

In potem so tu skrivnosti z zametki zgodbe in več možnimi rešitvami, ki pridejo v poštev, ko poskrbiš za osnovne potrebe marsovskega prebivalstva. Lahko jih izbereš sam pred pristankom na planet ali pa se odločiš za naključno skrivnost – računalnik navadno sam izbere takšno, ki je še nisi izkusil. Na voljo jih je kar nekaj, in tako že osnovna igra, brez dodatkov in modifikacij, nudi več sto ur zabave, v kolikor želiš izkusiti res vsako izmed njih. Tudi raznolikost pride v poštev, saj se lahko soočiš s političnim trilerjem z Zemljo, spečo okužbo, ki se počasi širi skozi tvojo kolonijo ali neke vrste kocke, ki jih nisem povsem razumel, vendar so igro pospremile v vode znanstvene fantastike.

Mešanica je izvršena s tako vizualno kot mehansko dovršenostjo. Všeč mi je bilo predvsem, kako lahko zaradi prahu v trenutku razločiš med novimi in starejšimi deli kolonije, grafični stil nasploh ima dobro enotnost in – kljub zanašanju na pustost tujega planeta tudi tu – precejšnjo raznolikost. Meniji so pregledni in gradnja enostavna, čeprav sem vse naokoli opazil nekaj manjših stvari, ki bi se jih dalo izboljšati. Nadzor dronov je na primer štorast, med gradnjo stavb ne moreš posegati po pohitritvi časa in ob veliki koloniji te zna marsikaj zmesti. A to so le majhne opombe v gori dobro opravljenih in premišljenih mehaničnih zadevščin, katere so me tu in tam pikale, a niso izbrisale nasmeška iz obraza.

Objava Pregled: Surviving Mars se je najprej pojavila na HOPsi.

Kakorkoli, pri Tom’s Hardware Germany trdijo, da jih je zanesljiv vir obvestil o julijskem prihodu grafične arhitekture Turing, ki bo ciljala na igričarski segment. Ampere, ki se je kot ime arhitekture pojavljalo v lanskem letu, pa bo naslednik Volte in bo namenjem HPC & AI.

Morda je izbira imena malce neposrečena, saj je bil Alan Turing znan po svojem delu v računalniških vedah in kriptografiji, v nekaterih krogih celo za očeta modernega računalništva. Ime bi tako bolj priteklo rešitvam, namenjenim profesionalnim aplikacijam, kot pa grafičnim karticam, namenjenim igram.

Arhitektura Ampere naj bi bila predstavljena konec marca, in sicer med 26. in 29. Na Turing bomo čakali nekoliko dlje. Če bo do predstavitve prišlo v juniju, se bo to zagotovo zgodilo na sejmu Computex na Tajvanu, v prodaji pa jih pričakujemo mesec kasneje.

Žal še vedno gre samo za govorice, saj uradne potrditve s strani NVIDIE ni bilo. Na spletu se pojavlja veliko konfliktnih podatkov, kar zadevo še oteži.

Kakorkoli, situacija na samem trgu naj bi v prihajajočih mesecih ostala v bermudskem trikotniku, iz katerega se ne bo izvlekla še kar nekaj časa. Če grafično kartico nujno potrebujete, je še najcenejša možnost nakup rabljene.

Objava NVIDIA Turing GTX 2070/80 grafične kartice naj bi izšle v juliju se je najprej pojavila na HOPsi.

Oh, fant, koliko drame je prinesel ta naslov. Za vse, ki še niste slišali po mnenju mnogih ene največjih zgodb o prevarah v svetu igričarstva, Konami je leta 2016 v času izida igre Metal Gear Solid V nečastno odpustil (oziroma je odšel sam, ni znano) Hideo Kojimo, ustvarjalca te blago rečeno zmedene, a fantastične serije. Kot da niso s tem prišli na radar jeznih igričarjev širom sveta, so malo za tem oznanili tudi Metal Gear Survive. Glede na absolutno katastrofo, ki je bila Umbrella Corps, in popoln odmik od standarda za Kačona smo pričakovali identično usodo. Par tednov pozornosti, ime na lestvici najslabših iger leta in nato žalosten zaton v anale. Zakaj? Pravzaprav je razlogov več. Prvo kot prvo, zombi in Metal Gear franšiza enostavno ne gresta skupaj, ne glede na to, koliko razlag in alternativnih dimenzij ju veže. Potem pa so tu še mikrotransakcije v 40 € dragem naslovu, kot češnja na torti pa je napovednik blago rečeno izgledal slabo in brezvoljno. Tako smo mnogi pričakovali katastrofo v obsegu Hiroshime in Nagasakija.

A glej ga, zlomka, Japoncem je vsaj delno uspelo. Metal Gear Survive kljub vsej kontroverznosti in napovedim samooklicanih prerokov niti približno ni tako slab, kot ga skušajo nekateri blatiti. Še več, gre za čisto solidnega predstavnika preživetvenih iger, ki kljub mnogim napakam (o teh bomo še kako spregovorili), nudi zabavno igranje. “Bogokletje! A ne veš, da je Hideo Kojima edini, ki zna ustvariti Metal Gear naslov? Seveda je Metal Gear Survive zanič, saj je tako rekel kontroverzen Youtuber.” Kako za Boga pa potem trenutno sedi na udobnih 70 % na platformi Steam? Malo zato, ker sloni na MGS V, malo zaradi sovražnikov, ki jih je zabavno pobijati in malo zaradi hudih Konami pristašev. Celostno bi Metal Gear Survive najlažje opisal kot kombinacijo Metal Gear Solid V, The Division in Fortnite. Zveni nesmiselno? Morda res, a vseeno je učinkovito.

Razvojna ekipa: Konami Digital Entertainment (Japonska)
Založnik: Konami Digital Entertainment
Platforme: PC, PS4, XboxOne
Operacijski sistemi: Windows 7+
Datum izida: 20. 2. 2018
Cena: 39.99 €

Zvrst: Preživetvena akcijska avantura

Pohod v drugo dimenzijo

Najprej moram omeniti, da sem sam sicer igral verzijo za PS4, a kljub temu bo večino stvari in problemov povsem identičnih drugim platformam. Zgodba je (kot se za Metal Gear serijo spodobi) v najboljšem primeru povprečna, z več luknjami v logiki in razumu – omenjeno je na primer, da v Dite (samooklicani alternativni dimenziji) lahko pristanejo ljudje iz različnih obdobij v zgodovini, a kljub temu srečujemo ekskluzivno znake modernih časov in takratnih prebivalcev. Drugič z invalidnim otrokom v naročju bežiš pred pošastjo in v naslednji sceni ta (otrok, ne pošast) čudežno sedi na svojem starem vozičku, čeprav ni bilo nobenih možnosti, da bi ga vzeli s seboj ali našli na novi lokaciji. Tu je najbolje pogledati stran in se ne preveč osredotočiti na podrobnosti, saj je bil Konami na tem področju ekstremno površen in ušla jim je marsikatera luknja.

Če skušam (vsaj kar je znanega na začetku, kasneje namreč izvemo dodatne informacije) zgodbo povzeti v osnovi, se odvija v alternativni dimenziji, kamor smo bili, kot neimenovani rekrut MSF, poslani raziskati usodo prejšnje raziskovalne ekipe. Igra je postavljena v čas po napadu XOF na matično bazo v Ground Zeroes, ker zakaj pač ne. Črna luknja takrat vase posesa ostanke baze, skupaj s preostalimi soldati obeh skupin. Konami se, kot omenjeno, ni niti malo potrudil poskusiti opravičiti ozadje, ampak se je raje podelal na zveste oboževalce in vse označil kot “neuradno” izpeljanko.

Sami smo sicer bo zaslugi velikih bicepsov uspeli zdržati v sedanji dimenziji, a žal s kakšnim delom telesa manj. A ne skrbeti, roka zraste nazaj in pravzaprav smo sedaj nekako okuženi z virusom, ki ljudi spreminja v brezobrazne Kuba-kristalne (ne sprašuj) zombije. Aja, tu je tudi ogromna kristalna pošast, ki jo tekom pohajkovanja po prvem zemljevidu občasno srečamo. Gospodar prahu, kot so jo oklicali člani izvidnice, vlada nad puščavniškim svetom kot nekakšna premična večnožna gora, zaslužna za pokol mnogih.

Celotna zgodba je, verjamete ali ne, sicer manj zmedena od prejšnjih delov, a z enostavnostjo in navzkrižnostjo nikogar ne bo navdušila. Ker gre za neuradno izpeljanko, o njej verjetno ne bo nobene besede nikjer drugje, niti v MGS VI, če ta kdaj ugleda luč dneva.

Tudi od videnih obrazov ni niti ene znane osebnosti in namesto tega tekom enournega cinematičnega uvodnika v stilu MGS V ustvarimo lasten obraz in lastnega nemega protagonista. Ne vem, zakaj se razvojni studii tako radi odločajo za povsem neme protagoniste brez možnosti komuniciranja, niti preko teksta, saj vse izpade robotsko, včasih neumno in nasploh enostavno leno. Pravzaprav, ko smo že pri lenobi, je večina stvari enostavno predelanih iz MGS V, vključno z grafiko, zemljevidom, ki je le bolj prašna in zapuščena različica Afganistana, orožji, mehanikami in oddelki baze.

Ampak nimam nič proti uporabi obstoječih zadevščin, saj to omogoči več časa za njihovo nadgradnjo in dodelavo. Prav tako Survive uvede tudi veliko novega, a nekaj bolj uspešnega od preostalega. Najbolj očitna sprememba je ravno uvedba lakote, kisika in žeje, o kateri bomo še kako spregovorili.

Pogoltnost in požrešnost

Proti začetku se pozna pomanjkanje osnovnih dobrin, in tako moraš ubiti vsako kozo in podgano ter občasno piti okuženo vodo z upanjem, da ne stakneš driske. Zgodaj je tako preživetje osnovna naloga in ker nimaš dostopa do večine struktur in mehanik, si primoran slediti misijam in jih opraviti čimprej. Tako lakota kot tudi žeja namreč padata ekstremno hitro in protagonist je bolj požrešen kot Debela Baraba v puščavi. Na srečo so lokacije živali označene na zemljevidu in preko priročnega sistema lastnega označevanja, ki bi ga z veseljem videl tudi v ostalih naslovih, je možno podrobno raziskati in označiti vsako luknjo, razpadlo barako in ruševino, zemljevid pa se odkriva sproti. Ne samo priročno, temveč še kako nujno, saj je iskanje novih načrtov za opremo nujno opravilo, a na srečo je tudi razburljivo. Zaradi pomanjkanja in visokih stroškov streliva si tako vsaj na začetku omejen na lok z obnovljivimi puščicami ter eno izmed raznih vrst orožij za boj na blizu.

Osnova za uspešno preživetveno izkušnjo je tako tu, in še kako dobra je. Sicer bo verjetno lakota in žeja dobila manjši popravek, ker je trenutni sistem res nadležen in čeprav se po nekaj urah prenehaš soočati s pomanjkanjem, je nadležno vsakih 15 minut pojesti novo kračo ali popiti liter vode. Vsekakor ne gre za neko izjemno inovativno izkušnjo in bolj kot to gre za projekt, ki v akciji prikaže sistem baze-gradnje in menedžmenta. To je vidno v umetni inteligenci, ki jo je zlahka pretentati in se ji izogniti (če smo pošteni, gre vseeno za “slepe” monstrume, ki delujejo podobno kot klikerji v Last of Us).

Standardne sovražne vojake so tako zamenjale različne vrste okužencev. V kolikor ste si ogledali par ostalih pregledov, jih večina kritizira premalo raznolikost. In ja, prvih 10 ur se spopadaš skoraj ekskluzivno proti standardnim neumnim popotnikom, ki pa jih je vsaj zabavno pobijati, saj ima vsak strel, pa naj gre za puščico, pištolo ali avtomatsko puško, še kako viden učinek. Tako s strelom v nogo, recimo, ta odfrči stran in še malo prej hiter sovrag je omejen na počasno plazenje. Strel v glavo ali drugo šibko točko povzroča kritično škodo, strel v roko jo lahko odcepi od telesa in tako dalje. Celoten sistem je zelo zadovoljujoč in to je tudi eden glavnih razlogov, zakaj je tudi začetno, ponavljajoče se igranje zabavno.

Po prihodu na drug zemljevid se končno pričnejo pogosteje pojavljati tudi variacije na predelu sovražnikov. Čeprav se jih že na prvem pojavljajo nekje štirje, so dosti manj pogosti. Tu sem jih naštel kar osem vrst in proti začetku nisem imel problemov proti enostavnejšim, a kasneje znajo povzročati težave, sploh v kolikor ne nadgrajujete karakterja.

Trump bi bil ponosen

Ukvarjanje z večjim navalom med branjenjem baze je dejavnost, kjer igra resnično zasije. Kot zanimivost lahko namreč s sabo nosimo večje število obrambnih struktur, ki vsaj začasno zadržijo lačna usta, privabljena zaradi aktivacije portala ali kopača. Stvari kot kovinske ograje, barikade, mine ter prenosni mitraljezi močno olajšajo delo in so sploh v enoigralskem načinu paša za oči. Ker gre tako rečeno bolj za teleportacijo kot gradnjo, je ta instantna in tako si lahko v trenutku naredite obrambno območje. V večigralskem načinu je vseeno bolj kot ne isto, le da se tu nate derejo trije drugi igralci, ko vse gre po zlu.

Zdaj pa bi se zapičil še v eno, vse bolj prisotno problematiko v svetu iger in to so mikrotransakcije. Vsekakor nič nimajo za iskati v naslovu za 40 €, a Konami je vseeno odločil ubrati to pot in jih vključil, kljub negodovanju vseh, razen svojih denarnic. Na srečo z eno izjemo niso opazne in potrebne za igranje, v nos gre le odločitev o zaklenitvi mest za nove karakterje, dokler ne odštejemo 10 €. Toliko torej le za to, da lahko na istem računalniku oziroma konzoli igrata dve osebi? Nevarna odločitev. Smilijo se mi razvijalci, ki jih je doletela tolikšna kritika ravno zaradi tega, čeprav po vsej verjetnosti niso imeli nobene odločitve pri tem. A osebno me to ne moti toliko, ker boljša polovica nima nobene želje po klanju kristalnih pošasti. Bolj mi gre v nos, da ima igra potrebo po stalni povezavi z internetom, čeprav zaradi tega na PS4 nisem opazil zatikanja ali latence (tebe gledam, Blitzkrieg 3).

Glede vizualne plati ni kaj reči, gre za predelavo MGS V in čeprav je vse bolj sivo in prašno, je bolj kot ne identično. Gospodar prahu je vsekakor impresiven vizualen zalogaj, ko nemoteno šeta naokoli, a drugače vsekakor ne gre za nek priboljšek, čeprav so učinki in sploh eksplozije odlične in povzročijo let delov daleč naokoli. V kolikor v standardni igri nisi mogel sprostiti morilskih nagonov zaradi želje po pacifističnem igranju, pride tu vse do izraza in ni treba skrbeti za zajemanje pozornosti ter razne alarme. Ne, namesto tega se navadno (sploh v hodcu, ki poskrbi za anihilacijo vsega bližnjega) spraviš na vsak zalogaj in ga oropaš prahu, če pa začne škripati, jo enostavno popihaš.

V kolikor jo vsaj lahko, saj se vsaj na PS4 občasno soočaš s precej hudimi padci sličic in sploh v dežju (ki na srečo v prahu, ki prekriva večino ozemlja, ne obstaja) zna pasti do še kako opazne in moteče ravni. Tudi glede nadzora nisem imel problemov, sem pa kmalu po začetku izklopil asistenco pri merjenju, saj je naredila več škode kot koristi, saj mi je z avto-fokusom navadno povzročila zgrešen strel.

Objava Pregled: Metal Gear Survive (PS4) se je najprej pojavila na HOPsi.

Igro lahko naročite  v spletni trgovini EIGRE.si

Po dolgih štirih letih razvoja je igra končno izšla in pričakovanja mnogih so bila zelo visoka in vsi smo že komaj čakali na izid, saj so bili napovedniki sijajni in vse je izgledalo kot idealno, kar ponavadi ni ravno dober znak. Ali so bila torej pričakovanja izpolnjena, sploh glede na precej visok proračun za Kickstarter naslov? Vsekakor so vtisi po prvih par urah zelo pozitivni in zagotovo gre za enega najbolj globokih srednjeveških svetov, kar sem jih videl. Ampak tu se moramo vprašati. Ji glede na realizem uspe biti zanimiva po več deset urah igranja?

Razvojna ekipa: Warhorse Studios (Češka)
Založnik: Warhorse Studios
Platforme: PC, PS4, XboxOne
Operacijski sistemi: Windows 7+
Datum izida: 13. 2. 2018
Cena: 49.99 €

Zvrst: Peskovniški RPG

Kvaliteta boljša od kvantitete

Kot obljubljeno, se Kingdom Come: Deliverence odvija v odprtem svetu in obsega raznolik teren, ki se razprostira preko par mest, več vasic, okoliških planjav ter gozdov. Res je po velikosti svet skoraj dvakrat manjši od tega v Skyrim-u, a tu moremo v obzir vzeti, da slednji kljub 32 km2 veličine nudi le 24 km2 igralne površine. V nasprotju je16 km2 Kingdom Come: Deliverance skoraj celotni svet možno raziskati, prav tako pa je v celoti ročno izdelan in tako dosti bolj realističen in raznolik. Največja razlika je sploh v vaseh in mestih, ki so tu izdelana v dejanskem razmerju in vsebujejo vse, kar bi pričakoval od standardnih srednjeveških središč. Vse je postavljeno logično in večino časa lahko preživiš brez nalagalnih zaslonov, v kolikor vsaj ne začneš pogovora, kjer te žal vedno znova pričaka par sekundni črni zaslon. Lahko bi šel celo tako daleč, da je Kingdom Come: Deliverance ena najboljših iger igranja vlog za obisk in vživetje v srednjeveški svet – in tu premaga tako Witcher kot Elder Scrolls in Gothic serije.

Ampak vživetje je ena stvar, zgodba pa je povsem druga. Kot omenjeno že na začetku, obiščemo srednji vek, bolj natančno leto 1403 na območju Bohemije. To ozemlje Svetega rimskega cesarstva vsekakor ni najboljši čas za običajnega kmeta. Po smrti kralja Charles-a na oblast pride njegov sin Wenceslaus, ki pa bolj kot o vladanju premišljuje o popivanju in vlačuganju. To pripelje do vpadov lastnega brata, oblasti lačnega madžarskega kralja Sigismund-a in njegove turške najemniške vojske. Več o zgodbi ne bi rad razkril, ker je naravnost fantastična in bi jo samo pokvaril. Vedeti moraš le, da gre z roko v roki z resničnimi zgodovinskimi dogodki, z izjemo igranega lika, ki ga ne boš našel v nobeni zgodovinski bukvi.

Včeraj kmetič, danes že vitez

Igraš kot Henry, sin kovača in pravi softič, kar se tiče borilnih in ostalih sposobnosti. Na začetku ne obvlada nič, a ga sčasoma spremeniš v elitnega bojevnika in mojstra alkimije in tiholazenja. Žal ni možno ustvariti lastnega lika, ampak Henry dobro predstavlja vlogo enostavnega podeželskega delavca, ki tu pa tam rad tudi malo popije in se naravno odzove na dogodke okoli njega.

Zgodba o prevarah, grozotah vojne in težavah srednjega veka odlično pripomore k realizmu in vživetju, še dodatno pa ji pomaga večje število preživetvenih mehanik. Tu ne mislim le utrujenosti in lakote (čeprav sta tudi ti dve zadevi prisotni in na srečo nevpadljivi). Med drugim na sogovornike pozitivno ali negativno vpliva vrsta in stanje tvojih oblačil ter celo osebna higiena. To zahteva občasen obisk kopališča za odstranitev popotnega prahu in krojača ter kovača za popravilo opreme.

A realizem se tu komaj prične. Vse od dejanj, slovesa in izgleda vpliva tudi na sovražnike in ti se bodo včasih brez boja podelali v hlače in jo popihali, sploh, če izgledaš bolj grozeče kot Gora iz Igre prestolov. A tudi ostali sogovorci bodo v tem primeru dosti lažje sprejeli tvoj zorni kot, v kolikor jim malenkost zagroziš. Celotnih interakcij je mnogo in v večini se izražajo v različnih opcijah, ki jih dobiš včasih na voljo med pogovorom. A tudi sposobnosti včasih prinašajo unikatne govorne opcije in uspešnost pogajanja je odvisna tudi od učenosti in sposobnosti sogovornikov, saj je lažje groziti nizkotnemu trgovcu, kot pa na primer stražarju.

Sijoč je le oklep, pa še ta ne vedno

A v kolikor sta zgodba in realizem res sijajna, se slednji žal delno razbije zaradi nemalo hroščev. Nekateri so smešni in neškodljivi, medtem ko te drugi lahko stanejo tudi po uro ali dve napredka, saj si primoram naložiti prejšnji shranjen položaj. Seveda so hrošči pričakovani od peskovniškega RPG-ja in v veliki meri sestojijo le iz zamika v rendiranju in tako brezglavih vaščanov in nizko teksturnih zgradb ali zmešane kamere v cinematičnih sekvencah. A nekateri imajo hujše posledic in čeprav le redki pustijo občuten pečat, so še kako opazni.

Tako sploh lokostrelci občasno enostavno zgubijo interes zate med bojevanjem, včasih se kakšna sekvenca ne sproži pravilno, ljudje se zataknejo v objekte, liki (sploh sovražniki) pozabijo nate oziroma te ne vidijo pred nosom in v glavnem so tu dobro znane stvari za vsakega oboževalca Bethesda RPG-jev. Problem je še večji zaradi nestandardnega sistema shranjevanja. Položaj se shrani samodejno ob spanju in napredku pri kvestih in čeprav je možno tudi ročno shranjevanje, to zahteva določeno alkoholno pijačo, kar je problem sploh proti začetku, ko denarja še ni na pretek.

A z izjemo teh problemov, je večina ostalih delov vredna naziva odličen RPG. Pretok kvestov je organski in spodbuja raziskovanje ter ne le slepo sledenje puščicam, kvesti so raznoliki ter zanimivi in kamorkoli zaviješ, najdeš nekoga z novim, drugačnim problemom. In to ne v stilu “najdi pet svinjskih kož”, čeprav so v zameno za denar na voljo tudi dejavnosti takšne vrste. Večina stranskih nalog je zanimivih in vsebujejo lastne zgodbe, ki se včasih tudi prepletajo.

Tako na primer pomagaš pri razrešitvi sabotaže samostana, popivaš z lokalnim župnikom ali pa pod krinko sabotiraš sovražni tabor. Tudi če ti določen kvest izrecno tega ne označuje, ima navadno na voljo več rešitev in veliko oseb bo imelo lastna mnenja o poteku in reševanju, kar bo znalo učinkovati tudi na razrešitev. A pozor, v primeru zavlačevanja se znajo kvesti odviti brez tvojega posredovanja, kar je tudi logično glede na organski svet, ki so si ga razvijalci prizadevali izdelati.

Kvesti so torej super, a v nos mi je šlo, da se naključni dogodki na poteh prepogosto ponavljajo, tako sem tudi do petkrat naletel na enega in istega strahopetnega viteza, ki je na vse pretege hotel dvoboj z mano. Vsekakor bi lahko to razrešili z večjo raznolikostjo, saj se kmalu zalotiš pri stiskanju gumba za ignoriranje v primeru hitrega potovanja, razen če gre za zasedo, kadar je seveda priročno pobiti bandite ali Turke in s tem vsaj malo napolniti denarnico.

Bojevanje, kot se šika

Bojni sistem je nadgradnja bojevanja v For Honor in več kot služi svojemu namenu s šestimi različnimi smermi udarcev, izmikanjem, blokiranjem, težavnim, a učinkovitim lokostrelstvom in več vrstami orožja ter zaščite. Je počasen, a se občuti kot natančen in poliran, čeprav so sovražniki v večini primerov zelo defenzivni in se zanašajo bolj na protiudarce ter več krožijo kot napadajo. Ena na ena boš v primeru solidne oborožitve brez večjih težav premagal vse, razen bolj izurjenih in oboroženih nepridipravov, čeprav bodo nekateri spopadi znali trajati tudi po več minut. Bolj zanimivo postane, ko se soočiš z dvema ali več oklepnimi sovražniki, kjer te vsaka napaka lahko stane življenja in je potrebno taktično menjavati fokus. V kolikor se ne počutiš kos izzivu, je priporočljivo enostavno pobegniti. Še sovražniki delijo identične misli in v primeru padlih soborcev včasih odvržejo orožje ter pobegnejo, ali pa se predajo in prosijo za milost.

Edina težava z bojnim sistemom poleg že omenjene izgube interesa sovražnikov je, da v primeru bežanja posamično izgubljajo interes, in tako jih ni preveč težko izolirati ter se soočiti z po enim naenkrat. A vseeno je razvojni ekipi uspelo ustvariti zabaven sistem, ki z idealno težavnostno krivuljo uspešno hodi po liniji med realizmom ter zabavnostjo in težko mu je najti vrednega konkurenta – vsaj sam ga ne pomnim. Tudi kosov opreme je na voljo malo morje, s štirimi plastmi oblačil in zaščite za zgornji in spodnji del telesa ter glavo. Vsakega sovražnika je možno povsem opleniti, tako da se s toliko večjim veseljem spraviš nad viteze, dokler ne upravičijo slovesa in te povsem razbijejo. A brez skrbi, vrnil se bom in s sabo prinesel malega prijatelja, imenovanega bojno kladivo.

Srednjeveški superjunak

Napredovanje ne pride le v obliki višanja statistik in bojnih ter ostalih koristnih sposobnosti, temveč vsaka druga stopnja pride tudi z bonitetami, kot so kombinirani udarci, tišja hoja, pomirjanje psov, imuniteta na strup in podobno, odvisno od atributa ali znanja. In čeprav je sistem precej podroben, bi vseeno želel več sposobnosti in večjo možnost izbire, saj ob fokusiranju ne traja več kot dvajset ur, da odkleneš večino posameznih bonitet. Aktivnosti je več kot dovolj, obsegajo pa vse od alkimije do kraje, lova in branja in vsega je toliko, da te brez težav zaposli za dalj časa. A realizem število možnosti rahlo drži nazaj, saj ni raziskovanja kot v Skyrimu ali Witcherju, kjer boš hitro naletel na novo jamo ali grobnico, polno sovražnikov. Tu boš prej naletel na kakšno šotorišče banditov, kar povsem ustreza cilju realističnega sveta, vendar se vseeno prične ponavljati in glavni interes kmalu postane zgodba. Pa ne rečem, da se ni občasno vseeno zabavno napotiti v gozd na krivolov in zaslužiti nekaj cekinov, vsaj, če te ne dobi kraljevi lovec.

Še branje ni sposobnost, ki jo sin kovača zna vnaprej, zato moraš poiskati nekoga, ki zna brati in se od njega naučiti osnov. Nato lahko sam bereš knjige, kar je zaradi redkosti tega znanja posebna veščina, a ker jo je potrebno izboljševati s prakso, bodo sprva nekatere črke zamešane. To je le ena izmed mnogih podrobnosti, zaradi katerih je Kingdom Come: Delieverance eden najbolj podrobnih in realističnih RPG-jev, kar sem jih imel priložnosti igrati.

Grafična se bo preznojila

Svet ni le vsebinsko podroben, ampak je tudi grafična podoba sijajna; vse od tekstur, neviht, umazanije, goste vegetacije in obrabe oblačil daje vtis življenjskega in logičnega. Ko pride nevihta, kar začutiš sile narave in hitro te pritegne bližnja krčma, vrček piva in topla postelja. Po temi je edin vir svetlobe bakla, zato je čas idealen za krajo in tihotapljenje, vsak karakter pa ima lasten življenjski ritem in ni nujno, da bo šel spat vedno ob isti uri. Kot rečeno, svet izgleda in se tudi doživlja organsko, tako da vizualna plat zadane kot pika na i.

A grafična izvrstnost pride s ceno sistemske zahtevnosti, čeprav mnogi izmed igralcev, katerih ocene sem bral, po mojem mnenju zelo pretiravajo, ne morem zanikati potrebo po kar sposobni mašini, da lahko igro ženeš na visokih nastavitvah. Vseeno sem z GTX 1070 in i7 7700 na resoluciji 2560×1440 uspel na mešanici srednjih in visokih nastavitev doseči gladkih 60 sličic na sekundo, ki so tu in tam na najbolj zahtevnih mestih padle na 50. Z znižanjem resolucije na 1920×1080 sem lahko nastavitve zvišal na zelo visoke in rezultat je bil podoben. Tako da res ne vem, kako nekaterim ljudem z GTX 1080 in zmogljivimi procesorji ne uspe doseči zadovoljivih rezultatov.

Tudi zvočna podlaga je izvrstna in, z izjemo par hroščev glede sinhronizacije ust, brezhibno pritegne v srednji vek. K temu še dodatno pripomore govor, res na tone tega, saj ima vsakdo nekaj za povedati in preko celotne igre nisem opazil nobene težave na tem področju. Ozadje bo vsebovalo zvoke, ki sovpadajo z okolišem in uro, zvok pa ne igra le lepotne vloge, temveč ima vpliv tudi na samo igro. Težji oklep bo glasnejši, kar se ne bo odražalo le v žvenketanju po ušesih, temveč te bodo hitreje slišali tudi vsi mimoidoči. A vseeno se splača nadeti najbolj carski oklep in se sprehoditi po mestu, ob tem pa gledati zavistnost revežev in lačne oči trgovcev, ki v sijočem vitezu vidijo novo stranko. A kaj, ko jih boš večkrat pustil brez denarja in z razpadlimi, okrvavljenimi oblačili ter lastninami banditov, ki si jih le pet minut prej ubil med poskusom zasede.

Objava Kingdom Come: Deliverance – Recenzija igre se je najprej pojavila na HOPsi.

Gremo v nabavo, “hype” in hitra prizemljitev pri cenah komponent

Na zalogi smo že imeli grafične kartice in sicer RX 580, R9 390, GTX 1080, GTX 1060 (6GB), GTX 1070, dodatno pa smo hoteli dokupiti 3x 1080 TI in 3x RX 580. Žal smo že tu naleteli na nerealno vrtoglave cene in zelo slabo zalogo v Sloveniji (RX 580 je ob prihodu v Sloveniji aprila 2017 stala okoli 300 €, trenutno pa se prodaja po ceni 570 €). Sicer močno podpiramo slovensko gospodarstvo in kupujemo večinoma vse v naši kokoški, toda na tej točki vam enostavno svetujemo, da se obrnete na tuje trgovine, ki imajo vsaj nekako vzdržne cene grafičnih kartic in pa dejansko zalogo. V Sloveniji boste dobili bržkone obljube o dobavi, na koncu pa po vsej verjetnosti ne boste prejeli grafičnih kartic, ker bo profesionalni “miner” ponudil več od vas, dobaviteljem pa je vseeno za odnos in je pomemben le zaslužek (naša osebna izkušnja pri dobavi grafičnih kartic). Pri nakupu grafike v zadnjih mesecih najbolj trpijo igričarji, ki svojo kartico močno preplačajo oziroma je sploh ne morejo dobiti. Na koncu smo se odločili, da bomo s nakupom dodatnih kartic malo počakali, ob tem pa pozorno spremljali zalogo ter mogoče malo boljše ponudbo.

Pri nakupu napajalnika nismo iskali standardne 1200W mining napajalnike temveč navadne 850W, katere lahko kasneje uporabimo za sestavo gaming računalnika (v našem primeru te računalnike potrebujemo za dogodke) oziroma bomo veliko lažje preprodali navadne napajalnike. Odločili smo se za 2x Cooler Master V850, kar bo zadostovalo za 6 kartic, kasneje bomo dodali še dva za dodatne kartice. Ko povezujete dva napajalnika v en sistem, potrebujete 24-pinski podaljšek za napajanje, ki stane okoli 6 €.

V skladišču smo imeli 2x AsRock H81 PRO BTC osnovno ploščo (naslednik je ASRock H110 Pro BTC+), ki je po mnenju mnogih še vedno zelo dobra, za našo sestavo pa bo popolnoma zadostovala. Na trgu se pojavljajo plošče, na katere lahko priklopite tudi več kot 6 grafičnih kartic (Asus B250 Mining Expert omogoča priklop 19-tih, zelo dobre kritike pa dobiva tudi Biostar TB250-BTC Pro) ampak o tem morda kdaj drugič. Ker bomo za kopanje izkoriščali le grafične kartice, smo za procesor uporabili pisarniškega Intel Celeron G1840 (tudi to je nam ležalo v skladišču, brez slabe vesti lahko izberete procesor, katerega lahko kasneje uporabite za pisarniški računalnik, primer: Intel Celeron G3900 ali mogoče Intel i3). Pomnilnik oz. RAM prav tako ne igra posebne vloge zato smo uporabili DDR 3 8GB Crucial (zadostuje tudi 4GB rama). Potrebujemo le še 120 GB SSD in pa “riserje” (klikni me za sliko) s katerimi bomo priklopili grafične kartice na matično ploščo. Pri “riserjih” bodite sila pozorni, kajti tukaj lahko naletite na slabo kvaliteto; če sistem ne zazna grafične kartice, najprej zamenjajte “riser”, potem pa opravite še ostalo diagnostiko. Pri urejevanju kablovja boste verjetno potrebovali še kakšne dodatne “molex” podaljške oziroma podaljške za priklop na grafične kartice. Če kupujete več kot 2 ali 3 “molexe” oziroma podaljške, toplo priporočamo, da le te naročite preko spleta, kajti tako boste prihranili 50% ali več.

Domača sestava ogrodja za RIG  – strošek: 12 € 

Opravimo nekaj osnovnih meritev grafične kartice ter matične plošče in napravimo skico, ki je nadvse amaterska ampak nam poda približno predstavo koliko materiala potrebujemo. Odpravimo se v trgovino tipa Merkur in kupimo les za ogrodje, 2m ploščato železno palico v upanju na lepši izgled ter nekaj vijakov. Vse skupaj nanese 12 €, večina tovrstnih trgovin vam lahko les ali železo tudi nareže na želene dimenzije. Lotimo se “zbijanja” naše “gajbice”: vse poteka dokaj gladko, vmes sproti napravimo nekaj popravkov in ugotovimo, da bi namesto železa, ki služi kot podpornik za grafiko, mogoče bilo bolje izbrati les, kajti tako bi dobili nekaj več stabilnosti grafične kartice in lahko bi jo tudi dodatno privijačili, v našem primeru pa to rešujemo z vezicami (zadeva je popolnoma stabilna in ni bojazni, da bi padla. Če se odločite za nakup železa, priporočamo da izberete tip, ki ima luknje kot v našem primeru). Po naših kalkulacijah ima “gajbica” prostora za dvanajst grafičnih kartic, štiri napajalnike ter dve matične plošče, za dodatek pa smo pustili grafičnim karticam malo več prostora za “dihanje”. Pri sestavi bi poudaril, da je višina “gajbice” prevelika in jo brez bojazni zmanjšate za cca 20cm (iz 55cm višine na 35cm) kajti tako boste pridobili na dolžini napajalnih kablov. Naša prvotna ideja je bila , da napajalnike postavimo v svoje nadstropje ampak smo kasneje se odločili, da vse, zaradi boljše stabilnosti in manj komplikacij, postavimo na dno, mogoče pa bomo to še naredili naknadno. V celoti smo zadovoljni s našo beta verzijo “gajbice” seveda pa je prostora za izboljšav še ogromno, toda na koncu bo ta ali profesionalna izvedenka opravila enako delo. Omenil bi še, da je RIG narejen tako, da se ga enostavno premakne: gre čez vsa vrata nad 59cm in lahko ga prevažate z avtom, pri prenosu je pa priporočljivo, da vam pomaga še en par rok.

Sestava računalnika 

V našem RIGu bomo vse komponente fiksirali, da nam med transportom ne bodo “bežale”. Montaža komponent je klasična in nič posebnega tako, da se tukaj ne bomo predolgo zadrževali. Potem, ko uspešno vstavimo procesor, RAM in priklopimo SSD, napajanje ter seveda grafične kartice lahko, mašinco poženemo. Ekran priklopite na glavno grafično kartic,o katera je v glavni PCIe reži, v nasprotnem primeru ne boste dobili slike na ekran. Ob prvem zagonu lahko naletite na razne težave, vedno najprej preverite pomnilnik oz. RAM in poskusite s ponastavitvijo BIOSA, če pa še vedno ne dobite slike na ekran, odklopite vse grafične kartice in poskusite samo z eno. Z veseljem vam pomagamo pri težavah v komentarjih spodaj. V našem primeru je sestava obeh sistemov je potekala okoli 20 minut, AMD sistem je deloval od prvega zagona brezhibno, pri NVIDIA sistemu pa smo naleteli na težavo in sicer nam ena izmed grafičnih kartic ni delovala oziroma smo prejeli napako Code 12 – This device cannot find enough free resources that it can use. Po internetu smo iskali rešitve toda žal nobena ni delovala, kasneje smo poskusili s starejšo verzijo Windows 10 – 1703  in napaka je bila odpravljena takoj po inštalaciji gonilnikov. Kasneje nismo testirali ali je napaka samo na zadnji verziji, ki je Windwos 10 – 1709 ali tudi vmesnih verzijah. Po raziskovanju na internetu se problem očitno pojavlja samo na naši osnovni plošči, bo pa čas povedal ali je temu res tako, kajti zadnja posodobite Windowsov je še zelo sveža.

Programska oprema

Pri nekaterih starejših AMD grafičnih karticah zadnji gonilniki niso 100% efektivni zato priporočajo verzijo 15.12 ali 16.3.2. Za več informacij priporočam, da za vašo kartico naredite še dodatno raziskavo. Po uspešni namestitvi vseh gonilnikov, smo pripravljeni, da pričnemo z rudarjenjem/miningom. Za vse ljubitelje “plug and play” variant priporočamo MinerGate ali Nicehash, namestitev je zelo preprosta in enostavna. Vsi, ki pa želite malce več raziskovanja in rizika, pa lahko pričnete z direktnim rudarjenjem vašega izbranega kovanca. Pri temu morate redno spremljati cene kovancev na trgu in špekulirati ali bo slednji morda v naslednjih dneh, mesecih poskočil oziroma padel, kajti na bazi nihanja kovanca lahko dodatno zaslužite ali izgubite. Seveda lahko vedno izberete sredinsko pot in jih dnevno oziroma tedensko prodajate ter vložite v kakšno drugo perspektivno valuto ali pa si enostavno izplačate v evrih. Na internetu so številne spletne strani, kjer lahko preverite, kateri kovanec je trenutno najbolj profitabilen za rudarjenje, osebno uporabljamo spletno stran WhatToMine, za cene kovancev in številne druge funkcije (kalkulator, ocene…) pa uporabljamo CryptoCompare.

Za čas našega testiranja je bil kovanec ZClassic v velikem vzponu in tudi najbolj profitabilen, zato smo se odločili pričeti z rudarjenjem omenjene valute. Rudarjenje bomo opravljali preko spletne strani MiningPoolHub, ki je zelo enostavna in ima za vsak kovanec kratka navodila, ki natanko objasnijo začetek rudarjenja. Potem, ko si ustvarite račun, morate vnesti za vsako valuto naslov denarnice na izbrani borzi. Ker se gre za “altocoine”, priporočam Bitrex, ki ima zelo dobro podporo za “altocine” ter deluje tudi v velikih navalih.  Na portalu MiningPoolHub imate številne dodatne nastavitve, s katerimi si lahko poenostavite določene naloge (Auto Exchange, API, Auto Switches…), vseh teh dodatnih nastavitev se tu ne bomo dotikali, vam pa toplo priporočamo, da si jih pogledate.

Po uspešno ustvarjenem računu, odklikamo na stran kovanca in prenesemo vse potrebno za pričetek rudarjenja. Pri prenosu bodite pozorni, da prenesete pravo programsko opremo, kajti za AMD in NVIDIA ni vedno enaka, prav tako je za vsako valuto drugo programovje, vsaka pa vsebuje svoja dodana navodila kako pričeti.  V našem primeru (kovanec ZClassic), smo imeli za AMD “Claymore miner”, za NVIDIA pa “nheqminer”. Po uspešnem prenosu programa, ustvarimo .bat datoteko, vnesemo potrebne podatke ter že lahko pričnemo z rudarjenjem.

Nicehash, MinerGate ali MiningPoolHub rudarjenje? Težko se postavimo na katerokoli stran, kajti vse je odvisno od tega kaj točno želite. Če boste tedensko vse pretvarjali v Bitcoin oziroma euro, potem je verjetno bolj smiselno rudariti s Nicehashom, kajti njihov “miner” dosega zelo dobro profiliranost in avtomatsko preklaplja med trenutno najbolj profitnimi algoritmi, zato lahko enostavno pozabite na vse dodatne kolobocije in le spremljate delovanje ter zaslužek. V primeru, da so ambicije večje in želite rudariti kovanec, ki ima veliko verjetnost, da bo čez nekaj tednov ali mesecev poskočil, pa vam priporočamo MiningPoolHub. MinerGate ima medtem malce več nastavitev in lahko preko vmesnika izbirate kateri kovanec bi rudarili.

Vedno je možnost optimizacije (navijanje grafične kartice, optimizacija BIOS-a na matični plošči…) in doseganje večje profitabilnosti, toda za to bo potrebno velika mera znanja, zato to priporočamo le izkušenim programerjem oz. IT strokovnjakom.

Priporočamo tudi, da si poiščete aplikacijo (ASI MPM) za spremljanje delovanja vašega RIGa in si vklopite obvestila preko emaila v primeru, da ima vaš RIG izpad. V primeru, da imate RIG na oddaljeni lokaciji, pa priporočamo oddaljeno povezovanje z TeamViewer programom oziroma oddaljenim dostopom preko Windowsa.

Zaključek in profitabilnost

Po 25-tih dneh rudarjenja z grafičnimi karticami RX 580, R9 390, GTX 1080, GTX 1060 (6GB), GTX 1070 in GTX 1080 TI (samo 5 dni) smo narudarili 3,34 Zclassic kovanca, kar znaša na dan objave (cena BTCja 6700 €, cena Zclassic kovanca: 0,01174 BTC) vse skupaj 263 €. Če pa se vrnemo v december, ko je bila cena Bitcoina 15.000 €, pa bi ob prodaji zaslužili 588 €. V kalkulaciji nismo upoštevali porabo elektrike, kajti naš RIG se nahaja na lokaciji, kjer elektrike ne plačujemo a predvidena poraba za tako sestavo je 21 €/mesec (0.7 € / dan, brez prispevkov omrežja, po ceni GEN-i: VT: 0,04263 EUR/kWh oz. 0,05201 EUR/kWh z DDV).

Kdaj se povrne investicija? Odvisno od cene nakupa opreme za sestavo RIGa, na dan objave članka je cena RX 580 (na zalogi) neverjetnih 570€, kar je totalno absurdno. Pred dnevi smo se pogovarjali s MSI predstavnikom, ki nas je prepričeval, da je trenutno nakup kartic nagrada MSIja najboljšim partnerjem.

Ali se mining splača? Na trenutne cene kartic in vse ostale mining opreme se po našem mnenju ne splača kupovati, če pa se čudežno nahajate v študentskem domu in imate ob sebi zmogljivo grafično kartico, pa bi bil greh, da je ne uporabite za “raziskovalne namene” kajti zagotovo boste ogreli sobo na prijetno temperaturo, zraven pa še nekaj zaslužili. Morate pa se zavedati, da boste z rudarjenjem tudi počasi obrabili grafično kartico (v primeru, da umre med garancijo, so vam jo dolžni zamenjati oziroma popraviti).

Narudarjene kovance trenutno ne bomo prodali, kajti pričakujemo rast valute ZClassic. Kovanec bomo kasneje pretvorili v Bitcoin in le tega zadržali kot investicijo ter ga predvidoma prodali pri višji ceni; seveda gre lahko zadeva tudi obratno in ob padcu Bitcoina ali ZClassic kovanca izgubimo na vrednosti.

Mining podjetja

Mining v Sloveniji je zelo močan. Osebno smo bili prisotni v dveh “rudnikih” kjer imajo v prvem okoli 2000, v drugem pa 5000 grafičnih kartic, teh “rudnikov” pa je v Sloveniji še veliko več. Žal so nam prepovedali kakršnokoli slikanje in upamo, da nam v prihodnosti uspe prepričati enega izmed rudarjev za kratek intervju in pa nekaj slik. V take farme se vlaga po več 100 tisoč evrov in na koncu nudijo tudi redne zaposlitve, kajti sisteme treba nadzorovati in vzdrževati vsako minuto. Spodaj prilagamo zelo zanimiv video na to temo.

Velika želja je bila dopolniti naš “mining rig” in imeti na koncu 12 kartic, toda na dan objave članka, 8.2.2018, so cene kartic enostavno ali prehude ali pa nedobavljive, zato nam ni uspelo do konca sestaviti “gajbice” za kar nam je zelo žal. V nakup kartic se ne bomo spustili, dokler se cene ne normalizirajo, razmišljamo celo o prodaji trenutnih kartic in kasnejšem nakupu novih. Upamo, da se rudarska mrzlica kmalu poleže, kajti na koncu najbolj trpijo igralci, ki želijo kupiti kartico za preprosto igranje iger, to pa jim je trenutno praktično onemogočeno.

Namen članka je groba predstavitev “mininga” in nekaterih osnovnih pojmov, v primeru napak oziroma dodatnih vprašanj, smo vam z veseljem na voljo v komentarjih.

Koristne povezave:
Bitcoin talk | Minergate | EIGRE.si, računalniška oprema |Mining Pool Hub | Nicehash  | Cryptocompare | Whattomine

Objava Kako pričeti z rudarjenjem kriptovalut: osnovni pojmi, vodič in sestava se je najprej pojavila na HOPsi.

Gorečim kritikom se bo potencialno kar hitro pridružila tudi Nemčija, saj po poročanju publikacije “Welt Am Sonntag” GCYMPSMA (Germany’s Commission for Youth Media Protection of the State Media Authorities) razmišlja, kako bi se najbolje soočili z omenjenim, vse bolj prisotnim problemom. Vodja komisije Wolfgang Kreißig je oznanil, da po njegovem škatle z dobrotami kršijo prepoved kockanja za otroke in mladino in da jih je potrebno omejiti.

Končna odločitev bo padla v mesecu marcu, razvijalce in založnike iger s škatlami dobrot pa bi ob sklenitvi zakona lahko doletela denarna kazen ali popolna prepoved prodaje takšnih iger, v kolikor škatel dobrot ne odstranijo iz njih. Po besedah Kreißig-a bo prepoved letela predvsem na igre s pretežno mladoletnimi igralci.

Poročilo publikacije Welt Am Sonntag za dokaz škodljivosti kockanja vključuje študijo Univerze v Hamburg-u, kjer so ugotovili, da večina prihodkov škatel z dobrotami izvira s strani mladoletnih kupcev in da dejstvo sovpada z značilnostmi kockanja. Ni pa znano, ali bo komisija pri končni odločitvi glede prepovedi v obzir vzela tudi dano študijo.

Nemčija pa ni edina država, ki razmišlja o prepovedi ali kaznovanju razvijalcev in založnikov, isto razmišljajo tudi na Nizozemskem in prepoved bi lahko padla tudi tam. Ampak, ker gre pri Nemčiji nenazadnje za ekonomskega mogotca in za državo z največjo igričarsko industrijo v Evropi (vrednost več kot 4 bilijone evrov letno) ter domovanjem igričarskega sejma Gamescom, bo njihova odločitev seveda najbolj pretresla industrijo in drastično vplivala na donosnosti mikro-transakcij.

Omeniti moramo tudi, da vsaj del igričarske industrije razmišlja a samo-regulaciji kot načinu rešitve problema brez vladnih posegov, a ni znano, kakšen je njihov vpliv in ali bodo vlade samo-regulacijo sploh vzele v obzir.

Objava Nemška vlada razmišlja o prepovedi tako imenovanih “Loot Box-ev” se je najprej pojavila na HOPsi.

Vendar ne gre za tipičen gaming prenosnik, saj je prvovrstno namenjen ustvarjalcem različnih vsebin, zaradi grafične zmogljivosti pa se da na njem igrati tudi videoigre. Preprosto povedano je cenejša alternativa ZenBook-a, namenjena širšemu delu trga. Predbožični čas, kot nalašč za test.

Asus VivoBook Pro je bil prvič oznanjen na letošnjem Computex. Kot sem že omenil je od dražjega bratranca cenejši za dobrih 400€, vendar kljub temu ne gre za ravno cenovno ugoden prenosnik. Še vedno stane kar 1300€, ki jih po svoje opravičijo izjemno zmogljive komponente, ki se skrivajo v notranjosti. Vendar izbire v tem cenovnem razredu ne manjka.  Izmed konkurentov, mu za vrat dihata tako Dell XPA 15, kot tudi Acer Aspire VX 15. Kakorkoli, oba zgoraj omenjena prenosnika uporabljata manj zmogljiv i5 7300HQ, s štirimi jedri, prepolovljena pa je tudi količina pomnilnika.

Specifikacije:

Procesor: Intel Core i7-7700HQ
Grafična kartica: NVIDIA GeForce GTX 1050 4GB + Intel HD 630
Osnovna plošča: Intel HM175
Pomnilnik: 2x8GB
Zaslon: 15.6 inch 16:9, 1920×1080 IPS 300nits
Disk: 512gb M.2 SSD
Teža: 1,98kg, polnilec 517g
Priključki: 2xUSB 2.0, 1xUSB 3.0, 1x USB 3.1-c, 1×3,5mm, 1xRJ45, 1xHDMI 1.4, 1x bralnik kartic
Tipkovnica: slovenska, osvetljena
Cena: 1470€

Ohišje

Začnimo pri enem izmed zame osebno najpomembnejših aspektov v prenosnikih, to je ohišje. Nenazadnje jih bomo vsakodnevno prenašali naokoli in nikakor ne bi želel po letu videti že na pol razpadlega, ki ropota ob vsakem premiku, za izogib česar bo potrebno že ob nakupu biti pozoren na kakovost uporabljenih materialov.

Asus na strani navaja, da je ogrodje iz 19.2mm debelega brušenega aluminija, vendar ne v celoti. Okoli ekrana najdemo na otip kakovostno ne-svetlečo plastiko. K sreči, tako kot tudi aluminijasti deli, ni podvržena prstnim odtisom, vsaj ne v meri, da bi bilo moteče. Sam izgled in barvna kombinacija nista nič posebnega, čeprav svoje elegance ne skriva in je prijeten na pogled.

Prvi vtis je pokazal kompaktnost in čvrstost, vendar se tipkovnica malenkostno upogiba v sredini, ki je temu najbolj izpostavljena. Na spodnji strani so tri ventilatorske reže, kar bi znala biti težava ob dolgotrajnejši rabi na postelji, kjer bi stik z mehko površino otežil hlajenje. Zvočni sistem se za razliko od vetilatorjev nahaja na sprednji strani. Razvit je bil v sodelovanju z Herman/Kardon in zaobsega dva zvočnika. Oba se nahajata asimetrično, na vsakem koncu sprednjega dela. Boste pa kar hitro opazili, da spodnji del ne skriva vzdrževalnega pokrova in tudi, da se nikjer ne nahaja ločena reža za baterijo. Slednja je vgrajena in do nje je mogoče dostopati le s popolno odstranitvijo spodnjega pokrova.

Priključki

Priključki, ki se nahajajo na prenosniku, so dokaj standardni. Tako lahko na levi strani najdete priklop za polnilec, USB 3.1, HDMI in USB 3.1-c. Za zunanji priklop monitorjev sicer na izbiro ni DVI ali VGA priklopov, a glede na to, da je standard bolj kot ne prešel na HDMI ter DP, to ni nikakršna ovira.

Enako pa žal ne morem trditi za desno stran. Nikakor ne morem razumeti, zakaj sta tu dva USB 2.0 priklopa, namesto že splošno uveljavljenih 3.1 ali vsaj 3.0, zraven njiju pa obrvi dviga še skupen 3.5 audio priključek za slušalke, mikrofon ali oboje. Majhna težava za lastnike slušalk z ločenima priklopoma. Seveda ne smem pozabiti še bralnika SD kartic, ki zna biti izjemno priročen. Sam nekoliko pogrešam še kakšen dodaten USB priklop in morda nekoliko več prostora med priključki samimi. S slednjim niso bili preveč radodarni, kljub temu pa vas večina večjih težav zagotovo ne bo imela.

Pričakovano ni vgrajene BluRay ali DVD enote, kar je v mojih očeh dodaten plus. Če ne drugega se na ta način nekoliko zniža sama teža in poraba prenosnika, vsakdo, ki bralec ploščkov še potrebuje, pa si še vedno lahko omisli prenosno enoto. Na desni strani je dodan še Kensington priključek za ključavnico, s katero lahko prenosnik zavarujete pred krajo oz. odnašanjem. Seveda je samo ključavnico potrebno kupiti ločeno za okoli 50€.

Tipkovnica in drsna plošča

S tipkovnico med uporabo prenosnika nisem imel nikakršnih težav. Morda je bilo na začetku potrebnega nekoliko privajanja, saj so smerne tipke in številčnica utesnjene. Slednje bo težilo predvsem uporabnike z nekoliko večjimi prsti, saj so za dobro polovico ožje od preostalih, kar je tudi meni povzročalo kar nekaj poporodnih krčev. Razen tega glede tipkovnice večjih pripomb nimam. Konec koncev ne nudi tipkarske izkušnje v kateri bi blazno užival, vendar opravi svoje delo. Lepo je enostavno dostopati tudi do funkcijskih tipk, za uporabo katerih je na večini notesnikov potrebno uporabiti kombinacije dveh tipk. Hod tipk po navedbah proizvajalca znaša 1,2mm. Med daljšo uporabo sem večkrat opazil, da so tipke dosegle dno prehitro (lahko bi nudile višjo upornost), kar je vodilo do rahlega neudobja.

Med same tipke je integriran še gumb za prižig, ki se nahaja na zgornji strani tipkovnica na skrajni desni, zaradi česar so bile nekatere sekundarne funkcije prestavljene na numerični del. V uporabo stopijo, če je številčnica izklopljena. Spodnja fn tipka nudi bližnjice do različnih funkcij, kot je spreminjanje svetlosti tipkovnice, glasnosti ter svetlosti zaslona.

Pri touchpadih nikoli nisem uspel vzljubiti gumbov, vgrajenih na dno sledilne plošče. Veliko raje sem imel ločene, v stilu Lenovo Thinkpadov, saj so zame primernejši za delo. Na Asus VivoBook je sama ploskev rahlo zamaknjena v levo, zaradi udobnejše postavitve rok glede na tipkovnico. Sposobna je zaznati več dotikov hkrati, govora je o do štirih sočasnih zaznavah.

Spodnji del služi kot levi in desni klik, ki ju loči rahla črta v sredini. Samo klikanje je preglasno in daje občutek cenenosti. Sledilna ploščica deluje zadovoljivo, občasno sem imel težave z dvo-prstnim pomikom navzgor ali navzdol, saj mi je v brskalniku namesto želene poteze sprožilo povečevanje in zmanjševanje slike (scaling). Na ploščici se nahaja tudi bralnik prstnih odtisov. Opaziti ga lahko na zgornji desni strani. Možno ga je uporabiti za prijavo v operacijski sistem preko Windows Hello, pa tudi namesto nekaterih gesel. Vsekakor dobrodošla rešitev za vse, ki pogosto pozabljate gesla, ali pa ste jih preprosto naveličani vpisovati.

Zaslon

V začetku sem že izpostavil, da se testirani prenosnik prodaja s tremi različnimi ekrani. S TN je pričakovano najcenejši, saj so zanj značilni slabši vidni koti, sprane barve in nižja reprodukcija. Sam bi v tem cenovnem razredu zagotovo vzel IPS zaslon, ki se je na testu odnesel odlično, čeprav je v določenih igrah, zlasti po temi, vid otežen, saj je črna barva dokaj dobro reproducirana. Uporaben je tudi na prostem, čeprav v močni svetlobi delo ne bo mogoče. Na tem mestu pogrešam nekoliko dodatne svetlosti, saj premore dobrih 300 nitov, kar je dokaj povprečna vrednost, ob notranji uporabi seveda težav ni za pričakovati.

Kljub temu, da gre za kvaliteten ekran, slika ni tako ostra, kot na nekaterih zaslonih z višjo resolucijo, npr. Yoga 720 (3840×2160), XPS 15 (3840×2160), čeprav osebno ravno nisem pristaš prenosnikov, ki na 15,6″ vsiljujejo visoke ločljivosti. K temu botruje večja poraba energija in težave pri uporabi aplikacij, ki ti. scalinga ne podpirajo, oz. je slabo implementiran. Če ste pripravljeni odšteti dodaten denar, je tudi Asus VivoBook Pro N580VD mogoče kupiti s 4k zaslonom.

Zvok

Zvočni sistem je bil razvit v sodelovanju s harman/kardon. Prenosnik proizvaja spodoben zvok, dosti glasnejši od večine cenovno ugodnih prenosnikov in dovolj glasen tudi za uporabo v konferenčnih dvoranah. Seveda močnega basa ni za pričakovati, čeprav sem ob poslušanju glasbe opazil, da so zvočniki ustvarili natančne sintetike in rahel bas, so pa vokali zveneli toplo in mehko. Zvok je bil zadovoljiv, zgolj na najvišji glasnosti je prihajalo do šuma in občasnega popačenja tonov.

Ker ima zgolj eden 3.5mm audio priklop, ki je kombiniran, boste na njega ločeno lahko priklopili zgolj eno napravo. Problem se zna pojaviti, če želite priključiti tako zvočnike kot mikrofon od slušalk, kar ne bo mogoče. So pa slednje zaradi glasnosti ob daljših obremenitvah nujne.

Hlajenje

Ne morem reči, da je hlajenje slabo, vendar se pozna, da so bili pri zasnovi sprejeti nekateri kompromisi. Zaradi razmeroma nizke teže in dejstva, da je prenosnik tanek, je pričakovano večje breme padlo na hladilni sistem. Ventilatorji se nikoli ne izklopijo popolno in so slišni tudi zgolj ob surfanju po spletu. Pod obremenitvijo, pa se hrup le še stopnjuje. Igranje iger si brez slušalk težko predstavljam, ker znajo ventilatorji preglasiti zvok same igre.

Ob dolgotrajnejših obremenitvah se del ob zaslonu in zgornjem delu tipkovnice neprijetno segreje. Doseže lahko vse do 47c, ki je bila izmerjena v sredini. Vendar se pravi pravcati pekel skriva v notranjosti, vsaj na to sem pomislil, ko je procesor na testu redno dosegal 98C. Grafična se odreže malo bolje in kljub grafično zahtevnih igrah nikoli ni presegla 85C. Z znižanjem voltaže v Throttlestop sem problematiko uspel omiliti. Seveda je priporočljivo nastaviti tudi izklopitev Turbo Clock-a, ko procesor preseže 85-90c.

Poraba in baterija

Maksimalna poraba, ki sem jo na testu opazil je 120W, kolikor je tudi deklarirana zmogljivost priloženega adapterja, ki ob večjih obremenitvah deluje na polno. Na to problematiko sem opozoril že v članku Throttlestop. Slednje vodi do tega, da se vam tudi, ko bo prenosnik priklopljen na napajanje ob obremenitvi baterija ne bo polnila, ali izjemno počasi. Pri danem primerku se kljub vsemu ni praznila, tudi to se namreč dogaja.

V lažjih opravilih pa je poraba izjemno nizka, celo za 4-5W nižja, kot pri konkurenčnih prenosnikih.

Vanj je vgrajena 47Wh baterija, kar ni veliko. Bo pa v lažjih opravilih zdržal do 8 ur, pod obremenitvijo pa se čas skrajša na okoli 90 minut. Vseeno za delo in igre priporočam, da je prenosnik priklopljen na napajanje, saj bo v nasprotnem primeru frekvenca procesorja in grafične nihala, kar bo vodilo do opazno slabše zmogljivosti.

Zmogljivost

Zmogljivost je ob hlajenju in ohišju zame ena izmed pomembnejših lastnosti vsakega prenosnika. Konec koncev ima slednji največji vpliv na to, kako tekoča bo naša uporabniška izkušnja in v kolikšnem času bomo naše delo opravili.

Pod pokrovom se skriva i7 7700HQ procesor s štirimi jedri in osmimi nitmi. Njegov osnovni takt je 2.7GHz, ki se pod obremenitvijo zviša do 3.4GHz. Gre za enega izmed najzmogljivejših potrošniških procesorjev Kaby Lake razreda, ki jih je zaenkrat možno dobiti v prenosnikih. Svoje delo opravlja odlično in je kot takšen primeren tako za prenosne delovne postaje (seveda ne primarna), ustvarjalce pa tudi gejmerje.

V testnem primerku je dodan še 512GB SSD disk in 16GB pomnilnika. Prenosnika zaradi želje dobavitelja nisem razstavil, ampak, kolikor sem preveril po spletu se rama ne da dodajati, saj je pricinkan na ploščo, brez dodatnih prostih rež. Zaenkrat slednje veliki večini uporabnikov ne bo v napoto, razen če imate namen računalnik uporabljati za zahtevnejša dela v AutoCad ipd., kjer se vsak dodaten gigabajt pozna.

Grafična kartica je srednje zmogljiva GTX 1050, serije Pascal, praktično identičen čip od tega najdemo v grafikah za namizne računalnike. Če smo še do nedavnega prenosne grafične čipe od namiznih ločili z oznako m (GTX 980m), temu več ne bo tako. Vendar zmogljivost vsaj v dotičnem primeru ni identična. GTX 1050 v prenosniku ima nižji takt in deluje na okoli 1650MHz, med tem, ko navita namizna dosega tudi do 2000MHz. Vseeno omogoča zadovoljivo igranje iger, v kolikor ste pripravljeni nekoliko prilagoditi nastavitve. GTX 1050 je na voljo v 2GB ali 4GB izvedbi. Za vse, ki vas zanimajo rezultati testiranja v igrah, berite naprej.

Igre

Kot lahko že iz grafikona razberete, je prenosnik več kot sposoben poganjati najnovejše naslove, seveda s prilagojenimi nastavitvami. Grafična kartica je dosegla nekoliko slabše rezultate, kot bi jih njena namizna tekmica, vendar gre slednje pripisati nekoliko nižjemu taktu jedra. Vseeno mu igre niso predstavljale posebnega izziva, praktični ni naslova, ki ga ne bi morali igrati na FHD resoluciji.

Programi

Asus VivoBook Pro je nedvomno lepo zasnovan procesor s priročno težo, kakovostnimi zvočniki in učinkovito porabo na namizju. Po drugi strani je pod obremenitvijo glasen in topel, z uporabo baterije pa se zmogljivost zniža, tako, da bo za resno delo in igre preprosto moral biti priklopljen na električno omrežje. Zaslon svoje delo opravi dobro, čeprav zna ob sončnih dnevih biti na prostem samo pogojno uporaben.

K temu dodajmo še povprečno kamero (mikrofon) in vprašljivo izbiro nekaterih priključkov. Vseeno gre za kakovosten prenosnik, ki vas bo zadovoljil, v kolikor mu lahko oprostite nekatere pomanjkljivosti.

Objava Test prenosnika – Asus VivoBook Pro N580VD se je najprej pojavila na HOPsi.

Samo sestavljanje mi je vzelo precej več časa, kot sem pričakoval. Temu je kljubovalo predvsem dejstvo, da sem se sestavljanja lotil povsem sam. V kolikor bi imel dodaten par rok, bi verjetno stol sestavil v kakšnih 20 minutah, a sem na koncu porabil dvakrat toliko. Ne gre za to, da je sestavljanje kompleksno, le nekoliko nerodno je držati v rokah posamezne dele in hkrati poskušati ujeti vijak v vijačnico. Kakorkoli že, po 40 minutah sem se končno lahko prvič vsedel in začel praizkušati razne ročice.

UVI Gamer je, kot že ime narekuje, namenjen igralcem iger, a se bo povsem lepo znašel v katerikoli pisarni, kjer je potrebno veliko časa sedeti za računalnikom. Kar me je najprej presenetilo pri tem stolu, poleg zelo spodobne kakovoti izdelave, je bila njegova velikost. Ne samo, da je stol širok in udoben z dodatnimi oporami za ledveni in vratni del (ki so, mimogrede, odstranljive) – sam stol je, tudi v najnižji nastavitvi, razmeroma visok. To pomeni, da boste tisti, ki ste nekoliko nižje rasti (sam merim 178 cm v višino in je zame na najnižji nastavitvi ravno prav visok) morda raje posegli po kakšnem manjšem modelu. Ali pa si umislite dodatno stojalo za vaša stopala.

Kot sem že omenil je kakovost izdelave zelo spodobna – podnožje je kovinsko, kar je pri tej ceni za pričakovati. Kolesa bi lahko bila gumirana, a so priložena zolj plastična, kar je nekoliko nerodno, a ne vpliva bistveno na samo rabo. Tu bi pohvalil še dejstvo, da je na vseh vijakih t.i. “threadlocker” oz. modra snov, ki preprečuje vijakom, da se enostavno zrahljajo. To bi moralo pomagati pri dolgotrajni uporabi. Stol je oblečen v sintetično usnje in je dovolj oblazinjen, da ponuja več kot dovolj udobja. Vrsta oblazinjenja pa ima še eno prednost: čiščenje. Ker je površina nevpojna, ji kakšna polita pijača in druga nesnaga ne bosta prišli do živega – poskrbi le, da čim prej obrišeš umazano površino.

Takole pod črto težko zapišem karkoli zares motečega na tem stolu. Bi pa ob tem, zavoljo transparentnosti, rad omenil, da smo mi zastopniki ta stol podarili in bo ostal v moji lasti. Kljub temu z vso gotovostjo lahko trdim, da je ta stol vreden svojega denarja. Če te zanima nakup odklikaj na uvichair.com.

– blog.miklavcic.si

Objava Test stola UVI Chair Gamer od Blog.Miklavcic.si se je najprej pojavila na HOPsi.

Preverite tudi naša vodiča o NAKUPU PROCESORJA in GRAFIČNE KARTICE (v kratkem bosta deležna prepotrebne prenove).

Cene se vseskozi spreminjajo. V prispevku so upoštevane cene ob objavi.

Pisarniški računalnik

Procesor: INTEL Celeron G3930

Matična plošča: MSI H110M ECO DDR4 LGA1151 mATX

 Pomnilnik: Kingston 4GB 2400MHz DDR4

Disk: Kingston A400 128GB SSD SATA3 ali TOSHIBA 1TB 3,5″ SATA3 7200rpm 32MB

Napajalnik: LC-POWER Office LC420-12 v2.31 300W Bronze

Ohišje: LC-Power 7035B

Cena: 225€

Mnogokrat opazim, da podjetja pri nakupu pisarniških računalnikov ravnajo zelo nerazumno. Le kaj bodo pisarniški delavci počeli na i5 procesorjih? Kar kliče po igranju iger na službenih računalnikih ;). Sam vam bom ponudil računalnik, ki bo za manj denarja prinesel neopazno spremembo. Primeren je tudi kot družinski računalnik za osnovna opravila – brez igranja videoiger. Osrčje sestave bo Celeron G3930 procesor, ki ga bom vstavil na cenovno ugodno matično ploščo. Slednja ne prinaša dodatnih priboljškov, vendar roko na srce, teh tudi ne boste potrebovali. Med konkurenco je nekoliko izstopala zaradi prisotnosti HDMI priključka, tako, da za zastavljeno ceno ponuja največ. Nudila bo zanesljivo delovanje in to je največ, kar lahko od nje zahtevamo. Za tekoče delovanje bo skrbelo 4GB rama (za več so trenutno cene pomnilnika preprosto previsoke) ter 128GB SSD disk. Napajalnik bo osnovni LC Power 300W, ki se lahko pohvali tudi z Bronze certifikatom izkoristka (85%), zmogljivejšega sistem ne potrebuje.

Vstop v svet iger

Procesor: AMD Ryzen 3 1200 (4 jedra)

Matična plošča: MSI B350M Gaming Pro AM4 mATX

Pomnilnik: Kingston 8GB 2400MHz DDR4

Grafična kartica: Gigabyte GTX 1050 Windforce 2GB GDDR5

Napajalnik: Cooler Master MasterWatt Lite 400W

Trdi disk: TOSHIBA 1TB 3,5″ SATA3 7200rpm 32MB

Ohišje: ANTEC GX200

Cena: 536€

Če je bil še do nedavnega procesor G4560 stalnica tega cenovnega razreda, je AMD-ju s serijo Ryzen uspel velik met. Ryzen 3 1200 se lahko pohvali s štirimi jedri in odklenjenim množilnikom, kar pomeni, da se ga lahko navije. Gre za odličen kompromis tako za igričarje, kot tudi za osnovno video obdelavo ali modeliranja. Zraven se vrine GTX 1050, grafična kartica, ki se s procesorjem odlično ujame. Na tem mestu je nadomestila RX 560, ki je v nekaterih igrah izrazito boljša, a kaj, ko se v večini starejših naslovov odreže slabše, ob tem pa porabi tudi več energije in se bolj greje. Plošča je kakovostna, z novim AM4 podnožjem in podporo m2 ssd. Ker omogoča navijanje in ima ustrezno rešeno VRM hlajenje bo z njo mogoče dosegati zavidljive rezultate. Prisotna je tudi rdeča osvetlitev, ki bo pripomogla k izgledu vašega mlinčka (po želji jo lahko tudi izklopite). Za tekočo uporabo bo poskrbelo 8GB rama. Vključen je tudi 1TB HDD disk. Ker bo računalnik pod polno obremenitvijo porabil zgolj okoli 150W, smo za napajanje uporabili napajalnik Cooler Master Lite 400W.

Igričar

Procesor: AMD Ryzen 5 1600

Osnovna plošča: MSI B350 TOMAHAWK AM4

Pomnilnik: Kingston 8GB 2400MHz DDR4

Grafična kartica: Gigabyte GTX 1060 3GB GDDR5 Windforce ITX 

Napajalnik: ANTEC NeoECO NE450M EC 450W

Trdi disk: TOSHIBA 1TB (po želji dodajte še SSD)

Ohišje: ANTEC GX500

Cena: 780€

Pa smo prišli do, za igranje iger, bolj naprednih sistemov. Kot ste najbrž že opazili, sam veliko dam na vsestranskost sistemov in njihovo uravnoteženost. Tudi tokrat preprosto ne morem mimo AMD Ryzen, ki s svojim 5 1600, ponuja ogromno. 6 jeder in 12 niti bo kos vsem opravilom, z odliko se odreže tudi v igrah. Vredno je omeniti, da je tako, kot vsi Ryzen procesorji odklenjen in pripravljen za navijanje, če se vam zahoče. Zraven je dodan odličen hladilnik, ki je svetlobna leta pred tistim, ki ga prilaga Intel.  Kompletu sem  dodal še standardnih 8GB rama. Izbrana grafična kartica je izredno zmogljiva GTX 1060 3GB, ki bo nesramežljivo poganjala tudi najzahtevnejše igre. V oči morda bode količina video pomnilnika, vendar je situacija žal takšna, saj se je cena 6GB različici, zaradi kripto-kopalcev, dvignila v višave. 10% razlike v zmogljivosti pa ne odtehta dodatnih 80€ višje cene. Ker bo sistem porabil okoli 250W, sem se odločil za Antec modularen napajalnik z bronastim certifikatom in 450W moči. Podatke boste shranjevali na 1TB velik HDD disk, za hitrejše delovanje priporočam dokup SSD diska.

Alternative

Če vam finančno stanje ne dopušča dokupa SSD, lahko HDD mirne volje nadomestite s slednjim.

Grafična kartica GTX 1060 3GB zaradi zgoraj omenjenih kriptokopalcev nima alternativa, saj so konkurenčne RX 570 in RX 580 preprosto razprodane.

Coffee Lake-a v tem cenovne razredu ne priporočam, zaradi dragih Z370 matičnih plošč, saj so se zaradi juriša za zaslužkom v letošnjem letu odpovedali, za žep prijaznejšega, Bxxx in Hxxx  čipovja, ki se pričakujeta v začetku bližajočega se leta.

Pro Gamer

Procesor: AMD Ryzen 7 1700

Osnovna plošča: MSI B350 Tomahawk ATX AM4

Pomnilnik: ADATA Premier 8GB 2400MHz

Grafična kartica: Inno3D GTX 1070 X2 V3 8GB GDDR5

Napajalnik: ANTEC NeoECO NE450M EC 450W

Trdi disk: TOSHIBA 1TB + Kingston M.2 120GB SSD

Ohišje: Po želji

Cena: 1100€

Resni gamerji? Kdo je to, se najbrž sprašujete? Torej, pod sistem za igralce, ki z igranjem mislijo resno, štejem vse, ki konjičku namenijo vsaj 20h tedensko. Če padcev pod 60 sličic na sekundo ne prenesete, smo definitivno prišli do vaše sestave. Zmogljiv procesor AMD Ryzen bo poskrbel, da boste izkoristili tudi zmogljivo grafično kartico, kot je GTX 1070 8GB. Zaradi navitih cen pomnilnika, se je tokrat v sestavi znašlo samo 8GB, po želji lahko dokupite več. Napajalnik je modularen 450W Antec s katerim bo vaše ohišje lažje urediti.

Morda ste opazili, da novih Cofee Lake procesorjev med izbiro ni opaziti. Razlog za to je manjko cenovno ugodnih matičnih plošč in privlačna cena in zmogljivost AMD procesorjev.

Tako, pa je za nami še eden izmed vodičev, upam, da sem vam pomagal pri sestavi novega računalnika. Vabim vas, da v komentarje napišete, kakšno vsebino za vas pripravimo prihodnjič. Vidimo se spet v prihodnje, do takrat pa, lep pozdrav.

Svetujemo vam lahko tudi na našem Discord kanalu.

Za vprašanja ali svetovanje sem dosegljiv na poštni naslov: davorin@gaming.si .

Objava Sestave računalnikov za vsak žep se je najprej pojavila na HOPsi.

Če začnemo pri miškah, je tu na voljo slavna Razer Naga Chroma, ki je znižana za kar 53 %, na 48,80 €, ter Razer Naga Hex V2, kateri je cena upadla za 51 %, na tudi 48,80 €. Popusti se nadaljujejo tudi pri tipkovnicah, kot je Razer BlackWidow Tournament Chroma, UK SLO g., znižana za 40 %, na 108,82 €, ter Razer BlackWidow Chroma V2 Green Switch, US SLO g., katero je doletela pocenitev za 30 %, na čistih 140 €. Tu so še slušalke Ozone RAGE Z50, katerim cena s 33 % znižanjem pade na 36,59 €, ter Razer Kraken USB, ki vas bodo prikrajšale za samo 49,96 €. Seveda ne smemo pozabiti na gaming UVI stole, katerim je cena padla za skoraj polovico. Čakajo vas UVI CHAIR Hero red, znižan za 46 %, na 108,58 €, ter UVI Chair Gamer moder, ki je utrpel 43 % popust, 198,86 €.

Celotno ponudbo si je moč ogledati na sledeči povezavi, nakupovalna mrzlica pa bo trajala vse do 28. novembra 2017.

Objava Črni petek je zavil tudi v trgovino EIGRE se je najprej pojavila na HOPsi.

Ogled finala se bo odvijal v soboto, 4. 11. 2017, od 9.30 dalje, v prostorih ABC HUB-a v BTC Cityju v Ljubljani. Vstop na dogodek bo brezplačen! Na ogled svetovnega prvenstva lahko prinesete tudi svojo hrano ter pijačo, ampak vas že vnaprej prosimo, da odpadke pospravite.

Sponzorji dogodka: Nicehash.com | UVICHAIR.com | EIGRE.si | ABCHUB

Poleg ogleda finala svetovnega prvenstva pa bomo pripravili še dodatne dejavnosti.

Pred samim dogodkom boste vsi obiskovalci lahko oddali svojo napoved finalnega rezultata, ob koncu bo izžreban en srečnež ali srečnica, ki bo prejel/a lepo nagrado.

• Med ogledom bomo med naključne obiskovalce razdelili uradne Riot League of Legends “merch-e”.
• Na dogodku boste lahko preizkusili slovenske gaming stole UVI CHAIR.
• Med ogledom bo možno kupiti srečke za LoLSlovenia srečelov, po koncu prenosa pa bomo izžrebali nagrajence nagrade v vrednosti 500+ €.
• Po končanem ogledu finala bodo naključni obiskovalci lahko sodelovali v League of Legends kvizu, v katerem bodo najboljši trije nagrajeni s praktičnimi nagradami.
• Dogodek pa se bo končal s LoLSlovenia podcastom, kjer bodo Jure ‘Forky’ Anzeljc, Mihael ‘Mikyx’ Mehle in Ambrož ‘Phaxi’ Hren naredili kartek pregled celotnega svetovnega prvenstva in odgovarjali na vprašanja obiskovalcev.
• Gostili bomo oba profesionalna LoL igralca: Splyca Mikyxa in Roccata Phaxija.
• Jure ‘Forky’ Anzeljc.

Pričakovan konec dogodka je med 13. in 15. uro! Če se boste dogodka udeležili z avtomobilom, lahko brezplačno parkirate na parkirišču pred Emporiumom.

Potrdite vašo udeležbo na strani Facebook dogodka in povabite prijatelje.

Objava Ogled finala League of Legends 2017 by UVICHAIR.com se je najprej pojavila na HOPsi.

1. Ohišje z motivom Alien, ki ima premikajoče ustnice in jezik.

Avtor: Igor Belov iz Rusije

Notranje komponente sistema
Procesor: AMD FX8320E
Matična plošča: MSI 990FXA Gaming
Grafična kartica: Nvidia GeForce GTX 1050 Ti
Delovni pomnilnik: Fury HyperX 8GB x 2
Shranjevanje podatkov: Kingston 120 GB (SSD) in 1 TB Seagate Barracuda (HDD)
Napajalnik: Cooler Master G750M

2. Ohišje škorpijon, ki je nastalo pod projektom Scorpio, in je izdelano s pomočjo 3D tiskalnika.

Avtor: Alessandro Chiarentin iz Italije

Notranje komponente sistema
Procesor: I5 7600k
Matična plošča: MSI z270i carbon mini itx
Grafična kartica: GTX 1070 MSI AERO
Delovni pomnilnik: G.SKILL 16 GB DDR4 3200
Shranjevanje podatkov: SAMSUNG 850 evo 250 GB m.2
Napajalnik: COOLER MASTER V 850 full modular

3. Računalniško ohišje izdelano v stilu dodatnega monitorja.

Avtor: saito_MOD z Japonske

Notranje komponente sistema
Procesor: Intel Corei7-6700K
Matična plošča: ASUS MAXIMUS VIII GENE
Grafična kartica: GIGABYTE GV-N760OC-2GD
Delovni pomnilnik: CORSAIR Dominator Platinum Series CMD16GX4M2B3000C15
Shranjevanje podatkov: Kingston SSDNow UV400 SUV400S37/240G (SSD)
Napajalnik: Corsair SF450 CP-9020104-JP

4. Elegantno belo ohišje s pozlačenim okrasjem.

Avtor: Craig Ferrie iz Združenega Kraljestva

Notranje komponente sistema
Procesor: Intel core i7 6700k
Matična plošča: ASUS Maximus IX CODE Z270
Grafična kartica: ASUS Strix GTX 1070
Delovni pomnilnik: T-Force XTREEM DDR4 RAM @ 3800 MHz OC
Shranjevanje podatkov: Ni informacij
Napajalnik: Cooler Master V1000

5. Vrteče ohišje v obliki vrtiljaka, poimenovano The Wheel Of Star (Zvezdno kolo).

Avtor: Modder CROW iz Tajske

Notranje komponente sistema
Procesor: i7 7700K
Matična plošča: MSI Gaming Pro Carbon
Delovni pomnilnik: G.SKILL TRIDENT Z RGB (8 X 2)
Shranjevanje podatkov: Ni informacij
Napajalnik: Corsair SF600

6. Forest’s Heart (Srce gozda) je ohišje, ki predstavlja kontrast med naravo in elektroniko. Izdelano je iz pravega drevesnega debla.

Avtor: Luca Passante iz Italije

Notranje komponente sistema
Procesor: Intel i7 6700k
Matična plošča: Asus Prime Z270M-Plus
Grafična kartica: Asus Strix Gaming Geforce GTX 150Ti (Nvidia)
Delovni pomnilnik: GEIL Evo X 8 GB x 2 DC kit (3000 MHz)
Shranjevanje podatkov: SSD Kingston uv400 240 GB
Napajalnik: Cooler Master V550

7. Ohišje The Battleship (Bojna ladja), izdelan po vzoru istoimenskega filma iz leta 2012.

Avtor: Ahmad Syafiq Hamman iz Malezije

Notranje komponente sistema
Procesor: Intel i7 7700k
Matična plošča: Gigabyte Aorus Z270X GAMING K5
Grafična kartica: Integrirana
Delovni pomnilnik: Avexir Blitz DDR4 32 GB Quad Channel
Shranjevanje: Adata SSD SX950
Napajalnik: Coolermaster V650 Full Modular

8. The Old Book (Stara knjiga) je ohišje, izdelano iz pravega usnja.

Avtor: Megaskot iz Srbije

Notranje komponente sistema
Procesor: Intel i5 6600k
Matična plošča: Asus Maximus Gene VIII
Grafična kartica: Asus ROG Strix RX 470 4 GB
Delovni pomnilnik: Avexir 4 x 4 GB Blitz Series DDR4 2800 MHz
Shranjevanje: Adata 480Gb (SSD)
Napajalnik: Cooler Master V850

Objava Najbolj izjemna ohišja igričarskih računalnikov se je najprej pojavila na HOPsi.

Obiščite nas 26. in 27. 8. 2017 v BTC ARENI in si oglejte komentiran prenos v živo, preizkusite navidezno resničnost (VR), gaming stole, gaming opremo, rudarjenje kriptovalut, spoznajte uspešne slovenske streamerje, potegujte se za FORD Mustang nagrado, sodelujte v več nagradnih igrah in še veliko več. Priključite se dogodku na Facebooku (klikni me).

Ekipe, ki so se kvalificirale:

• Abusement Park – potrjeni
• Zajčje Tačke
• Yaes
• High Quality Gaming
• Losing Is Improving – potrjeni
• THC The Stoned ones
• Wiil Not Fit
• 『Ａｌｌ－ｓｔａｒ　Ｃｒｕｓａｄｅｒｓ』 – potrjeni

Nagrade:

1. 5x Razer BlackWidow Chroma + Razer SWAG pack
2. 5x Razer Kraken PRO V2 Green + Razer SWAG pack
3. 5x Razer Goliathus Large + Razer SWAG pack
4. 5x Razer USB ključek + Razer SWAG pack
5. 5x Razer SWAG pack
6. 5x Razer SWAG pack
7. 5x Razer SWAG pack

Objava LoL NEST 2017 by NiceHash.com | Razer in UVI CHAIR nagradni sklad se je najprej pojavila na HOPsi.

Obiščite nas 26. in 27. 8. 2017 v BTC ARENI in si oglejte komentiran prenos v živo, preizkusite navidezno resničnost (VR), gaming stole, gaming opremo, rudarjenje kriptovalut, spoznajte uspešne slovenske streamerje, potegujte se za FORD Mustang nagrado, sodelujte v več nagradnih igrah in še veliko več. Priključite se dogodku na Facebooku (klikni me).

Ekipe, ki so se kvalificirale:

psihoaktiv (MUFFY, c0llins, BRLE, SkippeR, Aky)
GIANT5 (Mariuchii, Salted, Ptk, NyX, Prvi)
ZeroGP (ridde, Gigi, artie, maden, SEN1K, Tatzukii)
RESISTANCE (Impulse, DiMKE, NK, kGR ANGE, N1GHTMARE)
KlikTech (Bustem, Saveeey, st0le, guGi, Brki, BOMEZ)
SADBOYS (Limix, PORKA, SIMPLY, Imp, Neiixzz, RzX)
me yom araka (Bricky, sy, m3phIst0, celezii, ownchi, starize)
Mysterious Gaming (prophet, painass, biohazard, pacov, maki, Hytex)

Nagrade:

1. 600 € + 5x CM MASTERKEYS PRO L RGB  +5x FadeCase Karambit Elite + SWAG
2. 250 € + 5x CM MASTER LIQUID LITE + 5x FadeCase Karambit BlueSteel + SWAG
3. 150 € + 5x CM MasterWatt Lite 600W +5x FadeCase Karambit Vanilla + SWAG
4. 5x Cooler Master MasterPulse + 5x Granata Smoke, obesek za ključe + SWAG
5. 5x Cooler Master Alcor + 5x Granata Incendiary, obesek za ključe + SWAG
6. 5x Cooler Master SWIFT RX Large + SWAG
7. 5x Cooler Master SWIFT RX Medium + SWAG
8. 5x Cooler Master SWIFT RX Small + SWAG

MVP NAGRADE/PRIZES:

– 1x Kingston HyperX Alloy mechanical keyboard
– 1x Kingston HyperX Stinger headphones
– 1x Kingston HyperX Large mousepad
– 1x Kingston HyperX Pulsefire mouse

Objava CS:GO NEST 2017 by NiceHash.com | CoolerMaster nagradni sklad se je najprej pojavila na HOPsi.

Kot sem že napisal, bosta najcenejšo serijo zastopala čistokrvna 4-jedrnika Ryzen 3 1200 in 1300x. Razlika med njima naj bi bila samo v taktu, oba pa sta še vedno odklenjena za navijalske podvige. Cenejši, ki se trži po 125 €, premore osnovno frekvenco 3.1 GHz in boost do 3.4G Hz, dražji je nekoliko hitrejši s 3.5- in 3.7 GHz. 1300X podpira še XFR, tako da lahko ob dobrem hlajenju frekvenca še nekoliko naraste.

Navijata se podobno kot pretekli procesorji iz serije, dosegata namreč do 4 GHz, ki je meja za večino Ryzen procesorjev. K obema je priložen odličen AMD-jev hladilnik Wraith Stealth, ki je zmožen ohladiti tudi navit procesor.

Zasnovana sta na 14 nm proizvodnem procesu z enakim TDP kot 7 1700, torej 65 W, kar je podobno kot Intel-ove konkurenčne rešitve. Za uporabo boste potrebovali AM4 matično ploščo s čipovjem A320, B350 ali X370.

Izdana sta bila kot konkurenca Intel i3 seriji, ki jo v večini iger in zlasti programov presežeta.

AMD oznanil izid 7. generacuhe APU-jev in Athlona za AM4

Ob priložnosti so pri AMD-ju naznanili tudi izid popularne APU serije, imenovane Bristol Ridge in AMD Athlon za AM4, ki bodo pokrili tudi finančno najšibkejše stranke. Trdijo, da bodo dostavili odločno zmogljivost za manj denarja, ob tem pa bodo tudi procesorji tega kova odklenjeni za vse kupce, ki so željni navijanja. Za vse tiste, ki ne poznate prednosti APU-jev, to je zmogljiva integrirana grafična rešitev, ki že dlje časa prekaša Intelovo ponudbo na tem področju.

Ker procesorjev še nisem imel možnosti preizkusiti, se zahvaljujem strani Kitguru, da so z nami delili njihove rezultate.

Objava Izšla cenovno ugodna procesorja iz družine Ryzen 3 se je najprej pojavila na HOPsi.

Konec avgusta bomo v Ljubljani, BTC ARENA (slike spodaj), gostili prav poseben dogodek, kjer se bodo slovenski igralci v igrah Counter Strike, League of Legends, Hearthstone in FIFA 17 borili za naslov najboljšega in bogate nagrade! Seveda nismo pozabili na vse casual igralce, ki ste z vašimi mlinčki lepo vabljeni k udeležbi (prijavi se tukaj). Vsem obiskovalcem bo omogočen prost vstop! Za vse, ki se nam boste pridružili, bomo pripravili posebne FREE 2 PLAY, VR postaje, kjer boste imeli možnost preizkusiti najnovejšo opremo in novosti na trgu.

Več kot povprečen lanparty! Zakaj se udeležiti/obiskati?

• Tekmovalci in casual igralci boste lahko brezplačno kegljali in igrali biljard,
• VIP prostori za vse tekmovalce (CS:GO, LOL, HS, FIFA17),
• poseben prostor za vse casual igralce (omejen dostop samo zanje),
• bar s pijačo in hrano (posebne akcijske cene),
• igralnica v neposredni bližini bara :),
• možnost uporabe fliperja in ostalih arkadnih naprav,
• kvalitetna klima v vseh prostorih,
• veliko parkirnega prostora tik ob dvorani,
• testiranje računalniške opreme in novosti na trgu,
• FREE 2 PLAY in VR postaje,
• PC MASTER RACE,
• brezplačna pijača in prigrizki za vse tekmovalce in casual igralce,
• nagradne igre in darila,
• prenos iger v živo (CS:GO, LoL, HS),
• več vsebine bomo dodali kmalu!

Na dogodku pričakujemo največje slovenske streamerje kot so:

• https://www.twitch.tv/dinotti – Dinotti
• https://www.twitch.tv/walnutzzz – Walnutzzz
• https://www.twitch.tv/arcticfruit – ArcticFruit
• https://www.twitch.tv/frixii (caster) – Frixi
• https://www.facebook.com/LoLSloShokugeki/ (caster) – Shokugeki

Več informacij za tekmovalce in obiskovalce najdete tukaj!

Slo-Tech je največji slovenski računalniški portal, ki budno spremlja dogajanja na področju tehnologije doma in po svetu. Že dve desetletji drži svoj ugled in ohranja status najbolj prodornega medija v svoji kategoriji. Slo-Tech pokriva predvsem vsebine, povezane z novostmi na področju strojne in programske opreme, telekomunikacij, računalniške varnosti, odprte kode, informacijske zakonodaje tako doma kot v svetu ter informacijske družbe.

Če ste navdušenec nad igrami in računalniško tehniko, ki vedno išče nove novice iz sveta videoiger, je portal Gaming.si kot zanalašč za vas. Prinašamo sveže novice iz sveta igričarstva in računalniške tehnike in pokrivamo vse spektre te panoge, kot so opisi, predogledi, igralni posnetki ter najbolj sveže novice. Pred kratkim so pri nas našle dom tudi slovenske skupnosti raznih popularnih iger, kot so Counter Strike, League of Legends, Rocket League ter celotna kolekcija popularnega razvijalca Blizzard. V lasti imamo tudi hitro rastoč Youtube kanal, kjer si lahko opise ogledate tudi v video obliki.

Spodaj najdete slike lokacije

Objava Dogodek NEST 2017 by NiceHash.com se je najprej pojavila na HOPsi.

Čeprav so monitorji podjetja Iiyama prvenstveno orientirani na poslovni trg, imajo že nekaj časa tudi igričarsko selekcijo. Nedavno so to selekcijo posodobili in približali ciljnim kupcem. Tokrat so poskrbeli za mikavni izgled, a konec koncev bomo večino časa strmeli v zaslon in ne obline ohišja. Zato smo preizkusili enega izmed novincev, to je G-Master GB24488HSU.

Svojega lahko naročite na EIGRE.si – IIYAMA G-MASTER GB2488HSU-B2

Tehnične specifikacije

Diagonala: 24″ (61 cm)
Razmerje: 16:9
Zaslon: TN LED, mat površina
Nativna resolucija: Full HD 1920 x 1080
Svetlost: 350 cd/m²
Kontrast: 12 000 000:1 ACR
Odzivni čas: 1 ms
Vidni kot: Horizontalni – 170°, vertikalni – 160°; desni/levi – 85°, gor/dol – 80°
Prikazne barve: 16.7 milijona
Površina zaslona: 298.9×531.4 mm
Velikost pikslov: 0.277×0.277 mm
Horizontalna sinhronizacija: DVI/DP: 30–160 kHz
Vertikalna sinhronizacija: DVI/DP: 55–145 Hz

Nove modele boste zlahka prepoznali, saj imajo za razliko od predhodnikov, ki so se imenovali “ProLite”, sedaj naziv “G-Master”. Znotraj linije, namenjene gamerjem, se nahajajo trije cenovni razredi. Osnovni modeli se imenujejo “Black Hawk”, 144 Hz modeli “Red Eagle” in UltraHD (4K) “Gold Phoenix”. Igričarski oddelek iiyama monitorjev slovi po cenovno razumljivih, vendar kvalitetnih monitorjih z nizkim odzivnim časom in nizko latenco (imput lag and response times). Zato so primerni tudi za igričarje, ki si želijo gaming monitor, imajo pa preplitko denarnico za premijske produkte.

Kako pa se je odrezal na našem testu? Upraviči ceno in ponuja več od konkurence?

Kot sem že omenil, smo na test prejeli iiyama G-Master Red Eagle GB2488HSU-B2, kratko ime, ni kaj. Gre za naslednika GB2488HSU-B1, ki je na police prišel v letu 2014. Tokrat so poskrbeli, da se monitorji nahajajo v na oko privlačni embalaži, ki pritegne. Tako vam bodo hitreje padli v oči tudi v fizičnih trgovinah. Tokrat se z embalažo kaj dosti ne bom ukvarjal. Lahko rečem le, da je monitor kvalitetno zapakiran, kar izdatno zniža možnost poškodb med transportom, torej da nam pošta v roke izroči poškodovan monitor. Sama oblika ni preveč vpadljiva in pogled pritegne zgolj odprtina na stojalu, ki pripomore k nekoliko modernejši obliki (in je uporabna tudi za speljevanje kablovja). Všeč mi je, da so se pri iiyama odločili za velik podstavek, ki naredi monitor resnično stabilen tudi na neravnih površinah.

Vendar to ni edina razlika napram B1 modelu. Spremenila se je tudi cena, ki je za 40 € višja od predhodnika GB2488. Še vedno je prisotna možnost nastavitve višine, kar osebno izjemno cenim in je skorajda nuja, prav tako je mogoče zaslon obrniti za 90 stopinj in ga rotirati v levo in desno. Ohišje okoli zaslona je še vedno enako B1 modelu.

Tudi pri funkcijah niso skoparili. Ko je monitor enkrat nastavljen na določeno lego, ne drsi navzdol in obstane na mestu, čeprav ga drugače po višini lahko nastavimo z minimalno močjo. Uporaben in skorajda nujen dodatek za vse, ki želijo imeti monitor nastavljen na pravilno višino, brez da bi morali pod njim naložiti kup knjig. K še večji prilagodljivosti prispeva možnost zasuka levo in desno ali rotacija za 90 stopinj. Vsi omenjeni dodatki so sila koristni, vendar lahko podobne stvari najdemo tudi pri konkurenci.

Na desni strani okvira se nahajajo gumbi za dotik. Vseh skupaj jih je pet in moram poudariti, da so bližnjice pametno postavljene. Imam pa tudi večjo pripombo, v temi je skoraj nemogoče zadeti pravega, saj se jih ne da otipati, kot je praksa pri standardnih gumbih. Izpostavil bi še, da se je občasno dogodilo, da touch ob dotiku ni prijel in da sem opazil manjši zamik med pritiskom in vidno reakcijo.

Veliko je tudi prednastavljenih profilov, katerih uporabnost, z izjemo Text in Strategy Game, bo moral presoditi vsak pri sebi. Osebno mi je kar nekaj profilov bilo presvetlih in so kar rezali v oči. Kalibracija TN monitorjev po pravilu ni tako uporabna, saj slika izgleda nekoliko drugače iz vsakega zornega kota.

V bistvu se ni spremenilo veliko stvari. Priklopi tudi tokrat ostajajo enaki. Tako je na voljo Display Port, 2 HDMI priključka in dual-link DVI. Ob tem najdemo zraven še 2 audio 3.5 mm vtiča. Do manjše razlike je prišlo pri dveh usb priklopih, saj na B2 najdemo USB 3.0 za razliko 2.0 v B1. Zraven monitorja prejmemo priložene Display Port, Dual-link DVI, napajalni, AB ter obojestranski 3.5 mm avdio kabel, HDMI pa je odsoten.

Vendar ne gre za popolnoma identični izdelek, saj B2 nudi podporo za FreeSync, kar bo razveselilo vse lastnike AMD grafičnih kartic. Na tem mestu bi omenil, da FreeSync ne podpira katerakoli grafična kartica. Po navedbah AMD, bo potrebno imeti vsaj HD 7000, HD 8000, R7 in R9 serije, natančneje za uporabo tehnologij za predvajanje posnetkov in varčevalnih funkcij.

Dinamično osveževanje slike med igranjem (najpomembnejša funkcija FreeSync) iger podpirajo zgolj r7 260, 260x, r9 285, r9 290, 290 x 295 x 2 in novejše grafične kartice. Nekoliko me je presenetilo, da Freesync deluje samo do 120 Hz, višjo hitrost osveževanja (med 120 Hz in 144 Hz) lahko izberemo samo, če FreeSync izklopimo.

Rezultati barvnega testa so bili zelo dobri, prišlo je le do minimalnih odstopanj. Barve so za TN panel dobre.

V Gray-testu so rezultati manj impresivni. Razvidno je, da je gama nizka po vsej liniji. Slednje vodi do izgube detajlov v svetlih delih zaslona. Opazna je tudi podreprodukcija rdeče barve, kar vodi do občutka modrozelenega odtenka.

Zahvalili bi se spletni strani https://uk.hardware.info/, ki so nam z veseljem posredovali lastne rezultate barvnega testa, saj sami ustreznih pripomočkov še nimamo.

Poraba energije med monitorji, se je v zadnjih letih znatno zmanjšala. Manjši kot je zaslon, manj energije porabi. Ker so TNT monitorji vedno osvetljeni, je razlika v porabi med črno in belo barvo majhna. Za razliko od IPS in VA matrike, ki največ energije porabi pri prikazovanju bele barve. Povprečna poraba sicer znaša 35 W.

Spodaj si lahko ogledate še skrajne vidne kote, ki med normalno uporabo niso vidni.

V monitor sta vgrajena tudi 2 x 3 W zvočnika, v najboljšem primeru povprečne kvalitete. Uporabna sta zgolj za občasno uporabo, ko na ušesih nimate slušalk. Kaj botruje k temu? Toni so nenatančni in slabo definirani, za moj okus preveč nečisti. Visoki toni so nenatančni, srednji so za odtenek bolje definirani. Bas je skoraj neobstoječ.

Svojega lahko naročite na EIGRE.si – IIYAMA G-MASTER GB2488HSU-B2

Objava Test monitorja: Iiyama G-Master GB2488HSU-B2 144Hz se je najprej pojavila na HOPsi.

Specifikacije, ki naj bi trojni X konzoli prinesle pravi 4K in 60 FPS:

• 40 % več moči od trenutne Xbox One konzole
• Scorpion pogon s 6 Teraflops pri 326 GB/s
• 8 GB Flast pomnilnika (RAM),
• 1 TB trdega diska
• 12 GB DDR5 (326 GB/s) grafični pomnilnik
• 8-jedrni AMD CPU procesor, ki bo tiktakal pri 2.3 GHz
• Video: 4K, 2160p (60 FPS), HR10 podpora, HDMI 2.0b, AMD FreeSync
• Audio: PCM (2.1, 5.1, 7.1)
• Wifi, Bluetooth, IR
• Priključki: 2 x HDMI, 3 x USB, IR out, S/PDIF, internet, napajanje
• “Napredno” in zelo tiha kombinacija vodnega in zračne hlajenja
• Najmanjša Xbox konzola do sedaj
• 499 $ v črni ali beli izvedbi

Če bo konzola prinesla 60 FPS in 4K, bo to velik napredek, a na konferenci nisem imel občutka, da je konzola poganjala igre na 60 FPS … Velikokrat je prišlo do zatikanja, ki je lahko posledica slabo optimiziranih iger ali pa konzole. Lansko leto je Playstation uničil Xbox konzolo – se bo lanska zgodba ponovila?

Objava Novi Xbox One X 4K in 60 FPS se je najprej pojavila na HOPsi.

Tehnične specifikacije

• Dimenzije (mm): 220 x 544 x 567 (W x D x H)
• Material: jeklo, plastika
• Barva: črna ali bela
• Teža: 9.6 kg
• Sprednji I/O: Zagonsko stikalo, 2 x USB 3.0, 2 x USB 2.0, avdio in/out
• Mesta za diske: 6 x 3.5″/2.5″, 2 x 2.5″
• Podpora za ventilatorje: 2 x 140 mm ali 3 x 120 mm spredaj (vključeni ventilatorji 3 x 120 mm), 1 x 140 mm/120 mm zadaj (vključen ventilator 140 mm), 2 x 140 mm ali 3 x 120 mm zgoraj
• Prostor za CPU hladilnik: 180 mm
• Maksimalna dolžina grafične kartice: 294 mm (406 mm brez HDD kletke)
• Odstranljivi filtri za prah

Zunanjost

Prvi stvari, ki izstopata, sta zgornja in sprednja stranica z zavitimi, zaobljenimi sekcijami, prekinjenimi z mrežo za prezračevanje. Zgornji del gostuje tudi I/O ploščo, kjer boste našli dvoje USB 3.0 ter dvoje USB 2.0 vrat ter avdio in/out priklopa. Zraven njih se nahaja še gumb za zagon z agresivno rdečo LED obrobo. Na sredini zgornjega dela je na desni strani mreža, za katero se stranica rahlo izboči, kar ji da športen, moderen izgled. Prav tako se manjša mreža nahaja tudi na nasprotni strani za in pod izbočenim delom. Še ena stvar, ki bi jo omenil, je, da se pod ploščama po celotnem delu nahaja še ozka odprtina, ki ne služi le izgledu, ampak pripomore tudi k boljšemu prezračevanju. Sprednja stranica izgleda podobno, pravzaprav identično, s to izjemo, da sta omrežena dela zrcalno obrnjena.

Na zadnjem delu boste našli nameščen 140 mm ventilator, čeprav ga je po želji mogočeo zamenjati tudi s katerim koli 120 mm ventilatorjem. Noctis 450 se lahko pohvali s sedmimi mesti za ventilatorje, kar je več kot hlajenje za SLI/Crossfire več požrešnih grafičnih kartic. Pod zadnjim ventilatorjem sta tudi dve z gumo prekriti odprtini za vodno hlajenje.

Levo stranico polovično prekriva pleksi steklo, na mestu pa jo držita dva vijaka, ki sta narejena tako, da imata nekaj prostora, zaradi česar ju ni treba vzeti iz stranice, ko to odstranimo. Pametna stvar za vse, ki jih radi izgubljamo. Desna stranica je po standardu v celoti iz plastike.

Zgornji in prednji pokrov je možno enostavno odstraniti s potegom za spodnji rob, kar nam omogoči pogled tudi na filter za prah, ki poteka ob celotni prednji stranici. Kot zanimivost bi omenil, da filter na zgornjem delu držita dva magneta, medtem ko je na spodnjem delu zataknjen za zob. Prekriva tri vgrajene 120 mm ventilatorje, ki jih je po želji možno zamenjati z dvema 140 mm soimenjakoma. Še en filter za prah se nahaja tudi na spodnji strani, odstranite pa ga lahko z zadnje strani. Stvar, ki mi je bila zelo všeč, je, da za razliko od večine ohišij, ki sem jih uporabljal, I/O plošča ostane na mestu tudi ob odstranitvi zgornje stranice, zaradi česar je le-to lažje odložiti, brez da bi morali paziti na kablovje, ki povezuje I/O ploščo z ohišjem.

Notranjost

Pod desno stranico med drugim najdemo tudi veliko kablovja, ki smo ga raje pustili na miru. Na prednjem delu so mesta za pet 3.5″ oziroma 2.5″ diskov, vsako kletko pa je mogoče tudi odstraniti, kar bo tudi potrebno, če želite spredaj namestiti radiator za vodno hlajenje.

Napajalnik se namesti spodaj, iz sprednjega zornega kota pa sploh ni viden, namesto tega čez celoten spodnji del poteka pokrov, na katerem je oranžni napis NZXT. Za napajalnik je namenjenega precej prostora, zaradi česar kablovja ne bo problem skriti, težav pa ne bi smeli imeti niti ob večjih napajalnikih.

Noctis 450 podpira ATX, mATX in ITX matične plošče, še ena dobra stvar pa je, da mesto za CPU-hladilnik na zadnji strani ni prekrito, zato matične plošče ob menjavi hladilnika ni potrebno odstraniti. Na desni strani je, po zaslugi treh odprtin z gumo ter veliko mesta, kablovje možno enostavno urediti, tudi mesta med zadnjo stranico je dovolj. Zaradi veliko prostora je ohišje primerno tudi za velike grafične kartice do dolžine 294 mm s kletkami za diske, če pa te odstranimo, pa pridobimo še dodatnih 112 mm.

Še ena stvar, ki mi je bila všeč, je, da ima ohišje na sredini za matično ploščo čip-ploščo, kjer lahko priklopite do osem ventilatorjev, ki so nato preko enega kabla povezani na matično ploščo. Še ena mala čip-plošča se nahaja na zgornjem delu, služi pa za priključitev osvetljave.

Zraven ohišja dobite v last tudi škatlo z dodatki, ki bi si jih lahko zaželel vsak lastnik novega ohišja. V njej zraven dodatnih vijakov najdemo tudi vezice, nalepko ter navodila.

Osvetljava

Ker gre seveda za dokaj drago ohišje, ob nakupu pričakujete tudi par nestandardnih funkcij. Osvetljava je pomembna za lepši izgled in veseli me, da so se tu pri NZTX potrudili.

Prva lučka ne služi lepšemu izgledu, temveč ima praktično funkcijo. Kolikokrat ste v temi želeli priključiti nov kabel oziroma kaj izključiti? Noctis 450 ima na zadnjem delu nad priključki matične plošče močno belo LED lučko, ki jo je mogoče prižgati preko gumba poleg nje.

Sedaj pa preidimo na vizualno plat. Na spodnjem delu čez celoten del poteka osvetljava, ki na površino oddaja rdečo svetlobo, k temu pa sovpada tudi prej omenjen NZTX napis na napajalniku, osvetljen v rahlem odtenku rdeče.

Sestava

Procesor: Intel i7 4790
Hladilnik za procesor: NZXT Kraken X42
Matična plošča: MSI H81I ITX
Ram: 2 x 8 GB DDR3
Grafična kartica: R9 270x + AMD 7950 + GTX 1070 ITX
Disk: Samsung 512GB SSD + WD Blue 1 TB HDD
Napajalnik: LEPA G700M
Dodatna ventilatorja: NZXT Hue+ AER RGB 120

Test

Kako se je ohišje odrezalo na testu? Moram reči, da zvočna izolacija trpi zaradi njegove odprtosti. V sistemu samem sem imel, če zraven štejem še ventilator na radiatorju, 6 ventilatorjev, ki so poskrbeli za dober pretok zraka. Omenil bi, da priloženi ventilatorji niso ravno najtišji na trgu. Nekaj težav sem imel z nadzorom ventilatorjev preko NZXT krmilnika ventilatorjev, ki je preko 4 pinskega priključka, bil priključen v mojo ITX ploščo. Popolnoma možno je, da je bila težava v plošči, ki pri dodatnih funkcijah ne izstopa.

Temperatura procesorja je med večurnim Prime95 dosegla 45 stopinj, kar je za i7 4790 odličen rezultat. K slednjemu je ogromno pripomoglo odlično hlajenje NZXT Kraken X42. Žal na voljo nisem imel Intel K procesorja in ustrezne plošče, kar je pripeljalo do tega, da temperatur pod navitjem nisem mogel preizkusiti. Žal imam na testu samo eno ohišje in testov ne morem ponoviti na konkurenčnih ohišjih. Celostno gledano je ohišje sposobno učinkovito odvajati toploto, kar ne preseneča, glede na njegovo zračnost.

Objava Test ohišja: NZXT Noctis 450 se je najprej pojavila na HOPsi.

Tehnične specifikacije

• 87 tipk
• Stikala: MX Cherry Red/Blue/Brown/Black (naš primerek je imel MY Cherry Red stikala)
• Velikost: 34.6 x 351 x 123 mm
• Dolžina kabla: 1.5 m (oblečen)
• 64 KB vgrajenega pomnilnika
• Gaming način – izklop Win tipk
• Kompatibilnost: Windows® 10, 8, 7, ali Vista
• Teža: 685 g
• Tipke: ABS 94 HB
• Povezava: USB
• LED osvetlitev: RGB barvni spekter (16.8 milijonov)
• Macro tipke: vse (razen Fn)
• Materiali: aluminij in plastika

Embalaža

Že ko sem Strike Battle prvič videl, sem opazil, da bo tokrat vse skupaj nekoliko drugače. Embalaža je namreč bila skoraj za polovico manjša od Asus Claymore, skupaj s katero je prispela. Na vrhnji strani se nahaja slika tipkovnice s pripisom nekaterih njenih prednosti. Že takoj lahko vidimo, kaj napis Spectra pomeni, saj so tipke na embalaži pisano obarvane. Bo pa za ta “bonbonček” potrebno odšteti 20 € več.

Na zadnji strani se situacija s sliko ponovi, bo pa tokrat dopisanih nekoliko več specifičnih lastnosti same tipkovnice. Celostno gledano je embalaža majhna in ponudi vse informacije, ki jih pri nakupu tipkovnice potrebujemo. Za razliko od Razer Ornata in Blackwidow sicer ne omogoča preizkusa tipkanja oz. glasnosti stikal in kvalitete tipk, a glede na to, da to velja za večino tipkovnic, ji tega ne bom štel v slabo.

Notranjost

Pa skriva v notranjosti kakšen dodaten nenadejan posladek? Tipkovnica je sicer hitro dostopna, saj se nahaja na vrhu, zapakirana v plastično oblazinjeno vrečko. Ne bi rekel, da gre za najboljšo zaščito proti poškodbam. Če je na pošti ravno ne bodo metali naokoli, pa bi morala prispeti v enem kosu. Je pa precej manjša od večine konkurenčnih tipkovnic, ki sem jih do sedaj preizkusil. V bistvu je, če dam prenosnik na stran, dimenzijsko najmanjša tipkovnica, ki sem jo imel možnost uporabljati. V notranjosti se ob navodilih in dokaj veliki Ozone nalepki ne skriva nič spektakularnega. Vredno je omeniti še, da je dodanih 5 proti-zdrsnih samolepilnih gum, s katerimi lahko nadomestite že nameščene, če se obrabijo ali v kolikor jih med divjimi igralnimi seansami izgubite.

Izgled

Žal pa nikakor ne gre za najlepšo tipkovnico na trgu – v kolikor to pričakujete, boste morali iskati naprej. Prav tako ne sodi med težje primerke, saj tehta le dobrih 685 gramov. Slednje jo naredi izjemno priročno za prenašanje na razne turnirje, LAN zabave ipd. Že po prvi uri uporabe sem imel pripombo – prelahka snemljivost tipk. Ob malce bolj nerodnem prijemu bodo namreč frčale po zraku. Če imate majhne otroke in se jim nekako uspe dokopati do nje, boste še cel večer iskali tipke in jih postavljali nazaj.

Zgornji del, ki je prekrit s tipkami, je narejen iz aluminija, spodnji pa plastičen. Sploh prvi jo naredi na pogled kakovostnejšo in lažjo za čiščenje. Ker je površina gladka in brez posameznih linij, bo čiščenje preprostejše, saj bo za osnovo dovolj že spihanje s stisnjenim zrakom ali kompresorjem. Na spodnji strani ima 5 proti-zdrsnih gum. Od tega dva ob uporabljenih nogah nadomestita dodatni dve, ki se nahajata na dnu le teh. Drugih povezav sama tipkovnica nima. Če vam veliko pomeni kakšen dodaten USB priklop oz. 3.5 mm priključek za slušalke in mikrofon, tega na tej tipkovnici ne boste našli. Kabel je malce kratek, saj meri 1.5 metra. Še vedno dovolj, če računalnika le nimate precej oddaljenega od mize.

Test

Do sedaj smo že ugotovili, da je govora o majhni tipkovnici brez številčnice (numpad-a) – tako imenovani “tenkeyless” tipkovnici. V test smo prejeli različico z ameriško postavitvijo tipk (skrajšan enter). Tipke so kakovostne, narejene iz ABS (Acrylonitrile Butadiene Styrene). Uporabljena so Cherry Red stikala. Slednja sodijo med tišja, bodo pa zahtevala kar nekaj privajanja, saj so visoko odzivna.

Na začetku je bil občutek precej nenavaden, saj sem ob tipkanju pogosto pritisnil tudi tipke, ki jih nisem želel. Anti-Ghosting tehnologija deluje brezhibno. Tukaj je dokaz: 9u7gt5ohz6frvb j88u4hz6jop9čgt5ir. Drugače je tudi ergonomija dobra, kljub manjku počivalnika zapestja. Se je pa ob daljšem delu oz. tipkanju začelo pojavljati nelagodje. Vsi, ki smo kdaj uporabljali nizko-cenovne tipkovnice, poznamo ta občutek. Ob tem velja omeniti, da Cherry Red tudi niso prvenstveno namenjene daljšemu tipkanju ali nasploh pisarniškim opravilom. Na voljo je tudi 6 makro tipk, ki se aktivirajo z držanjem funkcionalne tipke Fn, ki je označena z Ozone logom.

Osvetlitev

Za osvetlitev uporablja podobne vzorce, kot sem jih že videl na primerkih Razer Chroma in Asus Claymore. Pod vsako tipko se namreč nahaja RGB ledica in zato je teoretično možno vsako tipko osvetliti v drugačni barvi. Na voljo je nekaj prednastavljenih profilov, do katerih je dostop možen že s pritiskom na določene tipke. Tako s pritiskom Fn + F7 aktivira ti. ripple, Fn + F8 kačo, Fn + F9 ozvezdje, Fn + F10 utripanje, Fn + F12 valove, Fn + F11 pa standardno osvetlitev – s tem, da z več pritiski spreminjamo zgolj barve. Bližnjice za menjavo osvetlitve so dobrodošle, čeprav sem jih uporabljal le poredko. Mogoče je nastaviti tudi jakost osvetlitve, in sicer imamo na voljo 4 jakosti, od katerih je ena popoln izklop osvetlitve. Nastavi se s pritiskom na Fn + Scrool. Kot pri večini drugih tipkovnic, je tudi tukaj na voljo “gaming” način, ki izklopi Windows tipke, da ne pride do nezaželenih dogodkov med igranjem.

Programska oprema

Programska oprema je na voljo preko spletne strani, kjer si lahko snamete najnovejšo različico. Grafični vmesnik je skladen z izgledom tipkovnice, praktičen ter enostaven za uporabo. Pravzaprav skoraj preveč enostaven za uporabo, saj omogoča bolj kot ne le osnovne funkcije, kot so razpored tipk, osvetljava ter nastavitev makro tipk. Nastavitev osvetljave je v primerjavi s programsko opremo Razer tipkovnic dosti bolj enostavna, a vseeno verjamem, da si jo boste lahko nastavili po vašem okusu.

Zaključek

Celostno gledano gre za kakovostno, majhno tipkovnico, ki je več kot primerna za prenašanje naokoli in samoobrambo. Sicer ni ravno najlepša, a so tipke kakovostne, proti-zdrsna podlaga pa zadovoljivo opravlja svoje delo. Majhnost ni tako moteča, kot bi pričakoval in tako gre tudi za solidno tipkovnico za vas, ki ne hodite na turnirje in jih raje spremljate od doma. Če pa je številčnica pomemben del vašega vsakdana, se ji izognite. Večjih slabosti, razen prelahke odstranljivosti tipk, nisem opazil, a prav tako nisem opazil večjih prednosti razen prenosnosti. Osvetlitev pri meni ne igra večje vloge in dejansko je že na skoraj vsaki tipkovnici oznaka RGB, tako da ne gre za nekaj inovativnega in unikatnega. Ozone Strike Battle tako priporočam, ampak si vzemite čas in si poglejte, če vam majhnost dejansko ustreza.

Objava Test tipkovnice: Ozone Strike Battle Spectra se je najprej pojavila na HOPsi.

Celotno tekmovanje je potekalo zelo tekoče – brez opaznih težav z internetno povezavo in brez problemov med igralci. Kot administrator tekmovanja nisem niti enkrat potreboval poseči v tekmovanje in videlo se je, da med igralci vlada prijateljsko vzdušje. Ves čas so imeli na voljo pregled rezultatov, ki so se ob mnogih zaigranih igrah hitro spreminjali. Po končanem skupinskem delu smo naredili 45 minut odmora, da so si igralci nekoliko spočili, nato pa nadaljevali z zaključnimi boji najboljših 16. Večina je takoj po odmoru že nadaljevala, nekateri pa so morali počitek podaljšati še za dobre pol ure, saj se je turnir v League of Legends 1v1, ki smo ga gostili hkrati s Hearthstone turnirjem, zaradi velikega števila prijavljenih nekoliko zavlekel.

Takoj ko je bilo mogoče, smo pripravili oder za zaključne boje Hearthstone turnirja, ki smo jih prenašali tudi na spletni televiziji twitch.tv, kjer nas je ves čas spremljalo več kot 30 gledalcev. Finalni dvoboj se je nekje okoli polnoči končal z zmago Grimmjowa, kar je bilo nekoliko kasneje, kot smo načrtovali, vendar zaradi zamude na odru in premajhnega števila igralnih naprav drugače ni šlo. Pripravili smo namreč 12 naprav, kar je pomenilo, da ob 32. prijavljenih igralcih ni bilo mogoče, da bi jih hkrati igrala polovica. Zato bomo naslednjič poskrbeli, da bo naprav vsaj 16, saj lahko tako občutno skrajšamo čas tekmovanja. Sponzorji so nam omogočili, da smo razdelili nagrade, kot jih najverjetneje za tak turnir pri nas še ni bilo, saj smo med najboljše podelili kar dva gaming stola, dve tipkovnici, dvoje slušalk, miško in več podlog, prav tako pa je vsak udeleženec prejel darilo, ki je precej preseglo vrednost prijavnine. Zaključne boje Hearthstone turnirja si lahko ogledate na youtube kanalu HearthSlovenija: https://www.youtube.com/channel/UC_HI3CxzHxd8OTeI8TPimUw finalni boj pa najdete spodaj!

Dogodek je pritegnil medijsko pozornost, saj sta nas obiskali ekipi 24ur in Planet tv, ki sta naredili prispevek o dogodku in o e-športih ter njihovi neverjetni priljubljenosti.

Članek 24ur: http://www.24ur.com/novice/znanost-in-tehnologija/z-igranjem-racunalniskih-iger-sluzita-bolje-kot-povprecen-slovenec.html

Članek Planet tv: http://www.planet.si/zabavno/zanimivost/video-mlada-slovenca-dobro-zasluzita-z-igranjem-igric-fotka.html

1. Grimmjow – UVI CHAIR BACK IN BLACK + Tipkovnica Roccat Skeltr + power bank
2. LaughingLama – UVI CHAIR SIMPLE / OFFICE + Miška Roccat Kone XTD + power bank
3. Coup – Slušalke Roccat Kulo7.1 +  tipkovnica SpeedLink Lamia + power bank
4. Mrco – Roccat Kulo 7.1 + power bank
5. Luklel – Slušalke Logitech G230 + podloga Logitech G230 + power bank
6. Illusion – SpeedLink Fieris Illuminated ig.podloga + power bank
7. in 8. Greak, Richi (nista igrala tekme za 7. mesto) – Logitech podloga za miško G440 + power bank

Vljudno vabljeni na našo Hearthstone ligo -> https://hop.si/hs

Hvala PoceniPc.com za računalnike, UVI Chair, Logitech, Roccat za nagrade, IIyama G-Master za monitorja in NZXTju za odličen izgled naših računalnikov!

Album s slikami najdete na GAMING,si Facebook profilu (klikni me)!

Objava Največji letošnji Hearthstone turnir uspešno zaključen! se je najprej pojavila na HOPsi.

Turnir bo izveden na TUP način, kar pomeni, da bodo računalniki in monitorji na lokaciji. S sabo prinesite samo periferijo za igranje, ostalo kramo pa pustite doma! 

Reportaža našega zadnjega dogodka:

• Gostili smo dva LCS igralca (Mikyx in Phaxi)
• Največji Hearthstone turnir z nagradnim skladom 1000 € zaključen!
• Članek 24ur: http://www.24ur.com/novice/znanost-in-tehnologija/z-igranjem-racunalniskih-iger-sluzita-bolje-kot-povprecen-slovenec.html
• Članek Planet tv: http://www.planet.si/zabavno/zanimivost/video-mlada-slovenca-dobro-zasluzita-z-igranjem-igric-fotka.html

Objava Counter Strike GO lanparty TUP se je najprej pojavila na HOPsi.

RX 580

Pri AMD so se odločili, da v primerjavo z RX 580 vključijo 380X. Prva naj bi bila do 1.6x hitrejša in bo primerna nadgradnja za lastnike starejših predhodnikov. Osnovni takt bo 1257 MHz, ki bo ob obremenitvi narasel do 1340 MHz. Primerna bo za igranje iger na FHD. Ostale specifikacije naj bi bile na papirju identične RX 480. Moč jo bo kupiti v 4 ali 8GB različici. Cena za slednjo se bo gibala okrog 260€.

RX 570

Čeprav je nekoliko šibkejša, od zmogljivejše sestrice, bo, kot njena predhodnica RX 470, veljala za eno izmed najboljših kartic, glede na ceno, za igranje na FHD. Takt v igrah bo dosegel do 1244 MHz. Moč jo bo kupiti v 4 in 8 GB izvedbi. Dobiti jih bo mogoče za dobrih 230€.

RX 560

Pri E-sport kartici, kot so predhodnika (RX 460) poimenovali pri AMD je prišlo do manjših sprememb. Kot se je izkazalo skriva RX 560 v sebi poln čip in ima 1024 Steam procesorjev (RX 460 je imela 896). Takt bo nekoliko višji in sicer 1175/1275 MHz, kar jo bo naredilo še nekoliko zmogljivejšo. Cenovno bo bolj ugodna od zgoraj navedenih, bo pa vseeno zanjo potrebno odšteti okoli 140€.

RX 550

Bo vstopna kartica, ki bo osnovana na Polaris 12. Kartica bo imela zgolj 512 stream procesorjev 32 TMUs in 16 ROPs. Frekvenca jedra bo dosegla do 1183 MHz, pomnilnik pa 7.0 GHz. Začuda bosta tudi tukaj na voljo tako 2 kot 4 GB enačica, kar je za vstopni rang nepotrebno. Cena se bo gibala okoli 100€.

Večjega napredka, napram predhodnicam (RX 400) ni za pričakovati, saj gre le za malenkostne optimizacije in višjo frekvenco jedra in grafičnega pomnilnika.

Ena izmed novosti bo nov referenčni dizajn, ki so ga pripravili pri AMD, saj bodo kartice na voljo tudi v odprtem (ne blower) tipu hlajenja z do dvema ventilatorjema.

Objava Izid AMD RX 500 serije grafičnih kartic je za vogalom se je najprej pojavila na HOPsi.

Prišlo je tudi do pocenitev, saj se je vsem procesorjev iz serije Ryzen 7 cena znižala za dobrih 30-40€. Intel začuda cen (v konkurenčnih segmentih) ni prilagodil glede na konkurenco in trenutno za denar ponuja preprosto premalo. Najbrž ni pretirano težko razbrati mojega navdušenja nad novo serijo procesorjev, ki je resnično dober vsestranski izdelek.

Obžalujem, da vam nismo še nismo uspeli pripraviti navijaškega vodiča za Ryzen procesorje, ki ga bom poskusil izdelati do konca meseca. Vsi, ki ste se znašli v tem položaju, se vam obetajo sladke skrbi, saj že dolgo ni bilo mogoče dobiti toliko surove moči za 300€.

Za pisarniško rabo (do 50€)

V tej kategoriji bom izbiral procesor, ki je dovolj zmogljiv za nemoteno in tekočo izkušnjo pri rabi pisarniških programov. Ciljal sem na tem nižjo porabo in vgrajeno grafično kartico.

	Dobite ga: eigre.si Arhitektura: Skylake Frekvenca: 2.8 GHz Jedra: 2 Integrirana grafika: Intel HD 510 Podpora rama: Dvo-kanalni DDR4 1866/2133 ali DDr3L 1333/1600MHz TDP:51W Ležišče: LGA 1151

Izbral sem Intel Celeron G3900. Moč ga je dobiti že za preračunljivih 40€. V svoji konkurenci je premagal AMD A4 7300.Ob nizki porabi in integrirani grafični ga odlikuje še solidna procesorska zmogljivost, nizka cena in lahka pot za nadgradnje, saj lahko na enako podnožje namestite tudi Pentium, i3, i5 in i7 procesorje.

Njegova glavna slabost sta samo 2 jedri in nizka frekvenca, saj deluje na 2.8Ghz. Prav tako integrirana grafična ne zadošča za igranje iger, procesor pa je izjemno omejen pri navijanju.

Primeren za:
– cenen družinski računalnik
– pisarniško rabo

Neprimeren za:
-igranje večine iger
-delo z Photoshop, Premiere in ostalimi orodji

Vstopni gaming procesor (do 80€)

Iščem procesor, ki bo ob nizki ceni igralcem omogočal zadovoljivo preigravanje novejših in starejših naslovov. Vgrajena grafična ne bo potrebna, saj sem pri izbiri ciljal predvsem na navdušence nad igrami in temu je izbira prilagojena.

Če je bil prava izbira še pred nekaj meseci Athlon X4 860k, se je situacija od takrat precej spremenila. Intel je izdal pravi mali dragulj med, cenovno ugodnimi, procesorji. Govorimo seveda o  Pentium G4560, ki je dejansko nekakšna mini enačica i3 procesorja s podobno zmogljivostjo. Če je še do nedavnega veljalo, da imajo Pentiumi zgolj 2 jedra, so G4560 tokrat dodeliti 2 jedri in 4 niti. Žal navijalska enačica ne obstaja, je pa tudi na tovarniških nastavitvah dovolj zmogljiv za poganjanje vsega, kar vržete predenj. Jedri delujeta z 3.5GHz, brez boost frekvence. Podpira tako DDR3, kot tudi DDR4 pomnilnik (odvisno od matične plošče). DDR4 bo deloval do 2400MHz, DDR3 pa 1600MHz. Vanj je vgrajena Intel HD610 grafična kartica, ki bo zadostovala zgolj za poganjanje nekaterih osnovnih iger.

Edino pravo konkurenco mu v nasprotnem taboru predstavlja AMD FX 6300, ki pa se v igrah odreže podobno. Bo pa za 6 jeder potrebno odšteti kakšnih 10€ več.

Posodobitev: Namesto Athlon 860x priporočam FX 6300, ob nakupu katerega prejmete še dve igri (Total War: Warhammer in Ashes of the Singularity) in predstavlja boljšo vrednost.

Primeren za:
-družinski računalnik
-nezahtevne igralce iger

	Dobite ga: eigre.si Arhitektura: Kaby Lake Frekvenca: 3.5 GHz Jedra: 2(4) Integrirana grafika: Intel HD 610 Podpora rama: DDR4 – 2400MHz DDR3 1600MHz TDP: 54W Ležišče: 1151

Procesor za igričarje (do 120€)

Pentium G4560 me je prisilil, da sem izpustil eno izmed kategorij, saj jo po zmogljivosti dosega tudi sam. Če je do sprememb prišlo do v kar nekaj kategorijah, v tej temu ne bo tako. AMD FX 8300, ki za dano ceno nima konkurence. Ob nakupu prav tako prejmete igri Total War: Warhammer in Ashes of the Singularity. Mislim, da za dan denar ponuja največ med vsemi procesorji. Po zmogljivosti prekaša tako FX 6300 kot Intel-ove i3 rešitve. Njegov direktni konkurent i5, ki je tudi nekoliko zmogljivejši, je za dobrih 50€ dražji. Tako kot, za 2 jedri prikrajšan, bratranec tudi FX 8300 slovi kot odličen navijalec. Na kvalitetni plošči ga bo mogoče naviti med 4.5 in 5GHZ z dokupljenim hladilnikom. Tako kot pri predhodniku je tudi tukaj hladilnik ozko grlo. Sicer ga nekako še uspe ohranjati hladnega, boste pa dobili občutek, da ob vas vzleta Airbus A380.

Za igre vam ni potrebno skrbeti, saj bo brez težav poganjal vse novejše naslove.

Primeren za:
-igralce iger
-družinski računalnik
-streaming

	Dobite ga: eigre.si Arhitektura: Vishera Frekvenca: 3.5 (4.2) GHz Jedra: 8 Integrirana grafika: Brez Podpora rama: Dvo-kanalni DDR3 1866MHz TDP: 95W Ležišče: AM3+

Zahtevne uporabnike (do 200€)

Do 200€ je najboljši procesor na trgu AMD 5 1500x. Gre za 4(8) jederni procesor, ki za svojo ceno ponuja preprosto več od Intel i5 rešitev, za nameček pa ima še 4 dodatne niti. V aplikacijah s podporo za več jeder i5 7400 in 7500 preprosto zdrobi, ob tem pa ima še odprt množilnik in omogoča navijanje. Veliko pomislekov se pojavlja pri igrah, vendar je tudi temu opravilu kos in dosega podobne rezultate kot i5 procesorji.

Tudi cenovna umestitev je glede na 5 1600 in 1400 primerna. Vsi, ki bi radi prihranili nekaj € lahko mirne vesti namesto 1500x vzamete 1400 in ga po potrebi navijete, bi pa omenil, da zraven namesto Wraith Spire prejmete Stealth.

Če zraven dodamo še kakovosten hladilnik, ki ga prejmete ob nakupu, potreb po nakupu ločenega za veliko večino odpade. Neprekosljiva vrednost.

Primeren za:
-igranje iger
-družinski računalnik
-streaming
-osnovne delovne postaje
-serverje

	Dobite ga: eigre.si Arhitektura: Summit Ridge Frekvenca: 3.5(3.7) GHz Jedra: 4(8) Integrirana grafika: X Podpora rama: Dvo-kanalni DDR4 3400MHz TDP: 65W Ležišče: AM4

Za uporabnike, ki želijo nekaj več (do 250€)

Če smo še pred dobrega pol leta v tej kategoriji zaključili z AMD-jevo konkurenčnostjo, se tokrat to ne bo pripetilo. V med-obdobju so namreč v rdečem taboru izdali izjemno konkurenčen procesor 5 1600. Zakaj nisem izbral 1600x? Ker gre zgolj za nekoliko navit primerek. Za razliko od Intela je AMD vse procesorje izdal z odklenjenim množilnikom, kar omogoča preprosto navijanje modelov, ki so serijsko sicer nekoliko podhranjeni pri frekvenci. Za to bo potrebna vsaj plošča B350 ali še bolje X370. Pričakovana frekvenca, ki jo večina uspe doseči pri navijanju je okoli 4GHz. Že res, da ne gre za najboljše navijalce v zgodovini, so pa zmogljivost vseeno opazno poveča.

Sama razlika med 1600x in 1600 je samo v višini takta, s tem, da se naj bi 1600x ob uporabi kvalitetnega hladilnika še sam dvignil frekvenco za do 100MHz nad navedeno v specifikacijah. Torej nič, kar ne bi z malo igranja v BIOS-u lahko dosegli sami s 1600 procesorjem. Vredno je omeniti, da X modelom ni priložen tovarniški procesorski hladilnik, ki je pri novi seriji naravnost odličen in Intelovi se z njim še zdaleč ne morejo primerjati.

Drugače sam procesor uporabniku omogoča dobro izkušnjo. Kot idealen je za vse, ki uporabljate Adobe orodja, AutoCad ali pa želite zgolj igrati igre (tudi ob streamanju to ne bo težava). Procesor, ki zadosti potrebam skoraj slehernega posameznika. Morda je manjša slabost samo, da nima integrirane grafične rešitve, kar pa večina na procesorju te vrednost tako ne bi uporabljala. Škoda, da se AMD ni odločil ob nakupu zraven dodati kakšne igre, kot pri FX seriji.

Primeren za:
-resno igranje iger
-družinski računalnik
-streaming
-delovne postaje
-serverje

	Dobite ga: eigre.si Arhitektura: Summit Ridge Frekvenca: 3.2(3.6) GHz Jedra: 6(12) Integrirana grafika: X Podpora rama: Dvo-kanalni DDR4 3400MHz TDP: 65W Ležišče: AM4

Alternativa

I5 7600K, navijalska izvedenka i5 procesorja. Če ste pristaš navijanja in Intel procesorjev ter želite računalnik uporabljati zgolj za igranje iger na 144Hz monitorju, ga lahko pogojno priporočim – pri trenutni ceni. Boste pa za navijanje potrebovali Z170 čipovje. Nujen bo tudi nakup hladilnika saj le ta ni priložen.

Entuziasti (do 400€)

Ko je vse drugače, kot je še nedavno bilo. V tej kategoriji, lahko brez pomislekov svoje priporočilo namenim AMD Ryzen 7 1700, ki je preskočil konkurenco, ko v obzir vzamemo tudi ceno. Gre za 8(16) jederni procesor, ki je popravil težave FX serije, torej zmogljivost posameznega jedra. Slednje je skoraj na nivoju Kaby Lake. Še več, v delovnih postajah si boljšega procesorja pod 400€ ne morem zamisliti. Ob vsem tem ima odklenjen tudi množilnik, kar omogoča navijanje. Z navijanjem se lahko doseže do 3,9 oz 4 GHz. Ne priporočam voltaže nad 1.35V.

Priložen hladilnik, je kvalitetnejši od hladilnikov, ki smo jih bili vajeni dobivati ob nakupih procesorjev. Dodano ima celo rdečo led osvetljavo. Tudi sama nastavitev priloženega hladilnika se je malce spremenila in bodite na to pripravljeni.

Kako pa se odnese v igranju iger? Dobro. Navit i7 7700k sicer doseže nekoliko več sličic, vendar je razlika zanemarljiva, če nimate v lasti 144Hz monitorja. Dosega namreč odlične minimume in zagotavlja tekočo igralno izkušnjo. Oboževali ga boste stremerji, saj bo zaradi večih jeder zlahka kos več opravilom hkrati.

V prihajajočem mesecu lahko še pričakujemo popravke programske opreme in BIOS-a, saj gre konec koncev za popolnoma novo arhitekturo, na katero, bo programsko opreme in igre še potrebno prilagoditi. Za nakup priporočam AMD Ryzen 7 1700, ki je praktično enak močnejšima bratcema 1700x in 1800x, v kolikor ga navijete na enako frekvenco. Deluje na 3GHz vendar se le ta dvigne vse do 3.6GHz. TDP je odličen, saj znaša samo 65W. Naj na tem mestu še enkrat opozorim, da ne gre za oznako porabe temveč toplote, ki jo je ob delovanju potrebno odvajati preko hladilnika. Procesor, ki je zobovje pošteno zaril v konkurenta in predstavlja najboljši nakup do cenovnega razreda 1000€.

Test procesorja si lahko preberete na naši strani.

Primeren za:
-resno igranje iger
-družinski računalnik
-delovno postajo
-vstopen server

	Dobite ga: eigre.si Arhitektura: Summit Ridge Frekvenca: 3.0 (3.6) GHz Jedra: 8(16) Podpora rama: Dvo-kanalni DDR4 3400MHz TDP: 65W Ležišče: AM4

Alternativa

#1

V kolikor računalnik uporabljate zgolj za igre ali AMD-jevih procesorjem ne zaupate, vam kaj drugega kot i7 7700k ne preostane. Gre za navijalsko različico i7 7700, ki ima za 600mhz višjo frekvenco že v osnovi.  Vendar zaradi tega porabi tudi nekoliko več energije. Njegov deklarirani TDP je 91W.

Procesor je dobra izbira, tako za igričarski računalnik, kot tudi vstopne serverje in delovne postaje. Potrebno je opozoriti, da ob nakupu i7 7700k zraven ne boste prejeli procesorskega hladilnika. Slednjega bo potrebno dokupiti. Vseeno, če pogledam resnici v obraz, ga napram Ryzen 1700 ne morem iskreno priporočiti, razen če računalnik uporabljate zgolj za igranje iger. V tem primeru se ozrite tudi za drugimi hobiji.

	Dobite ga: eigre.si Arhitektura: Skylake Frekvenca: 4.2 (4.4) GHz Jedra: 4(8) Integrirana grafika: Intel HD 630 Podpora rama: Dvo-kanalni DDR4 1600MHz TDP: 91W Ležišče: LGA 1151

#2

Še ena skromnejša Intel alternativa, ki je še pred pol leta izgledala dosti bolj mikavno. Procesor i7 5820k vam ponuja kar 6 jeder in 12 niti ter podpira štiri-kanalni DDR4 pomnilnik. Poraba je sicer nekoliko višja kot pri predhodnikoma. TDP znaša 140W, kar je precej več od Ryzen-ovih 65W.

Tudi tukaj zraven ne boste prejeli CPE hladilnika in ga bo potrebno dokupiti. Ob tem tudi nima integrirane grafične rešitve.

Idealen je za uporabo v delovni postaji ali serverju, zaradi brutalne zmogljivosti pa se ga ne boste branili niti igralci računalniških iger.

Kralj siromakov

Pa smo prišli do kralja in to je, za katerega bo potrebno odšteti oderuških 2000€. Govorimo seveda o i7 6950X V zameno boste prejeli neprekosljivo zmogljivost v obliki 10 jeder in 20 niti. Ne vsebuje integrirane kartice. Prav tako CPE hladilnik ni priložen.

Primeren za:
-(ultimativno) igranje iger in stremanje
-delovno postajo
-server

	Dobite ga: eigre.si Arhitektura: Skylake Frekvenca: 3.0 (3.5) GHz Jedra: 10(20) Integrirana grafika: Brez Podpora rama: Štiri-kanalni DDR4 2400MHz TDP: 140W Ležišče: LGA 2011

Upam, da ste v članku uživali in našli informacije, ki ste jih iskali. Gre za moje mnenje in z vsemi izbirami se ne boste strinjali oz. bi sami izbrali drugače.

Če sklenem misli v celoto je AMD-ju v mojih očeh uspel velik met. Že dolgo namreč nisem videl procesorja, ki bi za razmeroma malo denarja ponujal tolikšno zmogljivost. Bo pa v naslednjem mesecu potrebne še nekaj potrpežljivosti, da se odpravijo nekateri hrošči in težave, saj gre konec koncev za novo arhitekturo. Z velikim veseljem zrem v prihodnost in nestrpno in z navdušenjem pričakujem, kaj nam bodo pri AMD dostavili s cenejšo AMD 3 serijo.

Za vprašanja sem na voljo na forumu ali na e-poštnem naslovu: davorin@gaming.si

Objava Kateri procesor kupiti (April 2017)? se je najprej pojavila na HOPsi.

Stole lahko preizkusite v Ljubljani, podjetje AIM-HIGH D.O.O (Stegne 33). Kupite jih lahko pri vseh večjih trgovcih, kot so Eigre.si, Mimovrste, BigBang, 3xbe, Enaa…

Najprestižnejši model se glasi UVI CHAIR GAMER. Od ostalih modelov se razlikuje v tem, da ima ojačan spodnji del stola, dodatne nastavitve naslonjala za roke, za 1,5cm debelejšo peno in dodatni multifunkcionalni mehanizem, ki omogoča zaklep nagiba, kar pomeni, da lahko “zaklenete” kot nagiba. Danes vam bom predstavil srednji model DEVIL RED.

Najprej se dotaknimo samega pakiranja in sestavljanja. UVI stoli so pakirani v škatli dimenzij 85x32x65. Škatla tehta dobrih 19 kilogramov. Vsi deli so zapakirani z dodatno zaščito, ki poskrbi, da ne pride do prask, trganja tkanine ali drugih poškodb produkta. Zraven stola je priložen tudi list s spletnim naslovom, kjer se nahajajo navodila za sestavo. Ta so napisane v slovenščini in po korakih lepo razložijo, kako sestaviti stol. Kljub temu, da sem prvič v življenju sestavljal gaming stol, mi je to uspelo v pičlih 20 minutah. Naj omenim še, da ob stolu prejmete tudi ključ, ki je edino orodje, potrebno za sestavo.

Model UVI RED DEVIL je oblečen v usnje, ki poskrbi za udoben občutek, lahko čiščenje z vodo in res lep izgled, pod njim pa se skriva zelo mehka pena. Proizvajalec stolov je pri izdelavi zahteval, da je za polnjenje uporabljena kvalitetna pena in ne reciklirano, nizko-kvalitetno polnjenje, ki ga uporabljajo pri ceneni ponaredkih. Povedati moram, da sem do sedaj vedno imel navaden pisarniški stol in razlika v kvaliteti med mojimi dosedanjimi stoli in UVI RED DEVIL je ogromna. Kljub temu, da čez vikende preživim na stolu tudi po 6 do 8 ur, pena poskrbi za trajno udobje in preprečitev bolečin v zadnjici ter trtici. Za dodatno udobje pri sedenju skrbita tudi dva ledvena upora in vzglavnik. Sam ledvene upore ne uporabljam (zaradi mojega načina sedenja), a vseeno lahko izpostavim, da lahko njeno višino nastavite povsem po lastnem okusu.

Kot večina stolov, imajo tudi UVI stoli nastavljivo višino. Višina razmika se giblje okoli 8 centimetrov in omogoča prilagoditev glede na vašo višino in višino mize, za katero sedite. Kot sem že izpostavil na samem začetku, ima model GAMER še dodatne nastavitve. In sicer multi-funkcijski mehanizem, ki omogoča zaklep nagiba. Ko že govorimo o samem nagibu, vam bom pokazal zanimivost, ki jo stol prinaša. Za razliko od mojih dosedanjih stolov, ki so omogočali nagib za le nekaj več kot 90 stopinj, UVI stol omogoča nagib do 180 stopinj. Povsem se zavedam, da ta funkcija ni nekaj, kar nas večina potrebuje, ampak presenetljivo pride nagib okoli 150 stopinj zelo prav pri gledanju filmov ali serij.

Naslednja pomembna stvar so naslonjala za roke. Vsi UVI stoli imajo možnost nastavitve višine naslonjala za roko, kot tudi možnost nastavitve smeri, v katero so naslonjala obrnjena. Na voljo imate tri opcije – poravnava v desno, levo, notri ali navzven. Osebno tega nisem uporabljal, ker imam zelo veliko mizo, na kateri med uporabo računalnika slonijo moje roke, ampak ta funkcija zna biti za nekatere osebe zelo uporabna – postavitev levega naslonjala naravnost in desnega v levo omogoča udobno postavitev rok v primeru, če imate manjšo mizo ali uporabljate prenosnika. Še več dodatnih nastavitev naslonjala nam je dostopnih pri modelu GAMER, kjer lahko naslonjala premikamo še naprej in nazaj.

Zadnja stvar, ki bi jo rad izpostavil je kletka. Stol ima ob obeh nogah ter ramenih tako imenovane krila, ki skrbijo, da smo v stol pritrjeni. Povsem razumem, da nekatere ljudi to moti, saj te stol dobesedno objame in ti prepreči sedenje v čudni pozi – stol te prisili, da sediš v najbolj zdravem položaju za svojo hrbtenico. Še vedno lahko na njem sediš z nogo pod zadnjico, kot nas večina gamerjev počne že celo življenje, ampak tako jaz kot tudi proizvajalec stolov vam predlagamo, da sedite v pravilni pozi –  vaša hrbtenica vam bo kasneje v življenju zelo hvaležna.

S tem smo prišli do konca predstavitve prvega slovenskega gaming stola znamke UVI eSports. Za konec bi se dotaknil še cene in prednosti samega stola. Cene se gibljejo med 230€ in 320€, a ob tem ne pozabite, da ga boste lahko uporabljali 5,6,7 ali celo 10 let ter dejstva – če ste gamer ali pa svoje delo opravljate na računalniku – na dan presedite 5 do 10 ur in pomembno je, kje in kako sedite.

Glavna prednost UVI stolov pa je seveda ta, da so produkt slovenskega podjetja, kar pomeni, da vam je proizvajalec v primeru problemov, reklamacij ali vprašanj vedno na voljo. S tem se izognete dodatnim pošiljanjem stvari v tujino in si prihranite marsikatere muke. Za dodatne informacije obiščite njihovo spletno stran uvichair.com.

Objava Sedite zdravo, predstavitev UVI CHAIR Devil se je najprej pojavila na HOPsi.

Smo ga torej končno dočakali? Tako je, od danes naprej je mogoče kupiti AMD procesorje nove generacije – 7 1700, 7 1700x in 1800x. Sami smo na test prejeli testni primerek (enginering sample) Ryzen 7 1700x, skupaj z zavidanja vredno mašinco.

V nadaljevanju se bom osredotočil in ocenil naš testni primerek, torej 1700x. Že v začetku naj povem, da smo procesor prejeli z nameščenim vodnim hlajenjem, saj originalni hladilniki seriji z oznako x ne bodo priloženi (hladilnik bo potrebno kupiti). Gre za že dobro poznano prakso, saj isto počne tudi Intel z njihovo xxxxK serijo procesorjev, narejenih predvsem za navijanje. 1700x, pod imenom katerega se skriva Ryzen arhitektura, je drugi najzmogljivejši primerek v novi liniji procesorjev. Prav tako se lahko ta procesor pohvali z 8x32KB L1, 8x512KB L2 in 2x8MB L3 medpomnilnika.

*predvidena cena (pretvorjena iz $ + DDV)

Kot sem že napisal, gre za 8 jedrni procesor s 16 nitmi. AMD-ju je uspelo odpraviti eno izmed največjih pomanjkljivosti pretekle Buldozer arhitekture. To je ob visoki porabi, ki je zlahka presegla 200W, v kolikor smo procesor navili, tudi zmogljivost posameznih jeder. 1700x je pravno nasprotje predhodnika FX 9370 (TDP 220W), saj njegov TDP znaša 95W. Naj opozorim, da ta oznaka ne označuje porabe, temveč toploto, ki jo procesor proizvede in jo je potrebno odvajati.

Osnovna frekvenca je veliko nižja kot pri predhodniku. Če so še prejšnji FX 9570 imeli osnovno frekvenco (4.7GHz), je pri novi liniji stvar precej drugačna. Sam po sebi Ryzen 7 1700x deluje na 3,4GHz, ki se pod obremenitvijo lahko dvigne vse do 3,8GHz. Ker ima procesor X oznako, lahko ob dobrem hlajenju preseže 3,8GHz. Kolikor natančno jo lahko preseže, vam na tem mestu ne bi znal povedati. Govora je bilo o dodatnih 100MHz, kar pa ne morem niti potrditi, niti ovreči, saj programi našega tovarniškega primerka občasno niso pravilno prepoznali. To je bila tudi ena izmed težav, s katero smo se soočili med testiranjem, saj nekateri programi enostavno niso pravilno zaznali in testirali procesorja. Čeprav teh testov nismo vključili, gre še vedno za ES primerek, zato so tudi ostali rezultati lahko nekoliko drugačni od dejanskega stanja. Manjše težave smo imeli tudi s pomnilnikom, saj je le ta, kljub nazivni frekvenci 2800MHz deloval zgolj z 2133MHz, kar je zagotovo pripeljalo do nekoliko nižjih rezultatov, kot bi bili sicer.

Na tem mestu bi bilo vredno omeniti še, da bodo vsi procesorji prišli z odklenjenim množilnikom, kar bo znatno poenostavilo navijanje.

Arhitektura

Najprej bi pohvalil AMD, saj je AM4 podnožje naredil skupno tako Bristol Ridge APU-jem kot novoizšlim Ryzen procesorjem. Združljiv naj bi bil tudi s prihajajočimi procesorji. Superca. Kot je to že navada, vsebuje kar nekaj različnih “chipset-ov”.

A bodite pozorni. AMD je naredil AM4 Ryzen platformo fleksibilno, zaradi česar se za enak chipset konfiguracije lahko razlikujejo, da ne omenjam bonbončkov (zvočne kartice, osvetljava, avtomatsko navitje…).

Veliko plošč je na voljo že od danes naprej. Bo pa potrebno v obzir vzeti tudi poporodne težave, ki se zaradi nepreizkušenosti platforme znajo pojaviti v prvih mesecih. Ob prestavitvi na AM4 platformo se bo za ploščo vsekakor splačalo vložiti kar nekaj denarja, saj za razliko od Intel-a AMD namerava plošče uporabljati za nove procesorje vsaj do leta 2020. Lepi obeti, ni kaj.

Želite naročiti Ryzen procesor, pa ne veste, katero izmed plošč izbrati? Sledi kratka predstavitev vsakega chipseta.

A320

Gre za osnovne plošče, namenjene sestavi cenejših sistemov. Podpirajo 10Gbps USB 3.1 gen.2 priključek, dva 5Gbps USB 3.1 gen.1 priključka in do šest USB 2.0 priključkov. Podpirajo še dva SATA 3 priključka in eden SATA Express priklop, vključno z do štirimi PCIe gen.2 linijama za dodatne PCIe naprave, kot so mrežne kartice, zvočne kartice in M.2 SSD diski.

Čeprav ima vsak Ryzen procesor odklenjen množilnik za lažje navijanje, ga te plošče ne podpirajo, saj gre za najbolj osnovne plošče brez večjih omembe vrednih funkcij. Če nameravate procesor naviti, poglejte ostale serije plošč.

B350

Predstavljajo najboljšo izbiro glede na ceno. Sploh za zahtevnejša opravila in igre jih je vredno vzeti pred A320. Napram slednjih podpirajo dodaten 10Gbps USB 3.1 priklop in dve PCIe liniji več.

Vendar za vse lastnike dveh grafičnih kartic s podporo SLI in CF ne bodo prišle v poštev, saj obeh tehnologij naj ne bi podpirale. Čeprav nekateri proizvajalci oglašujejo podporo, AMD tega uradno ni potrdil. Tema potrebna raziskave.

X370

So v prvi vrsti namenjene entuziastom in najzahtevnejšim uporabnikom. Zaradi podpore vsaj dveh PCIe 3.0 priključkov podpirajo priklop dveh ali več grafičnih kartic v CF ali SLI, kar jih naredi mikavne zlasti za najbolj zagrizene, prej omenjene SLI/CF igričarje.

Glede na B350 dodajo še štiri dodatne 5Gbps USB 3.1 priključke, 2x več SATA3 povezav in dve dodatni PCIe liniji.

Če želite izkusiti najboljšo AMD Ryten izkušnjo in raje odštejete kak evro več, so te plošče najprimernejše za vas.

Testi

Testni sistem

Programe in igre smo testirali na sistemu z eno najboljših grafičnih kartic na trgu, vodnim hlajenjem, hitrim diskom in veliko količino pomnilnika. Komponente so bile naslednje:

• Procesor AMD RYZEN 1700x
• Pomnilnik 2x8GB Kingston HyperX 2800MHz DDR4
• Trdi disk SSD Kingston HyperX Savage  480GB
• Grafična kartica Asus ROG Strix 1080 8GB
• Osnovna plošča MSI B350 AM4
• Ohišje Cooler Master MasterCase PRO 6
• Napajalnik Cooler Master V650W
• Hlajenje Cooler Master Master Liquid 120

Čeprav je v sistemu nameščen 2800MHz pomnilnik, je ta v času testa deloval pri 2133MHz. Prispevek o navijanju lahko pričakujete v naslednjih dneh, saj bomo B350 ploščo nadomestili s X370.

Programi

CPU-Z

CPU Mark

Prvi test, ki si ga bomo ogledali, so primerjave rezultatov v Cinebench R11.5, specifično CPU Mark testu in njemu pripadajočih testih, ki se uporabljajo za testiranje zmogljivosti procesorja ob več različnih dejavnostih. Ryzen 7 1700x smo testirali na osnovni frekvenci 3.40GHz. Primerjali ga bomo z najpopularnejšimi procesorji vseh vrst, od najbolj zmogljivih osem-jedrnih pa do cenejših dvo-jedrnih procesorjev.

Kaj lahko iz grafa razberemo? S svojimi osmimi jedri in ceno 463€ je Ryzen 7 1700x zlahka pometel z elitno serijo Intel procesorjev s podobno ceno – za 30% je bil boljši od štiri-jedrnika i7 7700k (415€) kljub mnogo višji frekvenci le tega, ter za 10% boljši od šest-jedrnega i7 6800k (510€), ki je deloval na identični frekvenci. Njegov rezultat je bil le malenkost (2.5%) boljši od rezultata, ki ga je dosegel i7 6850k, katerega cena se giblje nad 600€. Kljub zelo dobrem skupnem rezultatu posamezna jedra na osnovni frekvenci niso kaj preveč zmogljiva, saj je tu Ryzen 7 1700x prekosil še starejši, nizko-cenovni i3 4160 (res je, da ima ta kar močna posamezna jedra, saj jih ima manj). Še vedno gre za velik napredek napram prejšnjih AMD procesorjev, saj je posamezno jedro dosti bolj zmogljivo kot posamezno jedro AMD FX 8370.

Kot pričakovano, je Ryzen 7 1800x dosegel še boljši rezultat, ki je bil 7% višji od Ryzen 7 1700x. Na vrhu pa se je znašel še zmerom neprekosljiv i7 6900k, kar je tudi pričakovano, saj se njegova cena giblje nad 1000€. Kljub temu, da so uradni rezultati AMD-ja nakazovali, da se lahko Ryzen 7 1800x kosa z njim, so naši testi pokazali, da temu ni tako, a kljub temu so dali zelo obetavne rezultate.

CPU Mark – Integer Math

Ta test testira, kako hitro je procesor zmožen reševati matematične operacije polnih števil brez decimalk. Gre za enostavne operacije, ki dobro prikažejo “surovo” moč procesorja. Test uporablja večje število 32-bitnih in 64-bitnih integralov, ki jih medsebojno sešteva, odšteva, množi in deli.

CPU Mark – Prime Numbers

Ta test testira, kako hitro lahko procesor išče praštevila. Dani rezultati so v operacijah na sekundo. Praštevilo je število, ki je deljivo le samo s seboj in z 1 (na primer 1,2,3,5,7,11). Algoritem uporablja zanke in operacije, ki se pogosto uporabljajo v računalniških programih. Najbolj intenzivni izmed njih sta množenje in modulo operacije. Vse operacije uporabljajo 64-bitne integrale. Test uporablja približno 4MB pomnilnika na jedro. Specifično formulo, ki jo test uporablja, ima limit 32 milionov, izumil pa jo je Sieve of Atkin.

CPU Mark – Compression

Ta test testira hitrost, s katero procesor stiska bloke podatkov v manjše bloke podatkov brez izgube le teh. Rezultati so podani v kilobajtih na sekundo. Test uporablja zapletene podatkovne strukture in zapletene tehnike manipulacije podatkov. Ti načini obdelave so pogosti v programskih aplikacijah, kot sta izdelava varnostnih kopij in pošta. Test stiskanja uporablja prilagodljiv algoritem kodiranja po metodi, ki so jo H. Witten, Radford M. Neal in John G. Cleary opisali v članku, imenovanem “Arithmetic Coding for Data Compression”. Sistem uporablja podoben model na principu, da je lahko vsak simbol tisti, ki bo naslednji kodiran. Poroča 363% stiskanje angleškega teksta, kar je malo bolje kot klasična Huffman-ova metoda. Test uporablja približno 16kB pomnilnika na jedro.

CPU Mark – Physics

Ta test uporablja Bullet Physics Engine za testiranje, kako hitro lahko procesor simulira fizične interakcije. Med časom testa ponovi prvih par sekund simulacije, v rezultatu pa je vidno število, kolikokrat je to možno.

CPU Mark – CPU Single Threaded

Ta test poda rezultat pod uporabo enega logičnega jedra. Dandanes mnogo aplikacij še zmerom podpira le eno jedro, zato je pomembno vedeti, koliko je vsako zmogljivo. Prav tako se mnogo procesorjev pod temi pogoji samodejno navije. Eno-jedrni test je množica testov “Floating Point”, “String Sorting” in “Data Compression”.

CPU Mark – Floating Point Math

Ta test izvede identične operacije kot “Integer Maths Test”, s to razliko, da uporablja decimalna števila z enojno decimalko (32-bitna) in dvojno decimalko (64-bitna). Decimalna števila so števila z decimalnim delom (na primer 12.576). Ker procesor ta števila obravnava drugače kot cela števila, je test izveden ločeno. Test uporablja približno 240kB pomnilnika na jedro.

CPU Mark – Extended Instructions (SSE)

Ta test uporablja ločene teste za FMA, AVX in SSE, rezultat pa je povprečje vseh treh testov. FMA in AVX sta novi obliki ukazov, ki sta nastali v zadnjih par letih. Izumljeni sta bili, da pohitrita določene matematične operacije.

CPU Mark – Encryption

Ta test šifrira naključne bloke podatkov z različnimi tehnikami šifriranja. Rezultat so šifrirani podatki, do katerih lahko dostopa le oseba s šifrirnim ključem. Prav tako testira sposobnost računalnika pri razpršitvi podatkov, kar je prav tako pogosta kriptografska tehnika, ki se uporablja z namenom, da nihče ne more štorati med podatki. Uporabljene metode so TwoFish, AES, Salsa20 in SHA256. Test uporablja veliko tehnik, ki so prisotne tudi v matematičnem testu, a prav tako uporablja tudi precej manipulacije binarnih podatkov in procesorskih matematičnih funkcij. Test šifriranja je zelo koristen, saj so podobne metode pogosto uporabljene v aplikacijah, brskalnikih, komunikacijskih programih in raznih namenskih aplikacijah. Test uporablja približno 1MB pomnilnika na jedro. Ko je to mogoče, bo uporabil tudi specifične CPU ukaze za boljše delovanje (AES-NI za test AES).

CPU Mark – Sorting

Ta test uporablja qSort Algoritem, s katerim testira, kako hitro lahko procesor sortira eno-bitne znake. Gre za zelo pogosto nalogo, ki je prisotna v mnogih aplikacijah. Test uporablja približno 25MB pomnilnika na jedro.

3D Mark

AMD 7 1700x smo preizkusili tudi v Fire Strike Extreme na pred-nastavljenih nastavitvah in ločljivosti 1920×1080. Njegov Physics score je znašal 17774, kar je zelo visoko in primerljivo z elitnimi Intel procesorji. (grafični test za nas ni pomemben).

SUPER PI

Super PI je test, ki prikaže zmogljivost posameznega jedra ob izpisovanju določenega števila decimalk števila PI. Kljub temu, da se računalniški trg vse hitreje pomika proti aplikacijam s podporo vedno več jeder in novejšim inštrukcijskim setom, Super PI ostaja indikator o zmogljivosti procesorjev v starejših ter novejših aplikacijah in igrah.

Igre

Procesor smo testirali tudi v par igrah na prej omenjenem testnem sistemu. Razen, če je omenjeno drugače, so vsi sistemi za testiranje uporabljali identično grafično kartico – GTX 1080, podobno hiter disk in identično hitrost pomnilnika. V nekaterih grafih boste lahko opazili, da so procesorji po zmogljivosti precej poravnani. Do tega pride zaradi omejitve grafične kartice oz. omejenega maksimalnega števila sličic na sekundo v določenih igrah. Čeprav je večina testov potekala na ultra nastavitvah in ločljivosti 1920×1080, smo nekaj testov opravili tudi na nižjih nastavitvah, kjer ta problem ne bo tako izrazit.

Rise of the Tomb Raider

Test je bil izveden pod naslednjimi nastavitvami:

• Ultra prednastavitev
• DX12
• FXAA/HBAO+
• 16x AF
• Pure Hair Normal (on)
• Tessellation On

Testirali smo povprečno število sličic na sekundo, tako da vzemite v obzir, da lahko količina sličic občasno pade tudi nižje od omenjene vrednosti.

Ugotovili smo, da Rise of the Tomb Raider ne potrebuje preveč zmogljivega procesorja za gladko igranje nad 60FPS in tako so razlike med procesorji z štirimi in več jedri minimalne. Ryzen 7 1070x se je obnesel kot pričakovano, konkurenčno z intel i7 6850K in intel i7 6800K.

Hitman (2016)

Test je bil izveden pod naslednjimi nastavitvami:

• DirectX 12
• Ultra prednastavitve
• MSAA
• 16x AF
• Vgrajeno “benchmark” orodje

Testirali smo povprečno število sličic na sekundo, tako da vzemite v obzir, da lahko količina sličic občasno pade tudi nižje od omenjene vrednosti.

Razlike so spet minimalne, saj je bil AMD A10 7870K edini procesor, ki mu je igra povzročala večje preglavice. Vsi drugi procesorji z izjemo i7 4790K in FX 8370 so bili skoraj povsem skupaj in Ryzen 7 1700x je bil spet pri samem vrhu.

Far Cry Primal

Test je bil izveden pod naslednjimi nastavitvami:

• Ultra prednastavitve

Testirali smo povprečno število sličic na sekundo, tako da vzemite v obzir, da lahko količina sličic občasno pade tudi nižje od omenjene vrednosti.

Far Cry Primal je bila edina igra, ki je popolnoma izkoristila procesor in začele so se začele pojavljati malo večje razlike. Gre za igro, ki zna dobro izkoristiti hitrejše jedra in večjo količino jeder. Na vseh procesorjih razen A10 7870K je deloval nad 60FPS, a pri FX 8370 so se že poznali občasni padci. Presenetilo me je tudi, kako dobro se je obnesel i7 4790, ki je bil pri ostalih testih blizu dna. Ryzen 7 1700x je bil ponovno, kot vedno, blizu vrha, med i7 6850K in i7 6800K.

Overwatch

Test je bil izveden pod naslednjimi nastavitvami:

Za razliko od prejšnjih testov smo večino nastavitev nastavili na najnižjo vrednost, saj smo tako razbremenili grafično kartico.

Prišlo je do manjših odstopanj pri Ryzen procesorju, ki so bile prisotne tudi pri večkratnem testiranju. Zato rezultati morda niso čisto točni.

Testirali smo povprečno število sličic na sekundo, tako da vzemite v obzir, da lahko količina sličic občasno pade tudi nižje od omenjene vrednosti.

Test ni najboljši pokazatelj zmogljivosti, saj je maksimalno število sličic, na katerega je igra omejena, 300. Vseeno dobro prikaže, da je Ryzen več kot dovolj zmogljiv za e-šport igre, tudi za 144Hz monitorje – seveda v primeru, da imate dovolj zmogljivo grafično kartico.

CS: GO

Test je bil izveden pod naslednjimi nastavitvami:

• 640×480 ločljivost
• Najnižje nastavitve

Testirali smo povprečno število sličic na sekundo, tako da vzemite v obzir, da lahko količina sličic občasno pade tudi nižje od omenjene vrednosti.

Vidimo lahko, da je v CS: GO Ryzen 7 1700x nekoliko manj zmogljiv od i7 7700K, kaj je tudi razumljivo, saj deluje na veliko nižji frekvenci, prav tako pa v testu ni bil čisto izkoriščen, saj igra ne podpira osem jeder. Vseeno je več kot dovolj za igranje na 144Hz monitorjih.

Zaključek

Žal zaradi nepodprtosti in odsotnosti osnovnega hladilnika več testov nismo mogli izvesti. Rezultati so pokazali, da je končno nastopil čas in AMD je postal konkurenčen Intel i7 seriji tudi v višjih segmentih. Do sedaj se je njegova konkurenčnost končala nekje med i3 in i5 nivojem, a z Ryzen smo dobili visoko-cenovno serijo procesorjev, ki se kosa celo z višje cenjenimi procesorji. Prav tako bodo prvič v zgodovini uporabniki AMD sistemov potrebovali ločeno gretje, saj navdušuje tudi nizka poraba, velika graja FX serije.

Nekoliko me je razočaralo zgolj to, da bodo od začetka na voljo zgolj dražji modeli in bo za seriji Ryzen 5 in Ryzen 3, ki bo ocenjena nižje in tako bolj dostopna za širše množice. Je pa pristop AMD-ja razumljiv, saj želi najprej izdati najbolj zmogljiv procesor in tako Intel-u odvzeti prevlado na tem trgu.

Kaj reči o Ryzen 1700x? Gre za zmogljiv procesor, ki bo navdušil predvsem v delovnih postajah. Več kot primeren je tudi za igranje najzahtevnejših iger, kjer se dostojno kosa z mnogo dražjimi Intel konkurenti. Žal z vami navijalih dosežkov za model 1700x ne moremo deliti, saj bodo slednji dovoljeni šele po 10.3. A vseeno lahko potrdimo, da se je AMD vsekakor podal na pravo pot. Vsi, ki procesor potrebujete za kompleksnejšo delo (rendiranje, urejanje videov in stremanje) nakup toplo priporočamo, prav tako nudi več kot dovolj dobro zmogljivost za še tako zahtevne igričarje (problemi se znajo pojaviti le v igrah, ki ne podpirajo več jeder). Navadni igričarji, ki ste finančno omejeni, pa raje počakajte na izid 6 in 4 jedrnih procesorjev iz serije 5 in 3.

Zahvaljujemo se spletni trgovini EIGRE.si, ki nam je omogočila test.

Objava Preizkusili smo procesor: AMD Ryzen 1700x se je najprej pojavila na HOPsi.

Sam jih z nestrpnostjo pričakujem že od konca lanskega leta, ko mi je bilo zaupano, da so pri AMD-ju na Zen izredno ponosni. To je dober znak, kajne? Veliko je bilo informacij, ki so v zadnjih mesecih krožile po spletu in večina je bila lažnih in nepreverjenih. Tehnično novinarstvo je očitno ob vse večji uveljavitvi YouTube testov in kupov novičarskih portalov postalo senzacionalistično.

Kakorkoli, AMD je na novi arhitekturi procesorjev (po klavrnem poizkusu z predhodnikom Bulldozer), začel delati leta 2012, ko so najeli tudi (za podjetje) posebnega človeka. Govorim seveda o Jimu Keller-ju, ki je bil vodilni arhitekt entuziastom dobro poznane arhitekture AMD K8, bolj poznane po Athlon 64 procesorjih. Pri AMD-ju naj bi tokrat snovalcem dali proste roke pri oblikovanju arhitekture. Prvič so jo javno predstavili leta  2015.

Nekoliko negodovanja in dvomov se je pojavilo v istem letu, ko je Keller po 3 letih zapustil AMD. Krožiti so pričele govorice, da je do tega prišlo zaradi neuspešnega razvoja Zen-a.

Vendar je ostalo zgolj pri govoricah. Ryzen, kot so pri AMD poimenovali prvo generacijo na Zen arhitekturi, so eni izmed najbolj pričakovanih procesorjev v celotni zgodovini.

Kaj je trenutno znanega o njih? Grajeni bodo na 14 nm FINFET proizvodnem procesu, ki jih bo izdeloval GlobalFoundries. Gre za velik preskok, saj so bili dosedanji procesorji AMD-ja grajeni na 32nm (FX serija in nekateri APU) in 28nm (APU+Athlon 845). Uporabljali bodo novo podnožje AM4. Dokončno je znano, da AM3+ platforma ne bo kompatibilna z Ryzen čipovjem. Ali bo mogoče uporabiti hladilnike za AM3 procesorje še ni znano. Krožijo nepreverjene informacije, da bo slednje mogoče.

Marsikoga med vami bo navdušili, da bomo novo arhitekturo dočakali že čez nekaj dni in sicer 2.3.2017. Vendar bodo takrat izšli samo najdražji 8(16) jedrski modeli s 16 nitmi. Za najcenejšega bo potrebno odšteti okoli 382€, najdražji pa vas bo stal 579€. Vsi, ki si boste želeli kupiti 6(12) oz. 4(8) boste morali počakati še dobre 3 mesece.

Tako bo od marca naprej mogoče kupiti produkte iz Ryzen 7 serije. To so 1800x, 1700x in 1700. Slednji ima nekoliko nižji TDP, saj le ta znaša 65W, za razliko od prvih dveh, katerih TDP znaša 95W. Z priloženim hladilnikom bo mogoče dobiti le procesorje brez x oznake (podobno kot poznamo pri Intel K), ki se od preostalih nekoliko razlikujejo. Namenjeni so entuziastom, ki že imajo, ali pa so pripravljeni kupiti zmogljivejše hladilnike.

Napram predhodnikom so priloženi hladilniki manj masivni, ker potrebe po tolikšnem odvajanju toplote (kot pri FX seriji) več ne bo. Najbrž vas zanima tudi, kakšna je razlika med 1700 in 1700x? Testov še ni in tudi sam v roke še nisem prejel novega Ryzen čipa, vendar če verjamemo informacijam je ob višjem taktu x modela ta sposoben ob dobrem hladilniku frekvenco še dodatno “naviti” in dvigniti preko turbo takta. Koliko preseže ta takt ne bi vedel pojasniti (govora je o dodatnih 100MHz). Navdušuje, da bodo vsi procesorji imeli odklenjene množilnike, kar bo pomagalo pri navitju.

Za hlajenje je tokrat bolje poskrbljeno.Čeprav uradnih neodvisnih testov še ni, lahko na spletu vseeno zasledimo rezultate določenih testov in AMD-jeve uradna, ki pa niso neodvisni. V nekaterih se lahko AMD-jeva 1800X in 1700X kosata celo z i7 6900k, ki se prodaja po ceni nad 1000€.

Če rezultati držijo je AMD-ju uspelo nekaj resnično posebnega.

Če primerjamo IPS (instructions per secund) z Athlon 845, lahko vidimo, da so kar 52% višji pri enakem taktu procesorja (AMD je napovedoval 42%). Zveni kar prelepo, kajne?

A se AMD-jevi nameni zdijo precej logični. Edini spekter namiznih računalnikov, ki trenutno doživljajo preporod, je igričarska industrija. Vsekakor je njihov cilj speljati igričarje večnemu tekmecu Intel-u.

Več o posameznih novih tehnologijah, ki bodo prisotna znotraj procesorjev, si lahko preberete tukaj.

Nova platforma AM4

AM4 je vse, kar AM3+ v zadnjih letih več ni. Slednje je bil za nekatere kupce precejšnja odvrnitev, saj nativno nista bila podprta niti USB3.0 niti PCI-e 3.0 ipd. AM4 s seboj prinaša vse, kar lahko od sodobnih plošč pričakujemo. Vse od DDR4, PCI-E 3, USB 3.1, NVMe in SATA Express. Vsekakor nekaj, kar smo pri AM3 pogrešali.

Testi

Ryzen procesorje lahko prednaročite v spletni trgovini EIGRE.si!

Na FORUM nam povejte, kaj si sami mislite o Ryzen.

Objava Do izida procesorjev AMD Ryzen nas loči samo še nekaj dni! se je najprej pojavila na HOPsi.

Zahvalil bi se Roccatu, ker mi je omogočil test slušalk.

Tehnične specifikacije

• • Frekvenčni razpon: 20~20.000Hz
  • Maksimalni SPL: 1kHz 115±3dB
  • Frekvenčni odziv: 20~100Hz
  • Maksimalni vnos: 300 mW
  • Parameter zvočnika: 30mm

    Mikrofon

  • Frekvenčni odziv: 10~10.000Hz
  • Mere: 4×1,5mm
  • Občutljivost pri 1kHz: -32±2dB
  • Impedenca: 2,2 kΩ + 15%
  • Usmerjenost: omni-directional

    Ostalo

  • Povezava: USB
  • Impedenca: 32 Ω
  • Dolžina kabla: 3,6m
  • Teža (samo slušalke): 335gr
  • Premer 21.0 cm
  • Višina 19.5 cm
  • Dolžina 10.2 cm

Video test

Embalaža

Embalaža je stilsko lepo oblikovana in zadržane – črno-modre barve, ki se lepo poda k barvi slušalk. Pretežno je kartonasta, na straneh pa za izstopajoč izgled poskrbi prozorna plastika. Ta nima samo estetske note, saj kupcu omogoča, da si deloma ogleda slušalke in krmilnik. Na sprednji strani so napisane vse tehnologije, ki so v slušalkah uporabljene – 5.1 zvok, zvočna kartica, bluetooth povezava, izjemno udobje. Na zadnji strani se nahaja slika sestava paketa in razložene tehnologije iz prve strani.

Opazno je, da je embalaža praktično oblikovana in slušalke niso samo “vržene” vanjo. Za njihovo zaščito je dobro poskrbljeno, saj se lepo prilegajo plastični zaščiti. Tudi pri razstavljanju ni bilo težav. Z eno samo potezo sem slušalke z varovalom potegnil iz škatle – je pa zraven res kar nekaj plastičnih modelov, ki držijo slušalke na mestu. Poudaril bi, da je skoraj nemogoče, da bi se sestavni deli med transportom do vašega doma poškodovali. Roccat misli resno in že zgodaj se pokaže, da pri materialih niso skoparili.

Prišel sem do osrednje stvari, slušalk samih. Z navdušenjem bi jih strgal s plastičnega objema  vendar hej, ne tako hitro. Sam sem v test prejeli Kave XTD 5.1, ki imajo priložen tudi namizni krmilnik. V škatli se ob slušalkah krmilniku in kablu ne nahaja nič drugega. Kabli so fiksni, tako, da možnosti za modifikacije ni.

Izgled

Kot počasi že pričakujemo za Roccat produkte, ostajajo zvesti svoji modro-črni barvni kombinaciji. Kave XTD dajejo občutek kakovostne izdelave, kar se čuti že ob dotiku, tudi po teži, ki ni zanemarljiva – ne me narobe razumeti, nikakor ne gre za pretirano težke slušalke. Večji del je izdelan iz ne-svetleče plastike, ki ne pušča odtisov in je malenkost bolj odporna na praske.

Iz svetlečega materiala je le manjši del ob obeh ušesnikih. Ti so obdani z izjemno udobno imitacijo usnja. Na zunanji strani levega je prisotna osvetlitev, na desnem pa se nahaja majhen Roccat logo. Ker ne gre za brezžične slušalke, je potrebna kabelska povezava.

Na spodnji strani loka se nahajajo tri blazinice iz umetne pene, prevlečene z bombažno prevleko, ki so na otip izjemno mehke. Med nošenjem jih skoraj sploh nisem občutil. Logo podjetja se nahaja tudi na vrhu naglavnega loka in je izpisan s svetlečo plastiko, ki lepo izstopa.

Na desni strani se nahaja tanek, a dolg snemljiv mikrofon. Ko je utišan (ugasnjen) nam da to vedeti z majhno modro lučko, ki sicer očem ni vpadna in moteča, je pa zagotovo koristna.

Kabel je izdelan iz lahko upogljive umetne mase z dolžino 3.6m, zaradi česar bo zdržal več upogibov kot trši kabli, ki navadno začnejo odstopati pri robu USB priključka.

Ena izmed zelo dobrih novosti Roccat Kave XTD je krmilnik. Je uporaben in estetsko oblikovan. Ne gre samo za neuporabni pripomoček, ki bi bil dodan zaradi marketinških trikov, temveč za dobro oblikovan produkt. Na njem se nahaja 6 gumbov – levi zgoraj služi vklopu filmskega načina, srednji nastavitvi zvočnikov in njihove posamezne glasnosti (v vsakem naušniku se skrivajo po trije), desni pa služi za hiter preklop med zvočniki in slušalkami.

Desno spodaj je še gumb za utišanje mikrofona, levo spodaj pa za sparitev krmilnika z telefoni. Na sredini se nahaja velik vrtljiv gumb za nastavitev glasnosti z Roccat logotipom. S pritiskom nanj lahko zvok izklopite. Najbrž ste do sedaj opazili, da se v kontrolorju nahaja tudi Bluetooth vmesnik, ki slednjega poveže s telefonom in omogoča sprejem klicev preko slušalk. Krmilnik mi je bil všeč in cenili ga bodo predvsem uporabniki, ki izmenično uporabljajo zvočnike in slušalke, čenče, ki za računalom rade klepetajo in ljubitelji okraskov na mizi.

Mikrofon

Za test sem mikrofon uporabil preko programov Teamspeak in Skype. Od prijateljev sem izvedel, da mikrofon pobere zelo drobcen, oddaljen glas. Razlog za to ni v tihem govoru, saj glas ni tih, temveč oddaljen. Za slabo kvaliteto je kriva USB povezava, ki zvoka ne prenaša tako dobro kot standardni 3.5mm audio kabel. Čistost in glasnost tako ni problem, ta leži le v kvaliteti, ki jo mikrofon pobere.

Ergonomija

Sam ne sodim med ljudi, ki imajo manjše glave, vendar so se mi slušalke vseeno lepo podale in tudi po daljši uporabi niso postale neprijetne. Gre za zaprt tip slušalk z dobro izolacijo hrupa iz okolice. Vseeno omogočajo soliden pretok zraka, kar bo zmanjšalo potenje in odpravilo občutek vročine ob nošenju. Naglavni del je prilagodljiv po velikosti – kot nalašč za vse lastnike “nestandardnih” glav. Notranji trak je kovinski, kar podaljša njegovo obstojnost in odpornost.

Test

Teste sem ločili na dva dela – glasba in filmi ter igre. Na splošno imajo Roccat Kave dobro kvaliteto zvoka, čeprav imajo zaradi USB povezave skorajda zanemarljivo količino statike.

Glasba in filmi

V tem aspektu 5.1 prostorski zvok zveni bolj slabo. Celo visoko-kvalitetni viri so imeli bolj povprečno kvaliteto, saj so podrobnosti in linearnost praktično manjkale. 5.1 tako pri filmih in glasbi povzroči padec kvalitete v vsem, razen usmerjenosti. Še filmi namenjeni za 5.1 zvok, se kvaliteta ni najbolje odrezala in zaradi tega Kave XTD morda niso najboljše za gledanje filmov in poslušanje glasbe.

Igre

Čeprav se Kave ne izkažejo v prejšnji kategoriji, pa ob igrah to še kako nadoknadijo. Že brez dodatne zvočne kartice nudijo odlično zvočno izkušnjo, kar se še kako pozna v streljačinah, kot so Battlefield, Call of Duty ter podobne. Sicer so detajli bolj tako-tako, zaradi česar so nekatere pozicijske podrobnosti neizrazite. Velika škoda, saj na splošno 5.1 zvok deluje dobro. Vsekakor se splača malo poigrati z nastavitvami v igri ali programski opremi, da najdete kombinacijo, ki vam bo najbolj všeč. Bas zveni dobro, a ne primerljivo z zato namenjenimi slušalkami z ojačanim basom. Njegovo jakost lahko nastavljate preko krmilnika, a razpon vseeno ni najboljši. Sam zvok brez dodatnih popravkov zveni, kot da bi se nahajali v kakšni jami.

Za slušalke s fokusom na igričarstvo so Kave več kot zadovoljive. Če iščete slušalke z solidno kvaliteto za ceno in prostorskim zvokom so čisto solidne, a vseeno je razlika med celo malo dražjimi slušalkami očitna, tako pri igranju, kot tudi pri poslušanju glasbe in gledanju filmov.

Programska oprema

Glede programske opreme nimam nikakršnih pripomb. Če ste uporabljali kakšen drug ROCCAT product, vam ne bo tuja. Zdi se mi fantastično zasnovana. Omogoča malo goro nastavitev in modifikacij, ki uporabnikom omogoča, da si vse prilagodijo lastnemu okusu. Glavno okno omogoča dostop do zvočnih nastavitev za vsak kanal. Še ena zelo dobra funkcija v tem oknu je Magic Voice, s katerim lahko svoj glas zakrinkate (tudi kot racman). Drugo okno vsebuje napredne nastavitve, ki omogočajo uporabo različnih efektov, na primer “Brilliant Audio”, ki izboljša zvok iz virov s slabšo kvaliteto. Ostala dva okna sta še izenačevalnik in podpora/posodobitve.

Zaključek

Če strnem svoje občutke v celoto, gre za ene izmed bolj pomenljivih slušalk, kar sem jih kadarkoli imel priložnost uporabljati. Kvaliteta izdelave je dobra, kakovost zvoka rahlo nadpovprečna, pa tudi estetsko so odlično zasnovane. Ponujajo veliko dobrot, ki pa jih vsi ne bodo izkoristili. Programska oprema je podrobna in vredno jo je preizkusiti ter slušalke prilagoditi lastnim željam. Tudi prostorski zvok je spodoben. Ceniti ga bodo predvsem igričarji. Za ceno 83€ tako Roccat Kave XTD ponujajo veliko, napram 200€ kolikor so stale še do nedavnega. Za novo ceno so vredne nakupa in imajo moje priporočilo. Sicer niso najbolj natančne pri srednjih tonih in je je za njihov popoln izkoristek potrebno igranje v programu, ampak katere igričarske slušalke do 100€ pa so.

Objava Preizkusili smo: Roccat Kave 5.1 XTD – Digitalne se je najprej pojavila na HOPsi.

Tehnične specifikacije

• 2.4GHz brezžična povezava
• Dvojna antena
• Možnost žične povezave
• 7.1 virtualni surround zvok
• Velike in udobne ušesne blazinice
• Zložljive ušesne blazinice
• 10+ ur uporabe z enim polnjenjem
• Sonic studio programska oprema za popolno prilagoditev
• Frekvenčni razpon: 20 ~ 20000 Hz
• Impedenca: 32 Ω
• Občutljivost: 98 dB
• Priklop:  3.5 mm in USB
• Teža: 350g
• Dolžina kabla: 1,5m (priložen razdelilec audio/mikrofon)
• Kompatibilne z vsemi računalniki, konzolami in mobilnimi napravami.

Mikrofon :

• • Frekvenčni razpon: 50 ~ 16000 Hz
  • Občutljivost : -40 dB
  • Nastavljiv in snemljiv mikrofon
  • Funkcija odpravljanja šumov

Video test

Embalaža

Embalaža je podobna kot pri ostalih Strix slušalkah – sestavljena iz presenetljivo veliko prozornega, plastičnega dela, a vseeno izgleda kvalitetno in vzdržljivo. Tako lahko že pred uporabo zagledate stanje slušalk, ki zaradi “oči” strmijo nazaj v vas.

Na zadnji strani lahko vidimo kar nekaj različnih specifikacij in par podatkov o programski opremi. V našem primeru je velik del spodnjega dela prekrivala bela nalepka.

V notranjosti embalaže se zraven slušalk nahaja še majhna škatlica s pripomočki ter navodila. Škatla je bolj osnovna in krhka, zaradi česar je že ob prvem odprtju začela kazati začetne znake razpadanja. V škatlici se nahajajo: 1.5 metra dolg 3.5mm audio priključek, mikro usb kabel za polnjenje slušalk, Y razdelilec, mikrofonski podaljšek in USB ključek za brezžično delovanje.

Izgled

Strix Brezžične slušalke imajo že takoj prepoznaven izgled Strix 2.0 slušalk, vključno z najmanjšimi detajli. A ker gre za brezžične slušalke, je vseeno potrebno omeniti nekaj sprememb. Največja je seveda odsotnost pritrjenega 3.5mm audio priključka, na eni od slušalk pa se nahaja tudi nadzorna plošča, pod njo pa del s priključki.

Čeprav slušalke izgledajo precej velike, niso pretežke. So tudi precej trdne. Zgornjo povezavo sestavljata dva močna “traka”, ki sestavljata zunanji obroč, v notranjosti katerega je še oblazinjen notranji del, ki sede in se samodejno prilaže glede na velikost glave. Presledek med blazinicami preprečuje pretirano znojenje ter omogoča pretok zraka. Zaradi debelega oblazinjenja je del, ki sede na glavo, zelo mehak, kakovostno (oranžno) zašitje pa pomeni, da bo zdržal dalj časa.

Še obroč z druge strani. Tu je viden tudi stilski napis Strix, da ne boste slučajno pozabili, kaj nosite.

Za naziv ogromnih slušalk močno pripomoreta ušesni blazinici, ki sta ogromni. Sta močno oblazinjeni, zaradi česar sta zelo mehki in se odlično prilegata ušesom, dobro pa poskrbita tudi za zvočno izolacijo. Notranja zvočnika prekriva tanka plast tkanine oranžne barve.

Zaradi premičnega dela nad ušesnima blazinicama se lahko ti premikata in tako lahko slušalke enostavno odložite na ravno površino. Na okvir sta blazinici pritrjeni z dvema vijakoma.

Že prej omenjena nadzorna plošča se nahaja na eni od slušalk. Ima štiri gumbe, uporabna pa je tako med brezžično, kot tudi žično uporabo. Eden gumb služi za vklop mikrofona, dva sta namenjena spreminjanju glasnosti, zadnji pa se uporablja za prižig slušalk v brezžičnem načinu.

Pod nadzorno ploščo so tudi priklopi za različne priključke, ki je kljub brezžični naravi seveda nujen. Večji priključek je namenjen podaljšku mikrofona, nato imamo mikro USB priključek za polnjenje, zadnji pa služi še za 3.5mm audio kabel, če želite slušalke uporabljati žično.

Čeprav so slušalke brezžične, potrebujejo povezavo z računalnikom. Za to služi USB ključek s stilskim Republic of Gamers napisom in logotipom. Ključek samo priključite in slušalke bi morale delovati.

Mikrofon

Mikrofon je identičen kot pri ostalih Strix slušalkah, je fleksibilen, prilagajanje pa je enostavno. Kvaliteta je solidna, a nič izjemnega glede na ostale slušalke. Vseeno se lahko primerja z ostalimi visoko cenovnimi konkurenti, a ne izstopa. Glasnost govora je čisto dobro slišna, vašemu glasu pa bo mikrofon dal tudi rahli prizvok basa – vsaj tako so mi dejali prijatelji. Za napredno uporabo priporočam različne tehnologije za zmanjševanje šuma, saj bo tako kvaliteta še boljša.

Mikrofon v akciji si lahko ogledate tu.

Ergonomija

Udobje Strix slušalk je relativno dobro in brez težav jih lahko nosite tudi dalj časa. K temu pripomoreta predvsem visoka kvaliteta izdelave in spominska pena, ki pripomore k prilagajanju. Je pa sila, s katero so slušalke “pritrjene” na glavo, malo večja, kot sem jo bil navajen pri ostalih slušalkah. Dobra stvar tega je, da dobro izolira zvok iz okolja in preprečuje “uhajanje” zvoka, a nanjo se je potrebno navaditi. Kvaliteta okvirja je, kot sem že omenil, dobra ter robustna in tako ne bi smelo priti do poškodb, tudi če vam slušalke padejo na tla.

Ima pa, kot ostale Strix slušalke, tudi brezžična različica škripajoč okvir, ki se oglaša pri vsakem premikanju. Sicer se ga ob igranju iger ali gledanju filmov ne sliši, ampak je še kako prisoten med tišino, na primer brskanju po spletu ali pisanju dokumentov. Tako je ob neuporabi slušalke priporočljivo odložiti nekam, kjer se ne bodo premikale.

Test

Prva stvar, ki smo jo testirali, je brezžičen signal. Obnesel se je odlično, saj do razdalje 12m od računalnika ni prihajalo do izpadov signala. Tudi baterija nam ni povzročala težav, ker je brez težav zdržala okoli 10 ur. Če vzamemo v račun 60mm “zvočnike” in brezžično tehnologijo, bi bilo to pred par leti zelo impresivno, a dandanes ni nič posebnega. Anatomija je tako za polovico krajša od konkurenčnih Razer ManO’War. Je pa treba omeniti, da boste v zameno dobili bolj stabilno povezavo na večjih razdaljah. Kolikor je to koristno za vas, precenite sami. Še ena zelo koristna zadeva za igralce konzol PS4 je direktna povezava, saj so Asus Strix edine slušalke, ki se lahko direktno povežejo brez modifikacij.

Za preizkus kvalitete zvoka smo izklopili vse avdio izboljšave v priloženem programu. Sploh ojačanje basa se je izkazalo za nepotrebno, saj imajo slušalke že same po sebi zelo močan bas. Ravno bas je občasno povzročal izgubo kvalitete ob poslušanju glasbe, sploh elektronska glasba je zvenela čisto nenaravno. Z izjemo tega so brezžične slušalke nudile dobro kvaliteto, a za najbolj zahtevne uporabnike morda niso ravno na ravni. Za primerjavo sem nato slušalke testiral še preko 3.5mm audio priključka in kvaliteta je bila presenetljivo boljša, primerljiva s kvaliteto zvoka pri standardnih Strix slušalkah.

V igrah so se slušalke izkazale odlično in bilo je, kot da bi bil transportiran v drug svet. Vse od pogovorov, pa do same glasbe je imelo pridih življenja. Hoja, streli in eksplozije nasploh so zaradi prostorskega zvoka zveneli odlično, zaradi česar so igre imele bolj živ in vznemirljiv občutek. Bi pa omenil, da je zvočna izolacija tako velika, da boste zlahka spregledali tudi množico ljudi, če bodo ti klepetali za vašim hrbtom. Virtualni prostorski zvok je sicer malo vplival tudi na kvaliteto, zato sem slušalke raje uporabljal v stereo načinu.

Programska oprema

Slušalke delujejo po principu načina “priključi in uporabljaj” a vseeno je Asus izdal tudi kos programske opreme za naprednejše uporabnike. Programska oprema, imenovana Sonic Studio, sicer ni obvezna za uporabo, ampak jo toplo priporočam. Že sama po sebi je imela vključene nekatere izboljšave, do ojačanega basa in izničevanja šuma za mikrofon. Tudi virtualni prostorski zvok je bil vključen že po defaultu.

Zaključek

Slušalke ASUS ROG Strix Wireless obetajo veliko. Z zadovoljstvom vam lahko potrdim, da so naša pričakovanja izpolnila. Nizek odzivni čas, zanesljiva povezava in dvojna antena so me navdušile, saj so slušalke brez motenj delovale tudi do precejšne razdalje od oddajnika. Dobrodošel je tudi dodaten 3.5mm vtič, ki omogoča uporabo na več načinov. Vidno je, da so slušalke namenjene igričarjem, saj imajo izrazit bas, ob tem pa so manj natančne pri srednjih in visokih tonih.

Baterija sicer ne zdrži toliko kot pri konkurenčnih izdelkih, vendar je to pričakovano, saj ima na grbi večje zvočnike in dvojno anteno. Slušalke se lahko uporabljajo tudi žično ampak le preko 3.5mm vtiča – USB povezava se uporablja zgolj za polnjenje.

Glavno vprašanje je, ali ponujajo več za svoj denar od konkurence. Hmmm, morali boste vedeti zakaj jih kupujete. Kakovost zvoka napram 50% cenejšim modelom ni izrazito boljša in tako bodo koristne predvsem posameznikom, ki bodo izkoristili njihovo prednost pri uporabi na večih platformah in tistim, ki si želijo uporabo premijske brezžične tehnologije.

Objava Preizkusili smo: Asus Strix Wireless se je najprej pojavila na HOPsi.

Objava EIGRE.si podeljuje Razer Chroma MUG. se je najprej pojavila na HOPsi.

Anketo je v tem času rešilo 758 ljudi, kar je bila tudi nekje pričakovana številka.

Sedaj pa je čas, da se osredotočimo na nekaj analiziranih vprašanj iz ankete.

Spol

Kar se tiče tega vprašanja, je bil zmagovalec jasen že pred začetkom. Seveda moški, kot kaže, igrajo več videoiger kot predstavnice nežnejšega spola. Kljub temu pa nas veseli, da je anketo rešilo tudi 41 žensk.

Starost

Je starost pogoj za igranje iger? Iz naših podatkov je razvidno, da okoli 50% anketirancev spada v starostno skupino do 20 let. Tem s približno 30% sledi starostna skupina od 21 – 30 let. Ugotovili smo, da se odstotek igralcev določene starostne skupine zmanjšuje z višanjem le te.

Kje igrate igre?

Tudi v tej kategoriji je bil zmagovalec jasen. To je seveda računalnik, ki je konkurenco premagal z 71% glasov. Dokaj tesno skupaj pa mu sledijo različne kombinacije naprav.

Vrednost računalnika

Pričakovano ali ne? Več kot polovica anketiranih si doma lasti računalnik, vreden več kot 800€. Po eni strani je takšen odgovor pričakovan, saj sodobne igre potrebujejo vse zmogljivejše računalnike za delovanje. Po drugi strani pa to za nekatere predstavlja zelo velik strošek. Tak strošek lahko zmanjšamo s tem, da si sami sestavimo računalnik. Nekaj kombinacij komponent si lahko ogledate tukaj!

Igranje iger glede na čas

Tedensko

Naše predvidevanje je bilo, da največ igralcev igra igre vseh sedem dni v tednu, in takšen je tudi rezultat ankete. To namreč počne kar 387 anketirancev, kar je več kot polovica.

Urno

Sami prisegamo na igranje iger okoli 2 – 3 ure na dan in kot lahko vidimo, tudi večina od vas meni tako, kar nas veseli. Vsem prekomernim igralcem pa svetujemo, da igranje omejijo, saj lahko pride do zdravstvenih težav, če tega ne kombinirate s stalnimi predahi in sprehodi v naravo.

Vrste iger

Glede na dosedanje izkušnje smo stave položili na akcijske igre. Naše trditve je potrdila tudi anketa, na kateri je 37% anketiranih izbralo akcijske igre. Na drugem mestu sledijo MMO igre, na tretjem pa tudi pričakovane simulacijske igre.

So simulacijske igre presenetljivo na tretjem mestu?

Mi smo takšen izid pričakovali, saj je v Sloveniji ena najbolj popularnih iger Farming Simulator.

Oblika igre

V današnjem času v ospredje prihajajo digitalne verzije iger, saj jih dobimo veliko hitreje in so preproste za uporabo … Tudi v Sloveniji se to dobro kaže, saj digitalne igre kupuje že 42% vprašanih. Največ pa je tistih, ki igre kupujejo v mešanih oblikah, torej v fizični in digitalni obliki. Teh je okoli 45 %. Pričakovano je najmanj tistih, ki kupujejo izključno le fizične igre. Teh je le 11 %.

S tem pa smo tudi končali našo analizo. Za konec se moramo še enkrat zahvaliti vsem sodelujočim v anketi.

Kot smo obljubili, bomo podarili tudi tipkovnico. Zmagovalca nagradne igre smo kontaktirali po elektronskem naslovu, tako, da hitro preverite, ali ste to vi!

Objava Analiza ankete o trendih igranja iger se je najprej pojavila na HOPsi.

Slovenija je majhna dežela, ampak imamo vse, morje, hribe, prelepo naravo, vino, pivo, pujske in še bi lahko našteval. Žal nam to kot portalu ne koristi, kajti majhnost Slovenije za nas predstavlja največji problem. Kot vsak portal tudi sami strmimo k vedno višjim ciljem in dodajati kvaliteto samemu portalu. Vendar pot ni vedno najlažja, sponzorji, založniki pa imajo vedno visoka pričakovanja in jih ni lahko zadovoljiti. Obisk portala je v zadnjih mesecih je v porastu, za kar so zasluženi pisci, ki se vsakodnevno neizmerno trudijo in verjamejo v portal GAMING.si in njegov nadaljnji razvoj!

Je iskanje piscev enostavno? No… niti ne… Izmed sto poslanih prošenj mogoče najdemo enega, ki ponavadi obupa po dveh tednih ali pa ne spiše niti ene novice. Seveda je delo popolnoma prostovoljno, zato se vam za vse napake na portalu opravičujemo. Ampak poskusite biti razumni, žal zaenkrat še nimamo lektorja. Imamo pa zato odprtih kar nekaj mest, kar lahko preverite na povezavi tukaj.  Prosim, pišite samo resni, kajti vsako prijavo vzamemo resno (če je poslana resno), kar vzame precej časa.

Naša največja želja je ustvariti spletno stran za vse, ki ljubite igre in tehniko v Sloveniji. V decembru smo dosegli dogovor z LoL Slovenia (https://hop.si/lolslovenia/), ki se je pridružila naši družinici. Trenutno iščemo še člane, ki bi nazaj dvignili Hearthstone in Counter Strike (podporo za vsa tekmovanja in dobre ideje boste prejeli v materialnih nagradah ali denarju!). Prav tako nas zanima skupnost za GTA5, Minecraft (predvsem rabimo nekoga, ki bi  delal Youtube video vsebino) in ostale igre, ki so v vzponu.

Najbolj brano v letu 2016:

• Katero grafično kartico kupiti (Oktober 2016)? (21 500 ogledov)
• Ultimativne sestave računalnikov (18 500 ogledov)
• Slovenski igralec Mikyx v Splyce! (12 000 ogledov)

Najbolj iskane kategorije:

• Recenzije iger
• Hearthstone
• TOP

Lestvice:

• Overwatch (cca 12 000 unikatnih ogledov)
• League of Legends (cca 11 500 unikatnih ogledov)

Gaming.si Youtube TOP 2016

• Je v DOOMu preveč nasilja? 
• Opis: Battlefield 1 
• Pa Igrajmo: Tom Clancy’s The Division 

Comptech 2016 in prisotnost GAMING.si

Novice delimo tudi z obiskovalci spletnih strani Partis.si in Računalniške novice, kjer dosegamo veliko število ogledov.

Kakšni so cilji v letu 2017? Dnevno sveže novice, povezati vse portale v eno skupnost, pregled AAA naslovov na dan izida (glede omogočanja tega smo v pogovoru z G2A) in povezovanje z ostalimi portali.

Na koncu bi se rad zahvalil vsem piscem, ki se dnevno trudijo, ne samo spisati novice, ampak za obstoj celotne skupnosti GAMING.si, kot jo poznamo. Seveda gre zahvala tudi vam, obiskovalcem, ki nas dnevno razveseljujete z obiskom in včasih tudi kakšnim komentarjem  

Hvala vam in piscem Simon, ChickChock, NedeljskiH 60, TiCiy, BoriSe, Matjaž (Slo-Racing) in Boštjan (Facebook manager)! 

Vsi člani GAMING.si vam želimo srečno, zdravo novo leto, ki naj bo zasuto z mnogimi igrami vseh žanrov. Če pa bodo kvalitetne ali za en drek, pa izvedite pri nas!

GAMING.si android aplikacija | GAMING.si forum | GAMING.si Facebook | GAMING.si Youtube | GAMING.si | LoLSlovenia

Objava Novim dogodivščinam naproti v letu 2017 se je najprej pojavila na HOPsi.

Pa pustimo našo deželico in poglejmo v Zagreb, ki je oddaljen dobro uro vožnje iz Ljubljane in približno 45 minut iz Maribora, Primorci vam pa žal ni rešitve. Potovali boste približno dve ure in pol za razliko od Dolencev, ki so oddaljenih dobre pol ure (Novo mesto).  Kdo bi si mislil na Gaming.si po učne ure geografije? Preverite tudi naše potovanje na letošnji GAMESCOM.

Zagreb Gaming Arena v sklopu Croatia music week Zagreb

Za celotno zgodbo stojijo organizatorji Ultra music festivala v Splitu za katerega ste verjetno že slišali. Croatian music week Zagreb se prične 31.12.2016 in bo potekal do 6.1.2017, kjer boste našli “dokaj” poznan imena v elektronski glasbi kot so Armin Van Buuren, Sander Van Doorn, Moti, Juicy-m in ostali.  Verjetno ste dojeli, da organizatorji niso ravno študentje, ki to delajo za hobi v prostem času.

Dovolj o elektronski glasbi in DJih, pojdimo na pravo stvar!
Zagreb Gaming Arena bo potekal v prostorih stadiona (Arena Zagreb – ja tudi Justin Bieber je bil tukaj /sadface) in denarni skladi so več kot zadovoljivi. Gaming turnirji bodo potekali 2.1 in 3.1 2017! 

Tekmovanja bodo potekala v igrah Hearthstone (kvalifikacije že zaključene), League of Legends (kvalifikacije že zaključene), FIFA 17 in Overwatch, spodaj informacije za slednja turnirja!

Lahko še vedno sodelujete in se prijavite kot igralec na FIFA17 in kot ekipa na Overwatch stranska turnirja! Vse informacije najdete na povezavah:

• FIFA 17 ( 1000€ + 1000€ materialnih nagrad) – Informacije tukaj / NI PRIJAVNINE!
• Overwatch (1000€) – Informacije tukaj / NI PRIJAVNINE!

League of Legends bo imel minimalni nagradni sklad 5,500€, ekipe, ki se bodo potegovale za vrtoglavi znesek so:

• Mistiga Crew
• Team Horizon Reapers
• w.I.w gaming
• x25 esports
• RUR Gaming
• Instinct Esports
• myRevenge
• WiLD

Tekme bo komentiral zelo priljubljen Hrvaški League of Legends komentator Milos “Sa1na” Sainovic

Glavni turnir bo potekal v Blizzardovi igri Hearthstone!

Slovenija, ena izmed neuslišanih državic na Blizzardovem zemljevidu, ki še vedno nima vstopa na njihove turnirje /sadface. Na srečo Hearthstone fanov v Zagreb pridejo nekatere aktualne zvezde Hearthstona, ki slišijo na ime RDU, THIJS, LIFECOACH, SUPERJJ,  LOTHAR, RAVEN in  SOTTLE (slednji trije kot komentatorji)!

Hearthstone denarni nagradni sklad je vrtoglavih 10 000€! Tekmovalci, ki so se kvalificirali (več informacij tukaj)

• RDU (povabljen)
• THIJS (povabljen)
• LIFECOACH (povabljen)
• SUPERJJ (povabljen)
• Iniven
• GamerKing
• hexxix
• Wild
• duck1e
• travnboyBBB
• exigo
• Dziany
• Odemian
• damaneks
• OneTrickPwny
• Kamikaza

Ali bodo profesionalni igralci pometli z domačo konkurenco? Spoznajte legende Hearhstona in si zagotovite svojo vstopnico tukaj -> klikni me. 

Organizatorji obljubljajo pestro VR izkušnjo, Playstation postaje kjer boste lahko preizkusili nove igre in Youtube konferenco z najbolj znanimi balkanskimi Youtuberi.

Osebno sem razočaran, da ne bomo videli po mojem mnenju trenutno najbolj priljubljene igre Counter Strike Global Offensive, mogoče pa se kje drugje plete veliki Counter Strike turnir? Sledite nam na Facebooku in zamudite zadnjih novosti iz sveta ešporta in videoiger! Se vidimo v Areni Zagreb!

Vstopnice za vse dni dogajanja najdete tukaj -> klikni me nežno!

Objava Slovenski lanpartyi so vrtec proti temu kar bo v Zagrebu! se je najprej pojavila na HOPsi.

Tehnične specifikacije

• Laserski senzor
• DPI (max): 8200
• Teža: 175g
• Stopnja odzivnosti: 2000Hz (brezžična)/1000Hz (žična)
• Pospeševanje: 30g
• Nastavljivi gumbi: 12
• Osvetlitev: Nastavljiva RGB osvetlitev s 3 različnimi območji
• Možnost žične ali brezžične uporabe
• Možnost menjave stikal pod gumbi
• Ohišje iz magnezija
• Priloženi 2 Omron stikali

Video test

Embalaža

Glede embalaže so se pri Asus-u več kot potrudili, kar je vidno že takoj. Kvalitetno ni le pakiranje, tudi dodatnih bonbončkov je kar nekaj. Ampak, saj govorimo o miški s ceno nad 100€, torej je kaj takega tudi pričakovati. Sama škatla je iz trdega kartona v črno/sivo/rdeči kombinaciji.

Ob odstranitvi pokrova vas pričaka Asus-ova dobrodošlica v klub elitnih igračarjev oz. republiki gamer-jev. Še eno plast nižje so navodila v plastični vrečki. Čeprav je knjižica kar debela, je samih navodil za dve strani. So pa na voljo v štiriindvajsetih jezikih in ne, slovenščine ni med njimi. Vsebujejo seznam vsega, kar bi naj bilo v škatli, (zelo) hiter vodič in navodila za menjavo stikal.

Naslednja v vrsti je miška. Več o njej v naslednjem poglavju. Nahaja se v kartonasti embalaži.

Na samem dnu je še kvalitetna, črna torbica iz blaga, ki vsebuje vse dodatne pripomočke. Ravno takšne stvari ločijo visoko in nizko cenovne miške, pri slednjih dodatki navadno preprosto ležijo na dnu škatle. Prekriva jo logotip in stilski napis Republic of Gamers, odpre pa se s pomočjo zadrge. Čeprav torbice ravno ne boste uporabljali za prenašanje miške naokoli, pa je vseeno dobrodošel kotiček, kamor lahko shranite vse pripomočke, ki jih trenutno ne uporabljate.

Notranjost torbice je prekrita z penasto podlago. Dodatki vključujejo poseben izvijač, ki je namenjen razstavitvi miške ob menjavi stikal, obložen, 2m dolg kabel za miško, 1m dolg kabel iz umetne mase za stojalo, dve znački ROG – ena rdeča in ena srebrna, dve rezervni stikali ter stojalo, ki hkrati služi tudi kot polnilna postaja ter oddajnik, če miško uporabljate brezžično.

Izgled

Na prvi pogled je Spatha nekoliko podobna Roccat Nyth in daje občutek, kot da je bila izdelana za ruske gozdarje. Je preprosto gromozanska in namenjena bolj kot ne ljudem z velikimi dlanmi. Tudi njena teža je temu primerna, saj tehta kar 175g (vsaj ne boste rabili obiskovati fitnesa). Osrednja konkurenta Logitech G900 in Razer Mamba sta s svojimi 107g in 125g kar precej lažja.

Izdelana je iz magnezija in že na otip se občuti kakovostna izgradnja. Zgornja stran je v celoti črne barve obsidiana, medtem, ko je spodnja stran iz aluminija srebrne barve. Zaobljenost kombinira z velikim številom ostrih robov, kar ji da eleganten, moderen, skorajda športen videz dirkalnika.

Zraven standardnega levega in desnega gumba, koleščka (obloženega z gumo) ter gumba za koleščkom za DPI nastavitve vsebuje na zgornji strani še dva ozka, dolga gumba, ki pa sta na lokaciji, ki mi ni ugajala in ju tako nisem uporabljal.

Na obeh straneh ima spodaj nameščeno gumo, ki nudi izjemo dober oprijem. Desna stran je razen tega dokaj standardna, brez kakršnega koli dodatka, a ergonomično oblikovana.

Za razliko od desne strani pa je leva do roba napolnjena. Vsebuje kar šest gumbov, združenih v nepravilni petkotnik. Do vseh dostopate s palcem. Niso običajne oblike in se razlikujejo tudi po velikosti. Osebno mi njihov dizajn ni kaj preveč všeč, saj bi v stresni situaciji le stežka hitro zadel pravega. Tudi na pritisk so precej togi in potrebno je pritisniti s precejšnjo silo, da se stikalo sproži (seveda bi jih drugače kar naprej pritiskali ob samem držanju miške).

Na sprednji strani se nahaja tudi mikro USB priklop, kamor lahko vstavite priložen kabel, če želite miško uporabljati žično. Zasnovan je tako, da se kabel ne vleče po mizi.

Kot večino mišk pod »gaming« oznako, je tudi Spatha opremljena z RGB osvetlitvenim sistemom. Sestavljajo ga 3 osvetlitvene cone. Prva se nahaja pri koleščku, druga ob šestih gumbih na levi strani, tretja pa osvetljuje logotip na hrbtišču. Osvetljava je dokaj minimalistična in nudi tudi veliko prilagodljivosti, od barv pa do intenzivnosti, utripanja in podobnega.

Kabel je pleten ter kvalitetne izdelave z dolžino dveh metrov. Na obeh koncih vsebuje tudi logotip ROG. Na straneh ima zarezice, ki preprečujejo nenadno izgubo stika – a to prinaša tudi slabost. Če se kabel poškoduje ali preneha delovati, bo potrebno kupiti identičnega, saj univerzalnih ni možno priključiti.

Tudi stojalo je, tako kot miška, črne barve z ROG napisom in logotipom. Služi več namenom. Prvi je seveda viden že v imenu – po zaslugi magneta, pametno nameščenega na dno miške in levo stran stojala, lahko nanj kadarkoli odložite miško. Njegov drugi namen je tudi oddajnik signala za brezžičen način miške, služi pa tudi kot njena polnilna postaja. Lučka na dnu takrat tudi prikazuje stopnjo baterije.

Lahko ga uporabljate leže ali pokončno, saj so zraven priložene kovinske nogice. Žal se nogice izjemno hitro iztaknejo, že ob najmanjših dvigih. Polnilec je magneten in ni strahu, da bi zgrešili polnilne konektorje. Miški se namreč odlično prilega. Ker je polnilec od miške precej lažji, bo potrebna pazljivost, ko jo boste izključili iz napajanja.

Ergonomija

Celotno gledano imam glede dizajna kar nekaj pripomb. Miška sicer zgleda izjemno dobro in je tudi na otip kakovostno izdelana, vendar ne bo primerna za hobite, večino deklet in sofriče, ki ne premorejo dovolj moči, da bi lahko pritisnili toge stranske gumbe. Za velikane in pol-velikane pa bo kot perfektna, saj bo odlično sedla v roko in izražala vašo možatost.

Ker imam sam večje dlani, sem za mnenja obeh strani miško za dan posodil prijatelju, ki je pravo nasprotje. Če ga slučajno opazite, boste razbili mit, da hobiti in Šajerska ne obstajata. Kot sem pričakoval, je imel na miški čuden občutek, poslušati pa sem moral tudi, kako mu ni všeč teža, ker jo komaj drži v dlani. Fantič, uporabljaj jo še par tednov pa boš lahko dvignil še kaj drugega, kot le miško. Šalo na stran – če imate manjše dlani, vam miška enostavno ne bo ustrezala.

Delovanje

Velik plus je, da lahko miško uporabljate tako brezžično, kot tudi žično.

Zaradi teže in velikosti sodi ROG Spatha med nišne miške, ki bo nekaterim všeč, drugim pa spet ne, glede na vaš stil igranja. Perfektna je predvsem za strategije ter MMO-je.  Dodatni gumbi so kot idealni za veliko število sposobnosti ter bližnjic, ki so navadno prisotne v teh igrah. Sicer obstajajo miške z večjim številom gumbov (npr. Razer Naga), ampak za večino ljudi bo več kot služila svojemu namenu.

A za igre kot so Battlefield, League of Legends in Overwatch ni najbolj primerna. Za te igre so boljše lahke, manjše miške, kjer težka, okorna Spatha ne pride najbolj v poštev. Prav tako veliko število nastavljivih gumbov tam ne pride do izraza, saj jih redko kdaj potrebujete več kot pet.

Čeprav lokacija gumbov v teoriji zveni dobro, pa jih boste v praksi občasno zamenjevali, saj niso označeni s številkami ali črkami ter se nahajajo čisto skupaj. Prav tako miška ni najbolj primerna za brskanje ter pisarniška opravila – mislim, da ne rabimo pojasniti, zakaj. Natančnost je sicer dobra, a teža in štorastost se izkažeta za nadlogo. Pravzaprav je vse gumbe, razen desnega in levega, potrebno pritisniti z malo večjo silo, kot jo boste navajeni pri drugih miškah.

Za levi in desni gumb uporablja kakovostna Omron stikala, ki imajo 60gf in so ocenjena na 20 milijonov klikov. Zraven sta dodani tudi 75gf stikali, ki omogočata še težje pritiske. Slednja sta ocenjena zgolj na 1 milijon klikov, bosta pa koristni za bolj kontrolirano igranje.

Za brezžične miške je PR (pooling rate) izjemno pomemben. Pove nam, kolikokrat v sekundi miška poroča svojo lokacijo računalniku v Hercih. Asusu je uspelo doseči impresiven PR pri 2000Hz, kar zmore izjemno malo mišk.Ker večini uporabnikov zadošča že 500Hz in PR vpliva na obremenjenost računalniškega procesorja, je za manj zmogljive strojčke priporočljivo PR znižati na okoli 500Hz.

Optični senzor dovoli nastavitve do 8200 DPI, kar je zagotovo več, kot boste kadarkoli potrebovali – osebno sem se držal pri okoli 1500 DPI. Poskusil sem kalibracijske nastavitve za različne podlage, ampak nisem zaznal večjih razlik, saj je miška ves čas delovala precizno. Večino časa sem jo uporabljal v brezžičnem načinu, ampak tudi tam nisem opazil nobene latence – brezžična tehnologija je dandanes že dovolj dobra, da do nje ne sme priti.

Baterija zdrži kar nekaj časa, z življenjsko dobo skoraj dveh dni, preden se začnejo pojavljati opozorila. Tudi polnilni čas ni preveč dolg. Glede na to, da se baterija polni preko stojala, se, če po končani uporabi miško odložite tja, na tem področju nikoli ne bi smeli srečevati z težavami.

Programska oprema

Kot konkurenčni izdelki, tudi Asus ponuja kos programske opreme. Poimenovali so ga ROG Armory, snamete pa si ga lahko s spleta. Vsebuje kar nekaj koristnih zadev, katere bomo sedaj preleteli.

Prvi zavihek omogoča spreminjanje funkcij gumbov.

Na drugem imamo par nastavitev glede delovanja – dve DPI nastavitvi, med katerimi lahko menjujete z uporabo gumba za koleščkom, poravnavanje, ki je večinoma neuporabno, pospeševanje oz. zaviranje ter odzivni čas, merjen v ms.

Tretji zavihek omogoča širok izbor nastavitev glede LED osvetljave – od intenzivnosti, utripanja, barv pa do sinhronizacije vseh mest osvetlitve. Na voljo imate 16 milijonov barv, a vzemite v obzir, da je dejansko nastavljivih barv okoli 100.

Potem je tu kalibracija, kjer lahko spremenite nastavitev glede podlage, na kateri miško uporabljate. Lahko uporabite prednastavljene profile ali pa se jo lotite sami. Zavihek vsebuje tudi nastavitve glede višine, na kateri senzor prične delovati.

Na zadnjem zavihku je še par opcij glede baterije. Vidite lahko trenutno napolnjenost, spremenite čas spanja in nastavite utripanje, ko baterija doseže določeno stopnjo.

Še zadnja zanimiva stvar so makroti, ki jih lahko nastavite določenim miškinim gumbom, ob pritisku katerih se nato izvedejo.

Programska oprema je zadovoljiva in omogoča, kar od nje pričakujemo. Tako lahko nastavite gumbe, dve različni DPI nastavitvi, polling rate, odzivnost, osvetljavo, kalibracijo površine ter preverite stanje baterije. ROG Armory je dober kos programske opreme. Krasi ga preglednost in množica funkcij, ki jih bodo zahtevni uporabniki znali izkoristiti.

Zaključek

Asus ROG Spatha je dobra miška odličnega izgleda, z velikim številom opcij. Tudi kvaliteta izdelava je izvrstna, z magnezijevim vrhnjim delom ter aluminijastim dnom.  Z veliko dodatnimi bonbončki ter žičnim in brezžičnim načinom uporabe nudi tudi veliko prostora za prilagodljivost.

Je pa Spatha ogromna, zaradi česar za ljudi z manjšimi dlanmi ne bo najbolj primerna. Število dodatnih tipk jo naredi kot idealno za igralce MMO-jev, večino časa pa bo večina gumbov ostala neizkoriščenih. Optični senzor omogoča dovolj visoke nastavitve DPI za vsakogar – tudi na dveh 4K zaslonih, čeprav je potrebno omeniti, da nekatere konkurenčne miške nudijo do 16 000 DPI.

Ampak vse to ne pride poceni. Za svoj primerek bodite pripravljeni odšteti okoli 140€, kar je precej tudi za tako napredno miško. Nakup tako priporočam igralcem iger s počasnejšim tempom, ki merijo vsaj 175cm ali pa redno hodijo v fitnes.

Svoj izvod miške pa dobite na EIGRE.si – ASUS SPATHA Wireless

Objava Preizkusili smo: Asus ROG Spatha se je najprej pojavila na HOPsi.

Preverite tudi naša vodiča o NAKUPU PROCESORJA in GRAFIČNE KARTICE.

Cene se vseskozi spreminjajo. V prispevku so upoštevane cene ob objavi.

Pisarniški računalnik

Procesor: INTEL Celeron G3900

Matična plošča: Gigabyte GA-H110M-S2H 

Pomnilnik: CRUCIAL 4GB 2133MHz DDR4

Disk: Intenso TOP 128GB SSD SATA3 MLC ali TOSHIBA P300 500GB 3,5″ SATA3 7200rpm 64MB

Napajalnik: LC-POWER Office LC420H-12 V1.3 420W

Ohišje: Logic H1

Cena: 211€ s SSD oz. 204€ z HDD

Mnogokrat opazim, da podjetja pri nakupu pisarniških računalnikov ravnajo zelo nerazumno. Le kaj bodo tajnice in ostali pisarniški delavci počeli na i5 procesorjih? Kar kliče po igranju iger na službenih računalnikih ;). Sam vam bom ponudil računalnik, ki bo za manj denarja prinesel neopazno spremembo. Primeren je tudi kot družinski računalnik za osnovna opravila – brez igranja videoiger. Osrčje sestave bo Celeron G3900 procesor, ki ga bom vstavil na cenovno ugodno matično ploščo. Slednja ne prinaša dodatnih priboljškov, vendar roko na srce, teh tudi ne boste potrebovali. Nudila bo zanesljivo delovanje in to je največ, kar lahko od nje zahtevamo. Za tekoče delovanje bo skrbelo 4GB rama ter 128GB SSD disk. Napajalnik bo osnovni LC Power 420W, zmogljivejšega sistem ne potrebuje.

Še bolj pisarniški računalnik

Procesor: Intel Celeron G1840 1150

Osnovna plošča: Asus H81M-R/C/SI 1150

Pomnilnik: Crucial 4GB 1600MHz DDR3

Napajalnik: LC-POWER Office LC420H-12 V1.3 420W

Trdi disk: TOSHIBA P300 500GB 3,5″ SATA3 7200rpm 64MB

Ohišje: Logic H1

Cena: 188€

S preskokom na starejšo platformo smo uspeli privarčevati dobrih 20€. Zmogljivost je ob tem ostala neokrnjena.

Človeško oko zazna le do 30 sličic na sekundo

Procesor: AMD Athlon X4 860K

Matična plošča: MSI A68HM-P33 V2 FM2+

Pomnilnik: 8 GB Kingston

Grafična kartica: SAPPHIRE RX 460 2GB OC GDDR5

Napajalnik: LC POWER 600w v2.31

Trdi disk: TOSHIBA P300 500GB 3,5″ SATA3 7200rpm 64MB

Ohišje: LC-POWER 2010MB

Cena: 395€

V najnižjem rangu sem za sestavo uporabil AMD-jevo FM2+ podnožje in procesor Athlon x4 860K. Od konkurenčnih Intel produktov se razlikuje po tem, da za nizko ceno ponuja štiri jedra, napram Intelovim Pentium procesorjem, ki ponujajo dve. Kot ste najbrž že opazili, so za igranje nekaterih novejših iger že potrebna štiri jedra, saj se na dveh sploh ne zaženejo. Zraven se vrine RX 460 grafična kartica, ki se s procesorjem odlično ujame. Izbral sem kartico z 2GB pomnilnika, saj 4GB ne odtehta razlike v ceni. Plošča je osnovna, brez omembe vrednih bombončkov, je pa dobra za denarnico. Za tekočo uporabo bo poskrbelo 8GB rama. Vključen je tudi 500GB HDD disk. Ker bo računalnik pod polno obremenitvijo porabil zgolj okoli 250W, smo za napajanje uporabili napajalnik LC Power 600W.

Alternative

V kolikor je sestava izven vaših denarnih zmožnosti, lahko 8GB rama nadomestite s 4GB. V večini iger do večjih razlik ne bo prišlo, boste pa privarčevali 25€.

Možen je tudi dokup oziroma zamenjava TOSHIBA P300 500GB z Intenso 128GB SSD za bolj odzivno delovanje.

Ljubitelji Nvidie lahko mile volje RX 460 zamenjate z GTX 1050 2GB.

Gozdarček

Procesor: AMD FX 6300 4.2GHz

Osnovna plošča: GIGABYTE GA-970A-UD3P AM3+

Pomnilnik: 8 GB Kingston

Grafična kartica: Sapphire RX 470 OC 4GB

Procesorski hladilnik: Cooler Master Hyper 212X

Napajalnik: LC POWER Super SiLent LC6550 v2.3 550W

Trdi disk: Seagate Barracuda 1 TB

Ohišje: Po želji

Cena: 604€

Pa smo prišli do, za igranje iger, bolj naprednih sistemov. Moja izbira med procesorji je AMD FX 6300. Zakaj ga priporočam pred i3 6100 sem napisal že tukaj. Ker je precej požrešna zverinica, jo bo krotila kakovostna plošča Gigabyte GA 970A-UD3P. Gre za osem fazno ploščo, ki ni tuja navijanju in vam bo pomagala, v kolikor se seveda odločite, iz procesorja iztisniti že zadnje kaplje potu. Kompletu sem  dodal še standardnih 8GB rama. Za razliko od dosedanjih sestav, sem k procesorju uvrstil tudi hladilnik CM Hyper 212X, ki bo omogočil hladnejše in tišje delovanje. Izbrana grafična kartica je izredno zmogljiva RX 470, ki bo nesramežljivo poganjala tudi najzahtevnejše igre. Ker bo sistem porabil okoli 300W, sem se odločil za LC POWER napajalnik z bronastim certifikatom in 550W moči. Podatke boste shranjevali na 1TB velik HDD disk, za hitrejše delovanje priporočam dokup SSD diska.

Alternative

Če vam finančno stanje ne dopušča dokupa SSD, lahko HDD mirne volje nadomestite s slednjim.

Grafična kartica RX 470 v zelenem taboru nima konkurenta, zato alternative ni.

Možen je nakup cenejše plošče GA 970A-DS3P, ki pa ima samo 4 faze in je zaradi tega tudi manj primerna za navijanje. Vsi, ki FX 6300 nimate namena navijati, lahko vzamete GIGABYTE GA-78LMT-USB3.

Intel alternativa

Procesor: Intel i3 6100

Osnovna plošča: Gigabyte GA-H110M-S2H

Pomnilnik: CRUCIAL 8GB 2133MHz DDR4

Grafična kartica: Sapphire RX 470 OC 4GB

Napajalnik: LC POWER Super SiLent LC6550 v2.3 550W

Trdi disk: Seagate Barracuda 1 TB

Ohišje: Po želji

Cena: 552€

Kot je razvidno že iz podnaslova, je sestava neposredni konkurent FX 6300 sistemu. Večina komponent je identična, razlika je zgolj v procesorju, plošči in ramu. Za procesor sem izbral i3 6100, ki je po zmogljivosti nekoliko boljši od FX 6300. Ram je DDR4 napram DDR3 v zgornji sestavi. Plošča je popolnoma osnovna, brez omembe vrednih dodatkov.

Močna beštja

Procesor: AMD FX 8320 4GHz

Osnovna plošča: GIGABYTE GA-970A-UD3P AM3+

Procesorski hladilnik: Cooler Master Hyper 212X

Pomnilnik: Kingston HyperX Beast 1600 MHz 16GB DDR3

Grafična kartica: Sapphire Nitro RX 480 4GB

Napajalnik: LC POWER Super SiLent LC6550 v2.3 550W

Trdi disk: Seagate Barracuda 1 TB

Ohišje: Po želji

Cena: 743€

FX 8320  je osem jedrni procesor z odlično večopravilno zmogljivostjo. V cenovnem razredu nima konkurence, saj je Intelov i3 šibkejši in cenejši, i5 pa dražji in nekoliko zmogljivejši. Kot pri FX 6300 sistemu, sem tudi tu dodal kakovostno ploščo na 970 čipovju. CM 212x bo skrbel za hlad in tišino sistema. Napajalnik je, kot v večini sestav, LC Power 550W z bronastim certifikatom. 1TB disk bo poskrbel, da prostora zlepa ne bo zmanjkalo. Za razliko od dosedanjih sestav bomo v tega monstruna nasadili 16GB rama, ki si jih beštja zasluži. Za neprekosljivo igralno izkušnjo bo poskrbela RX 480 4GB, ki je trenutno tudi AMD-jev paradni konj na področju grafičnih kartic.

Alternative

Če vas ne moti sesalnik v sobi, lahko iz sestave izvzamete procesorski hladilnik – a ne reči, da vas nisem opozoril.

Menjava HDD z Intenso 128GB SSD.

Zamenjava Sapphire Nitro RX 480 4GB z GTX 1060 3GB.

Velikost šteje

Procesor: INTEL Core i5-6500

Osnovna plošča: MSI H110M Gaming 1151

Pomnilnik: Crucial 16GB 2400MHz DDR4

Grafična kartica: GIGABYTE Windforce GeForce GTX 1070 8GB 

Napajalnik: LC-POWER Super silent LC6550 V2.3 550W

Trdi disk: Seagate Barracuda 1 TB

Ohišje: Po želji

Cena: 993€

Resni gamerji? Kdo je to, se najbrž sprašujete? Torej, pod sistem za igralce, ki z igranjem mislijo resno, štejem vse, ki konjičku namenijo vsaj 20h tedensko. Če padcev pod 60 sličic na sekundo ne prenesete, sem definitivno prišli do vaše sestave. Zmogljiv procesor i5 bo poskrbel, da boste izkoristili tudi zmogljivo grafično kartico, kot je GTX 1070 8GB. Kot se pritiče je v strojčku 16 gb rama in osnovna plošča. Napajalnik je LC POWER 550W z bronastim certifikatom.

Alternative

Menjava HDD z Intenso 128GB SSD.

Božičkovo darilo

Procesor: INTEL Core i7-6700

Osnovna plošča: MSI B150 GAMING M3 LGA1151

Pomnilnik: PATRIOT Viper 4 16GB (2x8GB) 3000MHz DDR4

Grafična kartica: GIGABYTE G1 Gaming GeForce GTX 1080 OC 8GB GDDR5

Napajalnik: LC-POWER LC6560GP4 V2.4 560W 80Plus Gold

Trdi disk: Intenso TOP 128GB SSD SATA3 MLC

Trdi disk 2: Seagate Barracuda 1 TB

Ohišje: Po želji

Cena: 1552€

Ultimativna sestava, ki bo zadovoljila še tako zahtevne igralce iger. Procesor i7 6700 je ta hip za 1151 eden izmed najbolj priljubljenih procesorjev na trgu. Brez težav bo kos najzmogljivejši grafični kartici Nvidia GTX 1080. Skupaj bosta omogočala fantastično igralno izkušnjo tudi za ločljivosti nad 4k. V sestavo sem dodal tako 128GB SSD disk, kot tudi 1TB HDD. Slednja lahko poljubno zamenjate z zmogljivejšimi modeli. Vse skupaj bo napajal LC Power 560w napajalnik z zlatim certifikatom.

Tako, pa je za nami še eden izmed vodičev, upam, da sem vam pomagal pri sestavi novega računalnika. Vabim vas, da v komentarje napišete, kakšno vsebino za vas pripravimo prihodnjič. Vidimo se spet v prihodnje, do takrat pa, lep pozdrav.

Svetujemo vam lahko tudi na našem forumu.

Za vprašanja ali svetovanje sem dosegljiv na poštni naslov: oto@gaming.si

Objava Ultimativne sestave računalnikov se je najprej pojavila na HOPsi.

Vsi, ki boste anketo uspešno izpolnili lahko po želji na koncu vpišete svoj elektronski naslov in sodelujete v žrebu za SpeedLinkovo tipkovnico (veljajo splošni pogoji nagradne igre)! Anketa bo odprta do 5.1.2017 in takrat bo tudi žreb za tipkovnico, nagrajenca bomo obvestili preko podanega elektronskega naslova.

Prosimo, če anketo izpolnete korektno, jo delite s prijatelji in pripomorete k razvoju skupnosti.

Objava Anketa – kje Slovenci igramo igre in koliko za njih zapravimo? se je najprej pojavila na HOPsi.

Tehnične specifikacije

• Zvočniki

  • Zvok: 7.1 Virtual Surround
  • Impedenca: 32Ω
  • Frekvenčni odziv: 10Hz-20KHz
  • Dimenzije: Φ53mm
  • Maksimalni vhod: 100mW

• Mikrofon

  • Impedenca: 2.2k Ω
  • Občutljivost: -38 dB
  • Usmerjenost: Uni-Directional
  • Frekvenčni odziv: 50Hz – 20KHz
  • Dimenzije: Ø 6 x 2.7 mm
  • Zložljiv: Ja

• Teža: 380 gramov
• LED luči: Ekskluziven Origen dezajn
• Priključek: USB
• Dolžina kabla: 2m

Video test

Embalaža

Embalaža je atraktivno oblikovana in zna pritegniti pogled. Barvna kombinacija modro-črne se ji lepo poda in sovpada s samo barvo slušalk. Na prednji strani vidimo ime ter prikaz slušalk, na levi strani najdemo listo specifikacij slušalk ter mikrofona, desna stran prikazuje sliko “ustvarjalca” xPeke ter par podatkov o njem in njegovi ekipi, na zadnji strani pa se nahaja slika slušalk in nadzorne konzole, predstavitev, serijsko številko ter programske zahteve.

Od odstranitvi zunanje lupine nas pričaka še škatla iz trdnih vlaknenih plošč, ki služi preprečevanju deformacije embalaže. Definitivno znak kvalitete, ki nam je pri Ozone-u že znan.

Ko odpremo še škatlo, se končno prikopljemo do slušalk. Te se nahajajo v prilagojenem plastičnem ohišju, ki jih trdno drži na mestu. Za to služita tudi dve vezici, odvez katerih nam končno omogoči ločenje slušalk od ohišja.

Poleg slušalk škatla pod plastičnem ohišjem vsebuje še kratka navodila (bolj kot ne za programsko opremo), a to je bolj kot ne to. Dodatnih dobrot ob nakupu nismo dobili.

Izgled

Ekho H80 prikazujejo smer, v katero so se pri Ozone namenili. Slušalke že na pogled izgledajo udobno, lepo zaobljenih oblik. Na vsaki izmed slušalk je moč opaziti modrikasto led osvetlitev, ki pa ni preveč agresivna in za uporabnike ne bo moteča. Na vrhu lahko vidimo tudi tri blazinice, ki skrbijo za udobje med nošenjem.

Ovalni blazinici, ki prekrivata zvočnika, sta izjemno mehki in se lepo prilegata obrazu. Zaradi velikosti in izbranega materiala dobro izolirata hrup iz okolja, vam bo pa zato ob dolgem nošenju v ušesa malce vroče. Ob podrobnejšem pogledu vidimo, da je vsaka izmed blazinic sestavljena iz treh delov, ki so s črno nitjo kakovostno zašiti skupaj.(modra nit je le estetska).

Na obeh slušalkah se nahaja tudi logotip Origen, ki bo kaj kmalu osvetljen v blago modri barvi.

Notranja konstrukcija je sestavljena iz kovinskih palic, kar poskrbi za stabilnost ter onemogoča deformacijo. Kot to velja za skoraj vse slušalke lahko obe stranici raztegnemo, kar omogoča dobro prilagoditev tudi za večje velikosti glav.

Na vrhu slušalk najdemo tudi napis ozone, ki pa ni osvetljen in je namesto tega vgraviran v material.

Mikrofon je na prvi pogled majhen z modro led osvetljavo, a kaj hitro bomo ugotovili, da velikost ni pomembna.

Ohoho, kaj pa je to. Ob potegu ugotovimo, da se večina mikrofona skriva v notranjosti in čeprav za razliko od večine slušalk ne zgleda ravno kvalitetno, je lepo prilagodljiv in nemoteč. Dodaten bonus je, da ga lahko po potrebi enostavno pospravimo nazaj v notranjost slušalk. Še ena dobra stvar je, da je LED lučka na mikrofonu prižgana le, ko ga imamo vklopljenega. To nam ob kratkem pogledu da vedeti, če govorimo v prazno ali ne.

Za razliko od nekaterih konkurenčnih izdelkov kabel ni obdan s »tekstilom«, temveč je narejen iz umetne mase. Na otip je sicer tog in srednje upogljiv, se pa ni za bati za obstojnost, saj ob togosti zgleda tudi vzdržljiv.

Kabel se konča v pozlačenem 2.0 USB priključku.

Slušalke imajo tudi nadzorno konzolo, ki pa je sam pretirano nisem maral, saj se je pogosto znašla na najmanj primernem mestu. Ob LED diodi na njej lahko najdemo še gumbe za višanje in nižanje glasnosti, vklop mikrofona in izklop zvoka.

Zvok

Kot vemo je pozicioniranje v tekmovalnih igrah ključnega pomena. Zato vsebujejo Ekho H80 funkcijo 7.1 virtualnega zvoka. Temu služijo zvočniki z impedanco 32 ohmov, ki omogočajo hkrati jasen in močan zvok s frekvenčnim razponom 10Hz-20kHz. Slušalke Imajo tudi poudarjen bas, a se kljub temu dobro odrežejo tudi pri srednjih in nizkih tonih.

Mikrofon

Seveda nikomur ne bi bilo všeč, če bi ob pogovoru preko teamspeak-a sogovorniki slišali še hrup v okolju. Na srečo je šum okolja pri slušalkah nizek. Kvaliteta snemanja sodi nekje v sredino in je več kot primerna za klepet in pogovor s soigralci, nikar pa ne pričakujte kvalitete, ki bi jo dobili s studijskim mikrofonom.

Za praktični prikaz kvalitete mikrofona si oglejte ta video posnetek.

Ergonomija

Ozone Ekho H80 so izjemno udobne in se dobro prilegajo vsaki obliki ter velikosti glave. Z umetnim usnjem obdane mehke ušesne blazinice skrbijo za nevpadljivo ter udobno rabo, saj na slušalke ob nošenju skoraj pozabimo in jih lahko uporabljamo tudi dalj časa (če nimate nič proti vročim ušesom).

Torej so slušalke udobne. Kako pa je s težo? Tehtajo le 360 gramov. Ni najmanj, še zmeraj pa teža ne postane nadležna.

Test

Slušalke Ekho H80 smo testirali med igranjem različnih iger (League of Legends, Fallout 4, Mafia 3, Battlefield 1), med tem pa smo bili povezani tudi s kolegi preko Teamspeak 3 zasebnega strežnika. V vseh testih so se Ekho H80 izkazale z odliko. Zvok je bil kristalno čist, mikrofon pa je omogočal neprekinjeno komunikacijo brez večjih šumov iz okolja.

V igrah, k podpirajo virtualni 7.1 (primer Battlefield 1), je Ekho H80 nudil tudi taktično prednost, saj smo zaradi prostorskega zvoka lahko slišali, kje se nahaja sovražnik.

Tudi USB priključek se je izkazal kot zelo koristen, saj je omogočal istočasno priključitev slušalk in zvočnikov. Med njimi smo lahko prosto menjavali s pomočjo nastavitve predvajanih naprav, ki jih omogoča operacijski sistem.

Programska oprema

V primerjavi s programsko opremo drugih proizvajalcev Ozone sodi v zlato sredino. Program, ki sodi k slušalkam je lep na pogled ter preprost za uporabo s ključnimi funkcijami, a nič več kot to.

Zvok

Nadzor zvoka: 

Vzorčna frekvenca:

Izenačevanje:

Okoljski učinki:

7.1 Virtualni zvočnik:

Zvočni učinki:

Prostorski Max:

Mikrofon

Nadzor zvoka:

Vzorčna frekvenca:

Zvočni učinki:

Boost mikrofona:

Zaključek

Če strnemo vse skupaj, smo z Ozone Ekho H80 dobili kvaliteten par slušalk, ki za svoj denar nudijo precej. Udobje, kakovost zvoka in tudi cena so ključne zadeve, na podlagi katerih se večina uporabnikov odloči za nakup in H80 so nas uspele zadovoljiti v vseh treh kategorijah. Priporočamo nakup vsem, ki iščete gaming slušalke srednjega cenovnega razreda, v zakup vzemite edino, da so v prvi vrsti namenjene igračarjem.

Svoje si lahko zagotovite na partnerski strani EIGRE.si.

Objava Test: Ozone Ekho H80 Origen se je najprej pojavila na HOPsi.

Seveda ne govorimo brez razloga o GAMEScom-u. Preizkusiti je bilo mogoče mnogo prihajajočih iger ter vrhunske gaming opreme, prisotno pa je bilo tudi veliko znanih streamerjev ter drugih pomembnih osebnosti iz sveta iger. Predstavljeni niso bili le večji naslovi, ampak so svoj kotiček v enajstih halah imele tudi igre neodvisnih razvijalcev.

O, ja. Videti (in preizkusiti) je bilo možno res veliko različnih iger. Vse od novega Call of Duty-a in Battlefield-a, pa do Gwent-a, Civilization VI in še mnogo drugega. Skratka, pravo doživetje za vsakega, ki rad preživlja čas za računalniškim zaslonom. Pa tudi če ne sodite med igračarje, bi pogled na top gaming računalnik z 1070 SLI redko koga pustil ravnodušnega.

Ogledali smo si lahko vse od napovednikov, pa do demo preizkusov, prav tako pa je bilo oznanjenih tudi nekaj novih naslovov. Za bolj podjetne je bil možen tudi obisk “trade” prostorov, kjer je bilo govora predvsem o poslu. A to navadnega igračarja najverjetneje ne zanima. No, vsaj glede na to, da so karte za obisk teh prostorov stale več kot 50€.

Dodatno velik del vsakega takšnega sejma predstavlja tudi cosplay in bil je prisoten tudi na tem dogodku. Ogledali smo si lahko veliko število različnih in zanimivih podoživetij znanih likov, nekatere malo slabše, druge pa res vrhunske. Seveda se je bilo možno (z dovoljenjem) z igralci tudi slikati, kar je postal že pravšen fenomen.

Svoj prostor v eni izmed hal je zasedel tudi e-šport. Obiskovalci so si lahko ogledali profesionalne igračarje, ki so se pomerili v par igrah, vključno z HoTS, Hearthstone in LoL. Tako smo si lahko pobližje ogledali e-športnike v njihovi obrti, dogodek pa je bil v živo predvajan tudi preko twitch-a za vse tiste, ki se gamescom-a niso uspeli udeležiti. V parih izmed ekip so bili prisotni tudi slovenski igralci, kar je za takšno malo državo zelo pohvalno.

Zaradi ogromnega števila ljudi in čakalnih časov (tudi več kot 3 ure!) si vsega nismo uspeli ogledati, a tudi če bi želeli, bi nam to vzelo več kot teden dni.

Skratka, Gamescom je zagotovo eden izmed največjih takšnih festivalov po Evropi in o tem priča že množica ljudi. Zagotovo se ga splača obiskati, vsaj če imate dovolj našparanih denarcev. A za ponovni obisk boste morali počakati na naslednje leto, saj se je tokratni festival že uspešno zaključil.

Slike Gamescoma najdete na našem Facebook profilu.

Preverite povezana članka iz Gamescoma!

• Gamescom 2016 malo drugače
• Predstavljene igre na Gamescom-u 2016 @ Simon

Objava Obisk Gamescom-a 2016 se je najprej pojavila na HOPsi.

To je sedaj možno. Uporabnik Youtube-a z imenom 3kliksphilip je najboljšo mapo na svetu “Dust 2” za igro Counter Strike: Global Offensive predelal tako, da je veliko zidov in stvari transparenti in lahko skozi njih vidite. Pravi, da vam to pomaga pri tem, da lažje razumete nekatere “taborniške” točke in veste kako jih streljati skozi zid.

Več v spodnjem posnetku.

Mapo lahko igrate na naslednjih strežnikih:

connect kinsi.me:27003
185.25.206.36:27022
185.25.206.36:27025

Če se želite preizkusiti v posebnem načinu igranja, ki ga omenja gospodič v posnetku, pa tega najdete na naslovu: 185.25.206.36:27088

Objava Dust 2 z wallhack-i?! se je najprej pojavila na HOPsi.

Igra je tokrat postavljena v leto 1968 in sicer v New Bordeaux-u, izmišljeno mesto, za katerega so ustvarjalci črpali navdih iz New Orleans-a. Mafia bo prav tako obdarjena z glasbo in avtomobili iz primernega časa. Igra naj bi bila izdana 7. oktobra, v spodnjem posnetku pa si oglejte kako so ustvarjali mesto, po katerem se bomo potepali.

Uživajte!

Objava Mafia 3 dobila nov napovednik! se je najprej pojavila na HOPsi.

Valve je pred kratkim naznanil natečaj za “weapon skine”. Izberete si lahko enega  izmed določenih orožji (covert AK-47, classified M4A4, restricted AWP, mil-spec DEagle, PP-Bizon, MP9) in zanj naredite “kožico” s temo na znanstveno fantastiko iz sedemdesetih in osemdesetih.

Natečaj se je začel 2. maja in traja štiri tedne in sicer do 29.5.2016. Zmagovalca bo Valve objavil en teden za tem, najboljši stvaritvi pa se bosta znašli v naslednjem “case-u”, ki ga bo izdal Valve.

Pošljete jim lahko toliko skic kolikor jih morete le da so te v zadanem časovnem okvirju. Vsa vaša dela morajo biti popolnoma avtorska. Lahko vzamete navdih iz filmov, stripov  oz iz kjerkoli, ne smete pa uporabiti materiala, ki je avtorsko zaščiten. Ustvariti morate povsem nove kreacije in ne tiste, ki so že na “workshop-u” četudi so  ilustracije vaše.

Vse izdelke bodo ocenjevali pri Valvu, ta pa bo izbral top 8 zmagovalcev. Izbirali bodo na podlagi originalnosti, primernosti za “rarity tier” in temo, vsi izbranci  pa bodo dobili Valve “Swag bag”. Kot sem že prej omenili, najboljša 2 bosta vključena v naslednjem “case-u” in kot običajno prejela delež zaslužka.

Vsa navodila pogoje in podrobnosti na splošno si lahko preberete na sledeči povezavi.

Objava Valve naznanil natečaj za skine se je najprej pojavila na HOPsi.

Na začetku runde lahko, tako kot puške, kupimo tudi granate. Da ne bi ta denar šel v smeti, je pomembno da znamo te metalne pripomočke tudi koristno uporabiti.

Granate izberemo med ostalimi puškami in nimajo posebne komande za uporabo (tako kot v CoD). Mečemo jih s pomočjo miške. Levi klik je najmočnejši met, z desnim jih le narahlo “pokotali”, za tiste ki želite nekaj vmes, pa to dosežete s pritiskom na oba gumba hkrati. Če želite granato zalučati še dlje, to lahko storite tako, da jo vržete med tekom oziroma v zraku, ko skočite. Granate se od zidov odbijajo, tako da jih z dovolj močnim metom lahko spravite tudi okoli vogalov. Med metanjem je pomembno, da tečete v ravni liniji, saj če se boste premikali diagonalno, ne boste mogli dobro napovedati poti granate.

Sedaj pa spoznajmo vse možnosti nakupa.

V nakupovalnem meniju lahko kupimo več vrst metalnih pripomočkov.

1. “HE” Granate (navadna pokalica)

Najosnovnejše bombice. Stanejo nas 300$ in se uporabljajo za povzročanje škode nasprotnikom. Same ne morejo ubiti, če ima oškodovanec še vedno 100 HP-ja, lahko pa jih huje poškoduje, do te mere, da bo druga končala načeto. Najbolj uporabne so v ozkih prostorih, kjer če tudi jih nasprotnik vidi, se ji ne more umakniti. Če slišite, da nasprotnik “rusha” proti vam sporočite soigralcem, naj vržejo primerne granate, da bi upočasnili in ranili lumpe. Če ste sami, je velikokrat boljše čakati na nepridiprave, saj z granato lahko zgubite veliko časa preden jo dobite v roke, namerite, vržete in da ta eksplodira. Za nameček je možnost zgrešenega meta velika. Počakajte skriti z puško in shranite granato za pozneje. Pokalice lahko velikokrat uporabimo tudi kot odganjač za nasprotnike, ki nas čakajo za vogali. Ti strici imajo 2 možnosti, potem ko zagledajo granato. Prva je, da bodo kljub nevarnosti ostali na mestu in čakali na priliko, da vas ustrelijo ali pa bodo zbežali za vogal. Večina ljudi zaradi nagonske panike zbeži, in s tem vam ponudi priložnost za pritisk. Granate za kratek čas po tem ko eksplodirajo nudijo tudi manjšo dimno zaveso, ki jo lahko s pridom uporabite. Nakup oklepa zmanjša škodo granate za 40%.

2. “Flashbang”

Bliskavice lahko kupimo za 200$. So edina pirotehnika katere imamo lahko dve. Če jih vidite leteti proti vam, se obrnite stran in tako ne boste popolnoma zaslepljeni. “Flash-i” imajo poseben zvok, ko se odbijejo od tal ali zidu in veliko igralcev se bo uspelo obrniti stran, ko jo vržete. Da se to nebi dogajalo obstajajo “pop-flashi”. To pomeni, granato vreči tako, da eksplodira takoj, ko jo nasprotnik vidi. Za take mete je potrebno veliko vaje in dobro poznavanje mape. Na spletu je veliko posnetkov kako izvesti te mete. Dobro jih je znati vsaj na mapah, ki jih imate najraje.

3. “Smoke” Granate

Dimne bombe (300$) se uporablja za prekrivanje vida. Če se znajdemo v dimu se velikokrat popolnoma zgubimo. Tudi ko vaše telo že pokuka iz dima je naš pogled še vedno zaslepljen, s tem pa ste lahka tarča. Dimna bomba se sproži šele takrat, ko se popolnoma ustavi. Dokler leti ali se kotali od nje, ne bo efekta. Dim zdrži 18 sekund, po tem pa se še 5 sekund počasi bledi. Tudi o dimnih granatah najdemo na spletu veliko uporabnih metov, ki se jih je vredno naučiti.

4. “Molotov” in “Incendiary”

Najdražje granate in sicer 400$  za “molotovko” in 600$ za “požigalko”, uporabljamo podobno kot dimne bombe. Te sicer ne zaslepijo toliko, ogenj pa resno poškoduje in celo ubije vsakega, ki predolgo stoji na njem. Odbijajo se od zidov, sprožijo se pa takoj, ko se dotaknejo tal ali če so predolgo v zraku. Dim pogasi ognjene zublje, zato nikar ne mečite teh dragih granat v “smoke”.

5. “Decoy” granate

Najcenejše (50$) in najbolj neumne od vseh. Nihče točno ne ve zakaj bi jih sploh uporabljal. Ko se sprožijo oponašajo zvok vašega primarnega orožja in s tem se narišejo na radarju nasprotnikov kot igralec. Problem je, da so te pike na radarju zelo očitne in jih redko kdo zamenja za resničnega možiclja. Včasih se jih lahko uporabi kot “fake-flash”, saj ko se odbijajo oddajajo isti zvok kot bliskavice. Ko uporabljamo “vabe”, je potrebno biti previden saj lahko izdajo naše taktike. Če jo vrže kdo, ki ima “AWP” bodo nasprotniki vedeli in pazili.

Misel dneva: Prava granata na nepravem mestu lahko spremeni celoten potek runde.

Objava Counter Strike: Global Offensive – Granate se je najprej pojavila na HOPsi.