Novi 15,3-palčni prenosnik poganja Qualcommov procesor Snapdragon X2 Plus X2P-42-100, ki obljublja dobro razmerje med zmogljivostjo in energijsko učinkovitostjo. Lenovo ga kombinira z hitrim pomnilnikom LPDDR5X, kupcem pa omogoča tudi izbiro zmogljivejše baterije s kapaciteto 70 Wh. Kar zadeva zaslon, sta na voljo dve možnosti: osnovni IPS z ločljivostjo 1200p in frekvenco osveževanja 120 Hz ter naprednejši OLED z ločljivostjo 1600p, ki ponuja še bolj tekočo sliko s 165 Hz.

Cenovna politika se med regijami nekoliko razlikuje. V Združenem kraljestvu je konfiguracija z 32 GB delovnega pomnilnika in 1 TB prostora za shranjevanje ocenjena na 1.440 funtov. Nadgradnja na OLED-zaslon zahteva razmeroma majhno doplačilo, medtem ko je večja baterija vključena brez dodatnih stroškov. V državah Evrope se začetne cene gibljejo med 1.199 in 1.259 evri, medtem ko morajo kupci v Avstraliji za osnovni model odšteti najmanj 2.449 avstralskih dolarjev. Zanimivo je, da je tam prenosnik na voljo izključno z OLED-zaslonom.

Z razširitvijo dostopnosti modela IdeaPad Slim 5x 15Q8Y11 Lenovo jasno kaže, da resno računa na prihodnost ARM-prenosnikov. Ti postajajo vse bolj privlačna alternativa klasičnim rešitvam, saj združujejo dolgo avtonomijo baterije, tiho delovanje in zadostno zmogljivost za vsakodnevna opravila. Na žalost dotični prenosnik v slovenskih trgovinah še ni na voljo, saj lahko trenutno pri nas najdemo samo samo IdeaPad Slim 5x prejšnje generacije v 14-palčni izvedbi.

Objava Lenovo v prodajo poslal nov 15-palčni prenosnik z 165 Hz osveževanjem se je najprej pojavila na HOPsi.

Tu notri se je znašlo tudi kitajsko podjetje Lenovo, ki je obiskovalcem predstavilo koncept umetnopametnega pomagača AI Workmate, ta pa naj bi v teoriji pomagal pri večji efektivnosti pisarniškega dela.

Stvarca je videti prisrčno, saj izgleda kot ena večja svetilka, ki pa na glavi nosi LED zaslon s parom oči in na tem zaslonu se lahko odvijajo raznorazne animacije. A tole ni samo neka naprava, ki bi bila zmožna prikazovanja digitalnih emotikonov, saj vsebuje svoj procesor Intel Core Ultra, 64 GB pomnilnika, projektor in kamero za skeniranje dokumentov.

AI Workmate se odziva na naše zvočne komande, tako da lahko skenira dokumente, projicira sliko na mizo ali pa steno ter vam pove razne pomembne podatke, ki jih trenutno potrebujete. Stvar je seveda najbolj pripravna za samostojne pisarne, saj bi drugače lahko hitro začeli motiti ostale sodelavce. Ima pa stvar vdelanih nekaj zanimivih idej, kot je denimo podpisovanje dokumentov, ki so skenirani pred vami na mizo, nakar lahko ta dokument pošljete direktno po elektronski pošti nekomu drugemu ali pa ga natisnete v fizični obliki.

Kot rečeno, gledamo samo prototip, ki verjetno končnega izida ne bo doživel, saj je takšno količino pomnilnika za eksperimentalni model dandanes težko upravičiti. Vseeno pa je to zanimiv pogled v prihodnost pisarn in kako se znajo te spremeniti v nekaj povsem drugačnega, kot pa smo vajeni iz vsakdana.

Objava Lenovo predstavil koncept prisrčnega AI robota, ki sedi na vaši mizi se je najprej pojavila na HOPsi.

Lenovo Legion Go Fold je primarno igričarska naprava, ki jo lahko privzeto uporabljate podobno kot njihovi prej izdani prenosni napravi Lenovo Legion Go Fold in Lenovo Legion Go 2. Pred sabo imate napravo z večjim zaslonom, ki ima na vsaki strani pripet en kontroler, vidna površina dogajanja pa je tu precej večja, saj gledamo v tablico z diagonalo 11,6 palca.

To je za nekatere morda celo preveč zaslona, a brez skrbi, saj je ta OLED-upogljiv. Če ga zložite, se pred vami znajde precej bolj obvladljiva velikost, ki znaša 7,7 palca. Oba kontrolerja lahko odpnemo od naprave, to pa lahko nato zasukamo tudi v vertikalni položaj ali pa kontrolerja pripnemo na ločeno držalo v slogu Nintendovih Joy-Conov ter zaslon postavimo na mizo, sami pa se udobno zleknemo na kavč. Desni kontroler je zdaj dobil tudi poseben mini prikazovalnik, ki lahko prikazuje različne informacije, denimo trenutno uro, uporabimo pa ga lahko tudi kot sledilno ploščico, kar pride prav pri igrah, ki nimajo vdelane podpore za kontrolerje.

Morda vam trenutno ni do igranja in bi raje opravili nekaj dela za službo ali šolo. Tablica ima na spodnjem delu magnetni priklop za brezžično tipkovnico in skupaj s stojalom se lahko zadeva v trenutku spremeni v prenosnik, ki celo vključuje sledilno ploščico.

Gre za zares unikaten izdelek, ki dejansko dobro izrabi svoj upogljivi zaslon za vrsto različnih nalog. Vprašanje zdaj ostaja le še, ali namerava Lenovo ta izdelek spraviti v množično proizvodnjo in koliko bo zanj treba odšteti. Prav cena bi pri tej odločitvi znala biti odločilni dejavnik, saj je trenutno stanje v svetu strojne komponente takšnih izdelkov naredilo izjemno drage in podjetja morajo danes dvakrat premisliti, preden na trg pošljejo takšen prototipni izdelek.

Objava Lenovo Legion Go Fold na res unikaten način izrabi svoj upogljivi zaslon se je najprej pojavila na HOPsi.

Vendar pa imajo tablice še vedno svojo zvesto publiko in jih imajo radi predvsem kitajski igričarji. Ti imajo namreč malce drugačne navade kot zahodni igralci, saj so jim izjemno zanimivi mobilni telefoni. Stanovanja tam so ponavadi premajhna, da bi dragoceni prostor lahko žrtvovali za konzolni kotiček ali pa celo PC-postajo, zato so tablice za njih kot naročene in morda je tudi zato podjetje Lenovo svoj izdelek Lenovo Legion Y700 splavilo samo na kitajskem trgu.

Prodaja je bila očitno dovolj dobra, da so nedavno najavili tudi naslednika tega modela, in sicer bo to Lenovo Legion Y700 Gen 5, ki bo na voljo v črni ali beli barvi in bo na zadnji strani vseboval estetski RGB-krogec, ki vam bo dal vedeti, da je tole igričarska naprava.

Kakšnih drugih uradnih specifikacij Lenovo ni neposredno potrdil, a nič ne de, saj je dobro podprti vir Digital Chat Station predčasno razkril impresivne karakteristike te naprave. Po njegovih besedah naj bi bila to prva tablica z najnovejšim čipovjem Snapdragon 8 Elite Gen 5, zaslon pa bo isti kot v prejšnji inačici – to je zaslon tipa LCD, ki v premer meri 8,8 palca in lahko dostavi ločljivost 3K pri 165 Hz osveževanju zaslona. Na zadnji strani nas bo pričakala 50-MP kamera, baterija pa bo zmogla 9.000 mAh.

Lenovo je dodatno razkril, da bo tablica vsebovala dve pomembni novosti, ki ju bo napajala umetna inteligenca. Te novosti so sestavni del njihove AI-platforme Tianxi in ena od teh bo bolj učinkovito razporejanje strojnih sredstev, kar pomeni, da bo umetna inteligenca zaznala, kdaj igrate kakšno bolj obremenjujočo igro, in bo takrat več sredstev namenila tej aplikaciji, zaradi česar naj bi se sličice na sekundo povišale za dobrih 25 %. Druga novost se tiče zvoka preko funkcije Voiceprint Hunter 2.0, ki naj bi izboljšala podrobnosti zvoka, kot je denimo odmev korakov nasprotujočega igralca v večigralskih naslovih.

Lenovo se ni izjasnil, ali bo prenovljeni Legion Y700 izšel tudi izven Kitajske, uradno razkritje pa naj bi se zgodilo že enkrat v marcu.

Objava Lenovo najavil novo igričarsko tablico Legion Y700 Gen 5 se je najprej pojavila na HOPsi.

Te cenejše ure imajo navadno za sabo nikoli prej slišane znamke podjetij, zato je zdaj presenetljivo videti tak cenejši izdelek, ki ima za sabo tudi prestižen logotip. V tem primeru se pogovarjamo o podjetju Lenovo, ki je nedavno predstavilo svojo novo uro Lenovo F101, ki jo lahko že zdaj prednaročite po smešno nizki ceni 27 €.

F101 se po obliki močno zgleduje po Applovih zapestnih izdelkih, saj je postavitev gumbov praktično identična. A seveda bo ob taki ceni treba sprejeti nekaj kompromisov: ura ne podpira tehnologije za povezovanje z GPS, tako da premikanje po zemljevidih in štetje korakov ne bo tako natančno kot pri dražjih konkurenčnih izdelkih. A njeni strojni deli niso za odmet: gledali boste v živobarvni AMOLED zaslon ločljivosti 410 x 502, podprt je tudi standard IP68, kar pomeni, da ura ponuja določeno odpornost proti vodi. Prav tako se lahko na uro povežete prek aplikacije in tako upravljate klice ter predvajanje glasbe, baterija pa naj bi zdržala tudi en teden brez polnjenja.

Lenovo F101 je videti kot soliden izdelek in svojo kopijo lahko prednaročite prek kitajske trgovine Banggood, za dostavo v Slovenijo pa boste počakali en mesec in odšteli dodatnih 2,63 €.

Objava Lenovo predstavil pametno uro, ki stane slabih 30 € se je najprej pojavila na HOPsi.

Na letošnjem sejmu CES je bil znova ravno Lenovo tisti, ki je pritegnil veliko pozornosti s svojim prenosnikom. Legion Pro Rollable je namreč pokazal raztegljiv zaslon, a namesto da bi se ta razpotegnil v višino, se razširi v obe smeri, s tem pa je zadeva postala zanimiva za vse tiste, ki pri delu uporabljajo dva monitorja, pa tudi za igričarje.

Da Lenovo nekaj načrtuje v tej smeri, smo sicer že pisali, zdaj pa je stvar postala realnost. Zaslon privzeto meri 16 palcev, s pritiskom na tipko pa se nato razširi na 21,5 ali pa 23,8 palca. Gledamo v OLED zaslon, prenosnik pa je na sejmu vseboval res impresivne strojne karakteristike: procesor Intel Core Ultra 9 in grafično kartico Nvidia RTX 5090.

Na žalost Lenovo še ni potrdil, ali bo ta stvar prišla na trg ali pa bo ostala v fazi prototipa. Tole je igričarski prenosnik, tako da bi ob njegovem izidu poleg razširljivega zaslona zraven dobili vrhunske komponente, a s tem bo zagotovo tudi cena narasla na astronomsko vrednost.

Objava Ta Lenovo prenosnik lahko dodatno razširi svoj zaslon se je najprej pojavila na HOPsi.

Lenovo je to napako že odpravil pri napravi Legion Go S, saj je začel ponujati tudi različice te konzole, na katerih teče veliko bolj inovativen operacijski sistem SteamOS. Tega je podjetje Valve dobro izkoristilo za svojo lastno ponudbo naprav Steam Deck, zdaj pa so svoje programske rešitve začeli nuditi tudi drugim proizvajalcem. Lenovo je priložnost lepo izkoristil, saj se je po tem popularnost naprave Legion Go S močno povečala.

Zdaj je tudi Legion Go 2 dobil podporo, kar je dobra novica za vse tiste, ki bi radi na enem mestu imeli najboljše iz sveta programske podpore in strojne opreme. Go 2 namreč poganja napredni čip Z2 Extreme, v njem pa lahko najdemo 32 GB DDR5-pomnilnika skupaj z ogromnim 8,8-palčnim zaslonom, ki je zmožen osveževanja pri 144 Hz. Te specifikacije pomenijo, da zna Go 2 poganjati tudi najnovejše igre, ki znajo zdaj že malce ostarelemu Steam Decku povzročati težave, a boste za dobre sličice na sekundo velikokrat vseeno morali vklopiti AMD-jevo tehnologijo FSR.

Legion Go 2 je bil najavljen na sejmu CES, a ima višjo ceno od tiste različice, ki smo jo dobili z Windowsi. Cena v ameriških dolarjih znaša 1.199 $, višja cenovna postavka pa niti ni tako presenetljiva, saj se zaradi dražjih pomnilnikov te dni vse prodaja po precej višjih cenah.

Objava Prenosna naprava Lenovo Legion Go 2 dobiva SteamOS operacijski sistem se je najprej pojavila na HOPsi.

Prvenstvo FIFAe Finals 25, ki je med 10. in 19. decembrom potekalo v Rijadu v Savdski Arabiji, predstavljajo najpomembnejše svetovno tekmovanje v nogometnem ešportu. Najboljši igralci na svetu so se pomerili v disciplinah eFootball Console, eFootball Mobile in nogometno obarvani igri Rocket League.

Lenovo je za potrebe tekmovanja zagotovil svojo celotno gaming infrastrukturo. Profesionalni igralci in osebje FIFAe so izključno uporabljali namizne računalnike Lenovo Legion Tower 7i, Legion gaming monitorje, miške, tipkovnice, dodatke in druge Lenovo naprave, ki so poganjale eno največjih esports tekmovanj na svetu. Te računalnike ste zagotovo opazili tudi na naših dogodkih znotraj večjih nakupovalnih središč, kar je še en dokaz, da ti naši sejmi delujejo v pravi smeri.

View this post on Instagram

A post shared by FIFAe (@fifae)

Tekmovanje v igri Rocket League je potekalo izključno na pametnih telefonih Motorola, kjer so se najboljši igralci preizkušali na skrajnih mejah svojih sposobnosti. Obiskovalci dogodka so lahko zmogljivosti naprav Lenovo in Motorola preizkusili tudi sami na Lenovo razstavnem prostoru na prizorišču.

Partnerstvo med FIFAe in Lenovom je del širšega sodelovanja podjetja Lenovo s FIFo. Lenovo je uradni tehnološki partner svetovnega prvenstva FIFA World Cup 2026 in svetovnega prvenstva FIFA Women’s World Cup 2027, kjer zagotavlja napredno tehnologijo in infrastrukturo.

Pomemben del FIFAe Finals 25 so bile tudi Lenovo holografske rešitve, ki so ustvarile nepozabne izkušnje za obiskovalce, spodbujale interaktivno predstavitev vsebin in oživile informacije o dogodku s pomočjo umetne inteligence.

Hologramska tehnologija, ki jo poganja Lenovo AI, omogoča edinstvene izkušnje – od selfijev z maskotami in igralci do interaktivnih pogovorov z AI-podprtimi legendarnimi avatarji ali pozdravnih sporočil ob prihodu na prizorišče.

V Rijadu je bilo predstavljenih šest različnih hologramskih izkušenj, med drugim možnost fotografiranja s hologrami predsednika Fife Giannija Infantina in članov savdske ešportne reprezentance. Obiskovalci so stopili pred kamero, posneli sebek s hologramom in fotografije takoj prejeli za deljenje ali prenos.

Poleg tega so hologrami prikazovali podrobnosti o dogodku, pokal FIFAe World Cup ter uradno FIFA turnirsko trgovino z izdelki.

Objava Lenovo in Motorola postala glavna partnerjeja e-športnega prvenstva FIFAe se je najprej pojavila na HOPsi.

Na ta način smo si že ogledali njihov prenosnik z raztegljivim zaslonom, kjer pa je bila glavna ovira to, da je tako visok ekran imel bolj specifično uporabo. A zdaj se je pojavila nova govorica, kjer se naj bi ekran raztegnil po vertikali, kar ga je takoj naredilo privlačnega vsem zaljubljencem v ultra široke monitorje.

Exclusive: Here's your closer look at Lenovo Legion Pro Rollable, the company's first rollable gaming laptop that runs Windows 11 with AI features.

Everything we know so far:

– RTX 5090 + maxed-out Intel Core Ultra for top-tier competitive performance
– 16-inch PureSight OLED… pic.twitter.com/ns4f5Bk6w0

— Windows Latest (@WindowsLatest) December 18, 2025

Po poročanju portala Windows Latest naj bi šlo za napravo, zasnovano na osnovi Legion Pro 7i, ki bi imela privzeto 16-palčni OLED zaslon, ta pa bi se lahko mehansko razširil na občutno večjo delovno površino in to vse do približno 24 palcev. Uporabnik naj bi imel možnost izbrati tudi vmesno velikost, kar pomeni, da zaslon ne bi bil vedno raztegnjen do skrajnosti, kar je vsekakor zanimiva ideja in dejansko bi tako dobili zaslon, ki se povsem prilagaja našim željam – in bi bila prava nočna mora za nastavljanje primerne ločljivosti znotraj videoiger.

Raztezanje zaslona naj bi potekalo vodoravno, na obe strani hkrati, pri čemer bi sistem uporabljal motorni mehanizem z nadzorovano napetostjo. Takšna rešitev bi omogočala več prostora za igre, večopravilnost ali ustvarjalno delo, brez potrebe po dodatni opremi na mizi, ki včasih vključuje nerodno priklapljanje zunanjega monitorja.

Ker gre za izdelek iz družine Legion, naj bi bila tudi zmogljivost v samem vrhu. Govori se o uporabi grafične kartice Nvidia GeForce RTX 5090 in najzmogljivejšega razreda Intel Core Ultra procesorjev, bodisi iz aktualne ponudbe bodisi iz prihajajoče generacije Panther Lake. Če se te informacije izkažejo za točne, bi šlo za enega najmočnejših gaming prenosnikov doslej.

Lenovo naj bi s takšno napravo ciljal predvsem na zahtevne igralce, ki želijo enakovredno izkušnjo tudi izven domačega okolja. Kljub temu pa se zdi, da bi bil prenosnik zanimiv tudi za uporabnike z omejenim prostorom, kjer klasičen velik monitor preprosto ne pride v poštev.

Seveda pa ostaja vprašanje praktičnosti. Legion Pro 7i že zdaj sodi med večje in težje gaming prenosnike, poleg tega pa zahteva tudi zelo zmogljiv napajalnik. Dodaten mehanizem za raztegovanje zaslona bo težo in kompleksnost naprave verjetno še povečal.

Če bo Lenovo ta koncept dejansko pripeljal do končnega izdelka, bi lahko šlo za enega najbolj drznih prenosnikov zadnjih let, a že zdaj križem gledamo ko samo pomislimo, kakšno ceno bi zahteval takšen izdelek.

Objava Lenovo naj bi načrtoval prenosnik, ki bi lahko raztegnil zaslon v širino se je najprej pojavila na HOPsi.

Za prikaz vsebin Lenovo uporablja takoimenovani difrakcijski valovodni zaslon iz smole, ki zmore do 2000 nitov svetilnosti, kar zagotavlja dobro berljivost tudi v svetlejših okoljih. Leče so izjemno tanke – zgolj 1,8 mm, ob tem pa ponujajo razmeroma velik vidni razpon, zaradi katerega slika ostane stabilna tudi ob manjših premikih glave. Po navedbah Lenova takšna zasnova zmanjšuje pritisk na nos in ušesa ter izboljšuje splošno udobje pri nošenju.

Pametna očala so opremljena z dvema mikrofonoma in dvema zvočnikoma, kar omogoča prostoročno telefoniranje in stereo zvok. Vgrajen je tudi Lenovov inteligentni pomočnik Tianxi, ki podpira glasovno upravljanje, iskanje informacij in sprotno prevajanje. Posebnost sistema je vizualni prevod, kjer se prevedeno besedilo in govor prikažeta neposredno v uporabnikovem vidnem polju, kar očala spremeni v nekakšnega digitalnega tolmača.

Zanimiva funkcija je tudi teleprompter način, namenjen ustvarjalcem vsebin, predavateljem in javnim govornikom. Očala lahko ob uporabi Lenovovega pametnega prstana omogočajo listanje besedila ali upravljanje predstavitev brez potrebe po dodatnih napravah ali pogleda stran od občinstva.

Za preklapljanje med vsemi temu funkcijami boste tapkali po ročicah očal, kjer lahko nadzorujete klice, obvestila in prikaz vsebin. Vgrajen je tudi umetnopametni navigacijski sistem, ki ponuja vizualna in zvočna navodila v realnem času, vendar je ta funkcija trenutno omejena samo na povezavo z Android pametnimi telefoni. Očala omogočajo uporabo tako z enim kot z obema očesoma.

Kar se tiče zmogljivosti baterije, Lenovo navaja do 4 ure delovanja v teleprompter načinu, med 8 in 10 ur pri uporabi prevajanja ter približno 2,5 ure pri največji svetilnosti in glasnosti. Podprto je tudi hitro polnjenje, pri katerem se baterija napolni v približno 40 minutah, v stanju pripravljenosti pa očala zdržijo kar do 250 ur.

Lenovo je še eno podjetje, ki sledi trendu pametnih očal, saj je enako tehnologijo na zadnji večji konferenci predstavilo podjetje Meta in očitno je zdaj VR postal že stvar včerajšnjika.

Očala AI Glasses V1 so zaenkrat izšla samo na Kitajskem, kjer za njih zahtevajo slabih 500 €. Kdaj bo zadeva prišla tudi na evropski trg zaenkrat ostaja neznanka.

Objava Lenovo spočel umetnopametna očala AI Glasses V1 se je najprej pojavila na HOPsi.

Tega se je že takrat zavedal tudi Lenovo, zato je že pred meseci napovedal posebno črno različico prenosne naprave Legion Go S, ki uporablja operacijski sistem SteamOS – točno takšnega, kot ga najdemo na popularni prenosni konzoli Steam Deck.

Ta bi morala odpraviti največjo pomanjkljivost naprav Legion Go, saj je SteamOS namenjen prav takšnemu ekosistemu, kjer se že ob zagonu znajdeš znotraj Steama in nato le pritisneš gumb za igranje – in že si sredi akcije. Kaj takšnega je bilo sicer mogoče že prej, a si moral ročno odstraniti Windowse in prek SD-kartice namestiti SteamOS, pri čemer pa stvari niso bile vedno tako združljive, kot bi morale biti. Ta integrirana rešitev je zato za marsikoga bistveno priročnejša, vtisi tistih, ki so jo preizkusili v prejšnjih mesecih, pa pravijo, da je Legion Go S s SteamOS najboljša različica te naprave. Ponudi celo boljšo igralno izkušnjo – število sličic na sekundo je na splošno višje, saj se napravi ni treba obremenjevati s poganjanjem Windowsa, temveč lahko svojo moč učinkoviteje usmeri v poganjanje iger.

In zdaj lahko ta dlančnik kupite tudi v Sloveniji. Mimovrste je na svoji spletni strani že odprl stran izdelka, kjer sicer še ni na voljo, a naj bi postal v prihajajočih dneh. Zaloga bo omejena, zato je morda pametno klikniti na gumb “Zanima me”, da boste ob začetku prodaje takoj obveščeni o možnosti nakupa. Za en izvod boste plačali 649,99 €, medtem pa še vedno čakamo, da naslednik Legion Go 2 pride tudi v Slovenijo – povpraševanje po njem naj bi bilo tako veliko, da je Lenovo na svetovnem trgu celo začasno ustavil prednaročila.

Objava Lenovo Legion Go S s SteamOS operacijskim sistemom na voljo v Sloveniji se je najprej pojavila na HOPsi.

Osebno zadeve ločim na takšne prenosnike, ki lahko poganjajo igre in takšne, ki so primarno namenjeni delo. In dejansko imam raje v rokah nekaj, kar je namenjeno delu, saj igričarski prenosniki kurijo baterijo kot za stavo in jih za resnejše igranje moraš neprestano imeti priklopljene na elektriko in takrat je potem že bolj smiselno kupiti kaki močnejši PC.

Pisarniški prenosniki imajo tako več smisla in zanimiv produkt v tej smeri je nekaj dni nazaj predstavilo podjetje Lenovo, ki je skupaj spravilo produkt z imenom Lecoo Air 16.

World's 1st 1kg 16-inch laptop launched

Lenovo Lecoo Air 16
Ultra 5 125H + 32G + 1T=4999 CNY
16-inch 2560*1600 120Hz
60Wh pic.twitter.com/l5pCX29Ocl

— 孤城Hardware (@realVictor_M) October 20, 2025

Na prvi pogled ta izdelek ni nič posebnega, saj resda vsebuje čiste linije in lepo srebrno barvo, a na trgu je takšnih zadev cel kup. A tisto najbolj presenetljiva stvar tega prenosnika na slikah ne moreš pokazati, saj je njegova največja privlačnost teža, ki skupno znaša samo 1 kilogram, njegova debelina v poklopljenem stanju pa meri zgolj 1 centimeter.

Strojna oprema kljub tej lahkosti ni slaba. Procesor je sicer Intelov Core Ultra 5 125H, ki je zdaj že malce starejši in bi verjetno Lenovo lahko našel kakšen bolj energijsko optimiziran čip, a ostale specifikacije niso švoh. Dobili bomo 32 GB LPDDR5 pomnilnika, 1 TB velik disk ter dva USB-A in USB-C priključka. Gledali bomo v IPS panel ločljivosti 2560 x 1440 in ta bo zmožen osveževanja pri 120 Hz.

Lenovo je uspel celo obdržati tudi odlično ceno, saj bo Lecoo Air 16 moč kupiti za vsega slabih 700 € in to od 30. oktobra dalje. Žal ga pri nas ne bo možno kupiti, saj je izid trenutno planiran samo za kitajski trg, a morda sčasoma preide tudi v evropske trgovine.

Objava Lenovo razkril prenosnik Lecoo Air 16, ki tehta zgolj 1 kg se je najprej pojavila na HOPsi.

Eden od teh proizvajalcev je Lenovo, ki se zelo rad poigra s konceptom zaslonov. Lani februarja so denimo predstavili prenosnik s prozornim zaslonom, letos pa so se mudili na konferenci IFA v Berlinu, kjer so pokazali konceptni prenosnik z imenom VertiFlex.

O njegovih strojnih komponentah obiskovalcem niso želeli izdati veliko, zato vemo le, da ima 14-palčni zaslon – in prav ta je glavna posebnost izdelka. Ekran lahko poljubno zarotiramo v horizontalni ali vertikalni položaj, slika pa se nato hitro prilagodi novim dimenzijam. Zaslon lahko tudi nekoliko nagnemo proti očem, ob tem pa se na zadnji strani razkrije mehka površina, ki deluje nekoliko čudno, saj predstavlja neizkoriščen prostor. Lenovo sicer pravi, da lahko tja postavimo tablico ali telefon, a kakšnega držala za te naprave tam ni videti.

Pojavlja se vprašanje, zakaj bi VertiFlex sploh uporabljali v navpičnem položaju. Res je, da bi bilo tako udobneje gledati posnetke na TikToku ali Instagramu, Lenovo pa trdi, da je takšna postavitev idealna tudi za branje dokumentov in pisanje kode.

Kot rečeno, je VertiFlex za zdaj le prototip. A Lenovo je v preteklosti že javno pokazal podobne ideje in jih nato spremenil v izdelke, ki so prišli tudi na prodajne police – dober primer je prenosnik z “raztegljivim” zaslonom ThinkBook Plus Gen 6 Rollable.

Objava Lenovo predstavil bizaren prenosnik, ki lahko zavrti zaslon v navpičen položaj se je najprej pojavila na HOPsi.

Vizualno stvar ni videti preveč drugačna od originala. Še vedno je na voljo v črni barvi in postavitev vseh gumbov je videti nekako identična, še vedno pa bomo imeli možnost odstranjevanja kontrolerjev v slogu Nintendo Switcha, čeprav bo ta praksa manj elegantna kot pri Switchu 2, kjer jih prisesamo na zaslon preko magneta, medtem ko bo tu še vedno treba najprej stisniti poseben zatič.

Specifikacije so impresivne, saj Go 2 vsebuje OLED-zaslon premera 8,8 palca, ki je zmožen 144 Hz osveževanja slike, znotraj pa prebiva čipovje AMD Ryzen Z2 Extreme, 32 GB pomnilnika in 2 TB velik disk, ki ga je mogoče dodatno razširiti preko microSD-kartic. Največjo nadgradnjo predstavlja baterija, saj ima ta kapaciteto 74 Whr, medtem ko je original zmogel le 49,2 Whr.

Vse te nadgradnje in specifikacije se berejo čudovito, a usedite se, saj vas bo zdaj šokirala cena. Koliko točno bo stvar stala pri nas, še ni znano, a nekatere nemške trgovine so že omogočile prednaročila in cena tam je osupljiva. Za 1.294 € lahko dobite verzijo s čipovjem Z2 Extreme, a se boste ob tem morali zadovoljiti s samo 1 TB velikim diskom. Če želite dobiti najmočnejšo verzijo, bo treba odšteti kar 1.494 €, kar vam podvoji količino prostora za shranjevanje, hkrati pa s tem Go 2 zase zahteva še enkrat več denarja kot nedavno izdani Legion Go S. Lenovo bo sicer prodajal tudi cenejšo različico z navadnim čipom Ryzen Z2, katere cena naj bi bila okoli 1.000 €.

Legion Go 2 na trg prihaja enkrat naslednji mesec, njegova dobavljivost v Sloveniji pa je za zdaj pod vprašajem.

Objava Lenovo predstavil prenosno napravo Legion Go 2 se je najprej pojavila na HOPsi.

Prenosniki so v zadnjih letih postali hudo dragi, zato je lepo videti kakšen nov izdelek, ki zadosti vsakdanjim potrebam, ne da bi bilo treba zanj odšteti celo premoženje. Podjetje Lenovo nam je tokrat v roke potisnilo ravno takšen izdelek z imenom Lenovo Yoga 7 2-v-1 Gen 9. Ta sicer ne omogoča poganjanja Cyberpunka 2077 na najvišjih grafičnih nastavitvah, a če iščete uporaben prenosnik za delo in šolo, potem je tole odlična ponudba. Poleg tega ponuja nekaj trikov, ki jih ne boste našli niti na igričarskem prenosniku.

NAPOVEDNIK

Specifikacije:

Ime izdelka: Lenovo Yoga 7 2-in-1
Premer zaslona: 14 palcev
Maksimalna ločljivost: 1920 x 1200
Pomnilnik: 16 GB DDR5-5600
Grafični čip: AMD Radeon 780M
Disk: 1 TB
Osveževanje zaslona: 60 Hz
Teža: 1,61 kg
Nakup: Mimovrste

Ko Lenovo Yoga 7 postavite na mizo, ne boste pritegnili pogledov množice. Prenosnik je na voljo le v srebrni barvi, ki ji proizvajalec pravi Arctic Grey, in ne vsebuje nobenih dodatnih lučk. Nekaterim bi se to morda zdelo dolgočasno, a za delo v pisarnah in drugih prostorih, kjer ne želite motiti okolice, je to odlična lastnost. Gre za manjši prenosnik s 14-palčnim zaslonom, kljub temu pa je presenetljivo težak – tehta 1,61 kg, kar pri takšnem izdelku opazite. Če ste pričakovali peresno lahek prenosnik, vas utegne teža negativno presenetiti.

Kar se tiče vhodov in izhodov, ta prenosnik ne prinaša nič posebej presenetljivega. Na levi strani najdemo izhod HDMI 2.1, dva vhoda USB-C (eden služi tudi za polnjenje prenosnika) ter priključek za žične slušalke, kar je vedno dobrodošlo. Desna stran vsebuje en USB-A vhod, režo za MicroSD kartice ter edini gumb na celotni napravi, namenjen vklopu – prenosnik se sicer samodejno zažene takoj, ko ga odprete.

Všeč mi je bila tipkovnica, ki sicer ne vsebuje numeričnega dela, kar je razumljivo, a so vse ostale tipke dovolj dobro razporejene za udobno delo. Tipkanje je tiho, tipkovnica pa ima belo osvetlitev, kar omogoča delo tudi ponoči. Prav tako boste veseli velike tipke Enter in slovenske gravure, tako da so vsi šumniki na svojem mestu. Ker gre za sodoben prenosnik, se na tipkovnici nahaja tudi posebna tipka za zagon umetno inteligentnega pomočnika Copilot.

Manj navdušen sem bil nad sledilno ploščico pod tipkovnico. Ta sicer opravlja svoje naloge, a je nenavadno glasna, tako da lahko s pritiskanjem levega ali desnega klika hitro razdražite koga, ki si z vami deli prostor.

Zaslon je klasični LCD z ločljivostjo 1920 × 1200 in podporo za dotik (na voljo je sicer tudi OLED različica, ki pa je nisem testiral). Osvežuje se pri 60 Hz, kar je dandanes že malce zastarelo, in preseneča, da proizvajalci še niso povsem opustili tako nizke stopnje osveževanja. A po drugi strani so takšni kompromisi nujni, če želiš obdržati nizko ceno. Pri tem modelu se to odraža tudi v svetilnosti 300 nitov in nekoliko slabši reprodukciji barv.

Lenovo Yoga 7 2-v-1 Gen 9 pa vse to odtehta s svojo prilagodljivostjo. Oznaka 2-v-1 pomeni, da lahko prenosnik po želji prepogibamo – uporabljamo ga lahko kot klasično delovno postajo ali pa ga prepognemo in postavimo kot stojalo za gledanje serij in filmov. Lahko ga celo popolnoma zložimo in dobimo debelejšo tablico za branje knjig ali risanje – pri tem nam pride prav priloženo pisalo Lenovo Digital Pen.

Kot že rečeno, z obstoječo konfiguracijo ne boste igrali zahtevnejših iger. V prenosniku se nahajajo procesor AMD Ryzen 7 8840HS, grafični čip AMD Radeon 780M in 16 GB LPDDR5-6400 pomnilnika, družbo pa jim dela SSD disk s kapaciteto 1 TB. Gre za specifikacije, ki so bolj namenjene pisarniškemu delu in risanju, čeprav boste na njem brez težav igrali kakšen preprost indie naslov.

Nižja frekvenca osveževanja pozitivno vpliva na vzdržljivost baterije. Pri testiranju sem večji del dneva gledal serije in filme prek pretočnih storitev ter iz enega polnjenja iztisnil 10 ur neprekinjene uporabe. To ni slab rezultat – ob običajnem delu boste lahko prenosnik uporabljali nekaj dni, preden boste morali poiskati vtičnico.

In to je v bistvu vse, kar lahko povem o tem izdelku. Lenovo Yoga 7 2-v-1 Gen 9 je soliden prenosnik, ki vas sicer ne bo presenetil z inovativnostjo, njegov zaslon pa bi lahko bil nekoliko boljši. Po drugi strani pa omogoča prilagodljivo uporabo, kar bo marsikateremu uporabniku prišlo še kako prav – še posebej tistim, ki radi delajo zapiske ali skicirajo.

Za konec še cena: Lenovo Yoga 7 2-v-1 Gen 9 na Mimovrste stane 1.012 €, pri čemer gre za različico z OLED zaslonom, ki je še boljša od testirane enote.

Objava Lenovo Yoga 7 2-v-1 Gen 9 – uporaben prenosnik, ki stane samo dobrega jurja se je najprej pojavila na HOPsi.

Miniaturna različica v tem primeru pomeni, da tokrat nismo imeli osrednjega odra, temveč smo postavili več stojnic. Na vsaki smo obiskovalcem ponudili manjše in večje zanimive aktivnosti. Konvencija Na meji nevidnega je letos prvič v svoji zgodovini potekala kar dva dneva, zato smo morali nekoliko razgibati dogajanje in pripraviti dovolj raznolikih aktivacij, ki bi obiskovalce privabile v našo sobo oba dneva.

View this post on Instagram

A post shared by Na Meji Nevidnega (@namejinevidnega)

K sreči so nam pri tem pomagali naši partnerji, brez katerih izvedba takšnega dogodka ne bi bila mogoča. Največ prostora v hali si je zagotovilo slovensko podjetje UVI, ki je predstavilo svoj nabor periferije UVI Gear in stolov UVI Chair. Obiskovalci so se najbolj zabavali znotraj dirkalnih simulatorjev UVI Racing. Na voljo so bili trije simulatorji, najbolj pogumni pa so preizkusili napreden simulator, ki je s pomočjo hidravlike nagibal sedež v različne smeri – kar je vsakemu virtualnemu dirkaču pričaralo resnično nepozaben občutek vožnje skozi ovinke igre Dirt Rally 2.0.

UVI je na dogodku prodajal tudi svoje izdelke in pripravil kotiček trgovine cyber piggy, kjer so se obiskovalci lahko pozabavali ob igranju plesne igre Beat Saber na očalih Meta Quest 3 in 3S. Na drugem koncu dvorane pa sta bila na voljo dva napredna PC-ja OMEGA, izdelana v partnerstvu s podjetjem ASUS. Eden izmed računalnikov, opremljen z vrhunskim procesorjem AMD Ryzen 9800X3D in grafično kartico Nvidia RTX 5080, je ponujal možnost igranja igre DOOM: The Dark Ages – ki zares zaživi šele, ko jo poganjaš pri najvišjih grafičnih nastavitvah in sličicah na sekundo, ki presegajo 300.

Velik del dvorane si je zagotovilo tudi podjetje Lenovo, ki je razstavilo množico svojih prenosnikov. Na mizo smo postavili tudi prenosni konzoli/PC-ja Legion Go in Legion Go S. Na teh postajah so obiskovalci lahko preizkusili igre, kot so Genshin Impact, Spyro Reignited, Crash Bandicoot N. Sane Trilogy, Rocket League in seveda Fortnite, ki je bil prisoten na vsakem koraku – če ga ne bi predhodno namestili mi, bi to zagotovo storil kateri od obiskovalcev. Tudi tukaj so obiskovalci razgibali mišice, saj je za plesne ritme poskrbela igra Just Dance.

Prisoten je bil tudi Logitech, ki je obiskovalcem ponudil preizkus svoje periferije znotraj igre Fortnite. Obenem je vsakdo lahko prijel v roke njihov volan Logitech G923 in se preizkusil v igri Forza Horizon 5, ki smo jo tokrat prvič predstavili na dogodku, skupaj s konzolo PlayStation 5 Pro.

Ne smemo pozabiti tudi na Telekom Slovenije, ki je v svojem kotičku gostil dva PC-ja, kjer so obiskovalci lahko preizkusili Fortnite in to preko 5G povezave, za povrh pa so ponujali tudi napredno opcijo 360 stopinjskega slikanja, ki so jo pozdravili tako navadni obiskovalci, kot tudi cosplayerji.

Vse zgoraj opisano je bilo le delček naše dvorane, a festival Na meji nevidnega je ponujal zabavo na vsakem koraku. Povsod je bilo ogromno stojnic – čeprav so bile mnoge posvečene anime kulturi, dogodek ni bil usmerjen zgolj v azijsko tematiko. Ena dvorana je bila denimo namenjena izključno namiznim igram, kar je predstavljalo raj za vse ljubitelje miniaturnih figur, kot jih najdemo pri igrah tipa Warhammer. Obiskovalci so lahko prisostvovali tudi različnim predavanjem in občudovali obiskovalce, preoblečene v like iz filmov, serij in videoiger.

View this post on Instagram

A post shared by Na Meji Nevidnega (@namejinevidnega)

Cosplay je bil seveda ena glavnih atrakcij festivala, finalni sprehod po odru pa je znova napolnil glavno dvorano. Tudi izven glavnega odra se je sprehajalo ogromno fantazijsko preoblečenih posameznikov – nekateri so se res potrudili. Meni osebno je bila najbolj všeč ženska, ki je imela glavo vstavljeno v katodni televizor, na čigar zaslonu so se izrisovali emotikoni. Takoj me je spomnila na Wrencha iz igre Watch Dogs 2.

Skratka, Na meji nevidnega 2025 me je skozi oba dneva več kot prijetno zabaval – in kdo ve, morda se vidimo tudi v izvedbi 2026, kjer bo naš gaming kotiček morda še večji in bolj raznolik.

Nekaj slik iz dogodka si lahko ogledate na našem Facebook profilu.

Objava Za nami sta dva dneva zabave na festivalu Na meji nevidnega se je najprej pojavila na HOPsi.

Novi ThinkPad bo podpiral do 96 GB DDR5 pomnilnika, imel bo možnost namestitve hitrega PCIe 4.0 SSD diska, ponujal pa bo tudi 14-palčni OLED zaslon z ločljivostjo 2,8K in 100-odstotno pokritostjo barvnega prostora DCI-P3. Zaslon bo podpiral tudi tehnologije Dolby Vision, Eyesafe in druge certifikate za udobno delo z zaslonom.

Poleg tega bo prenosnik opremljen z najnovejšo povezljivostjo Wi-Fi 7 in opcijsko podporo za 5G ter številnimi varnostnimi rešitvami, vključno z bralnikom prstnih odtisov in IR kamero za prijavo z obrazom prek Windows Hello.

Kljub zmogljivim komponentam ohranja ThinkPad P14s kompaktno obliko, saj tehta okoli 1,39 kg in je debel približno 16 mm. Glavni kompromis bo verjetno baterija, saj 39,3 Wh kapaciteta ne obeta izjemne vzdržljivosti a je to razumljivo glede na fokus te dotične naprave, ki bo pri uporabnikih tudi večji čas najbrž priklopljena na električno napajanje

Prenosnik naj bi na trg prišel poleti 2025, natančnejši datum in cene pa še niso znani.

Objava Lenovo pripravlja svoj prvi 12-jedrni prenosnik z AMD-jevim čipom se je najprej pojavila na HOPsi.

Prenosnik poganja Intelov Core Ultra 9 275HX, v kombinaciji z grafično kartico Nvidia RTX 5090, do 192 GB pomnilnika DDR5 in do 8 TB hitrega SSD prostora. Hlajenje je rešeno s sistemom Coldfront Vapor, ki vključuje štiri ventilatorje in parno komoro ter zagotavlja tiho in učinkovito odvajanje toplote tudi pri najzahtevnejših opravilih. Ohišje je izdelano iz večplastnih karbonskih vlaken, kar ne prispeva le k trpežnosti, ampak vsakemu primerku zagotavlja tudi unikaten videz.

Pri Lenovu stavijo na to, da bo 3D zaslon privabil ne le igralce, temveč tudi razvijalce iger in vizualnih vsebin. Naprava že podpira okoli 30 znanih naslovov, med drugim Cyberpunk 2077 in God of War Ragnarök, hkrati pa omogoča uporabo 3D orodij za delo. Programska oprema vključuje tudi umetno inteligenco za optimizacijo sistema in prilagajanje zmogljivosti, pa tudi za upravljanje svetlobnih učinkov in sistemskih profilov.

Čeprav se je zdelo, da je 3D tehnologija brez očal ostala nekje na dnu predala skupaj z Blu-ray predvajalniki in Kinectom, se očitno še ni povsem poslovila. Lenovo zdaj zatrjuje, da gre za novo dobo prostorskega prikaza, a če moraš med igranjem gledati naravnost in brez premikanja glave, se poraja vprašanje, ali ni morda tehnologija še vedno bolj zabavna ideja kot resničen preboj.

Legion 9i bo najprej na voljo na kitajskem trgu, kasneje pa pride tudi v Evropo in drugod po svetu. Cena trenutno ni znana, a stavimo, da glede na specifikacije lahko pričakujemo cenovno nalepko, ki presega mejo 5.000 evrov.

Objava Lenovo predstavil izjemno zmogljiv prenosnik, ki za gledanje 3D vsebine ne zahteva posebnih očal se je najprej pojavila na HOPsi.

Prenosne naprave, ki jih je zdaj na trgu cel kup, se trenutno nahajajo v tistem razburljivem obdobju, v katerem so bili nekoč pametni telefoni. Vsak proizvajalec še vedno dela na finomehanskih popravkih dizajna, ki je bil sicer v grobem začrtan že pred leti, ko se je pojavil Nintendo Switch, kasneje pa ga je nadgradil Steam Deck. Legion Go S tako k sreči popravi nekaj zamere izvirnika izpred dveh let in moram priznati, da gre za precej bolj udobno napravo, ki pa jo še vedno kazijo določene nadloge – najbolj zoprna med njimi je operacijski sistem Windows 11.

SPECIFIKACIJE

• Ime naprave: Lenovo Legion Go S
• Procesor: AMD Ryzen Z2 Go
• Zaslon: LCD 8 placev, maksimalna ločljivost 1920 x 1200 pri 120 Hz
• Osveževanje zaslona: 120 Hz
• Pomnilnik: 16 GB LPDDR5
• Disk: 512 GB NVMe M.2 SSD
• Cena: 649,99 €
• Nakup: Mimovrste

NAPOVEDNIK

Pojdimo po vrsti in se najprej lotimo razpakiranja naprave. Škatla sicer še vedno deluje kot premijski izdelek, a nekateri boste hitro po razprtju razočarani nad dejstvom, da Legion Go S ne ponuja prenosne torbice, ki smo jo dobili v paketu originala. Tako v škatli najdemo samo navodila, samo napravo in USB-C polnilec – brez dodatnih priboljškov.

Za razliko od izvirnika je Legion Go S tokrat odet v belo barvo, kar hitro spomni na Asusovo ponudbo Ally. Osebno sem že dolgo navajen Steam Decka in sem kar malce debelo pogledal, kako velik zaslon ima Legion Go S. Hkrati naprava tehta le 730 gramov, izjemno udobno sede v roke in je kot naročena za nekoliko večje dlani. S tem je bila odpravljena tudi izmučenost, ki sem jo čutil pri uporabi nekaterih drugih primerljivih izdelkov.

Lenovo je popravil eno mojih večjih pritožb glede ergonomije – pri originalu so bili spodnji robovi konzole neudobno ostri, zato so se ob daljši uporabi začeli zabadati v dlani. Tokrat so lepo zaobljeni, kar je verjetno tudi posledica dejstva, da Go S ne vsebuje več odstranljivih kontrolerjev. Osebno jih nisem pogrešal, saj so bili pri originalu bolj kot ne neuporabna pritiklina, ki sem jih odstranil zgolj za potrebe recenzije.

Go S je udoben izdelek, ki na sprednji strani vsebuje standardne štiri gumbe X, Y, A, B, dve analogni paličici in križni gumb na levi strani. Zgoraj najdemo četverico gumbov, ki jih uporabljamo za funkciji Start in bližnjico do inventarja, eden izmed njih pa zažene program Legion Space – nekakšno uporabniško okolje, ki omogoča enostaven dostop do aplikacij, iger in nastavitev, kot je denimo RGB osvetlitev paličic. Pod desno paličico najdemo še eno novost – mini sledilno ploščico, ki je tako majhna, da sem jo sprva zamenjal za čitalec prstnih odtisov. Je praktično neuporabna za večje prste, zato sem se za navigacijo raje zanašal kar na zaslon na dotik.

Na spodnji strani naprave najdemo utor za SD-kartico, pri čemer me je presenetilo, da so trije križni vijaki vidni in nezakriti. V dobi, ko so oblikovalci obsedeni z zakrivanjem vsake vijaka in luknje, je to nekoliko nenavadno, a med uporabo me to ni motilo. Na zgornji strani najdemo še gumb za vklop, vhod za žične slušalke, gumba za nadzor glasnosti in dva USB-C vhoda. Na zadnji strani naprave se nahajata še dva dodatna gumba, ki sta bila zame odlično postavljena.

Zadnja stran naprave vsebuje en plus in en minus. Plus sta dve stikali, s katerima prilagajamo globino sprožilnikov – lahko jih nastavimo globoko kot pri običajnih kontrolerjih ali pa jim namenimo izjemno kratek hod, podoben miškinemu kliku. Minus pa je odsotnost vdelanega naslonjala, ki sem ga pri originalu hvalil. Namesto njega v škatli dobimo nekakšno kartonasto stojalo, ki ga je treba sestaviti, a to je daleč od uporabnosti in vsestranskosti originalnega naslonjala – in tega mu res zamerim.

Kot rečeno, zaslon je ogromen – gre za 8-palčni ekran z ločljivostjo 1920 x 1200, ki se osvežuje pri 120 Hz. Žal to ni OLED, temveč LCD-panel, a kljub temu gre za kakovosten zaslon, ki prikazuje žive barve in zadostno svetlost, da je uporaba mogoča tudi na prostem.

Strojne specifikacije so zadovoljive. Napravo poganja novo čipovje AMD Ryzen Z2 Go, zasnovano posebej za prenosne konzole, ob tem pa je dodanih še 16 GB pomnilnika in 512 GB velik SSD. Lenovo sicer prodaja tudi močnejšo različico z več pomnilnika in diska, a tudi ta “shujšana” različica je več kot uporabna in prijaznejša denarnici. Poleg tega vsebuje licenčno kopijo sistema Windows 11.

Ta pa me je tokrat spravil ob živce. Že res, da je bil Windows 11 prisoten tudi na originalu, a neverjetno je, kako se od takrat ni spremenilo praktično nič. Če ste kdaj uporabljali Steam Deck, potem veste, kako preprosta je njegova namestitev: vpišete podatke in že igrate. Tu pa te takoj pozdravi dolgotrajna Windows namestitev, s posodobitvami, ponovnimi zagoni in vsem skupaj brez miške in tipkovnice. Okna niso prilagojena zaslonu, igre javljajo težave s požarnim zidom, manjkajo datoteke … Windows 11 ni sistem, ki bi ti dovolil, da napravo preprosto primeš in začneš igrati. Njegova edina večja prednost je možnost igranja iger, ki so izključno za ta sistem – denimo Fortnite ali Valorant – in dostop do storitve Game Pass. Ob nakupu prejmete tudi 3 mesece naročnine na Game Pass za PC.

Kar se tiče igranja, se naprava obnese pričakovano. Sam se običajno lotim starejših naslovov – Mafia Remake in Vampire Survivors sta bila odlična – novejše igre pa zahtevajo kompromise. Avowed denimo komajda doseže 30 sličic na sekundo tudi pri najnižjih nastavitvah in še te niso stabilne, South of Midnight pa ima še večje težave. GTA V deluje dobro, kar je super, saj je trenutno na voljo na Game Passu in je idealen za mobilno igranje.

Baterija me ni navdušila – pri običajni uporabi (igre, pretakanje) sem iz enega polnjenja iztisnil manj kot dve uri. Polnilec bo zato vaš stalni spremljevalec. Je pa naprava med uporabo tiha, brez motečega šumenja ventilatorjev.

Lenovo Legion Go S tako prinese mešane vtise. Nekatere izboljšave (ergonomija, velik zaslon, zanesljivo delovanje starejših iger) so korak naprej, a hkrati nas razočarajo nekatere nerazumljive odločitve – kot sta odsotnost naslonjala in šibka baterija. Operacijski sistem Windows 11 ima svoje pluse, a je za vsakdanjo rabo naravnost nadležen. Če imate možnost, si raje omislite različico s SteamOS ali si tega namestite sami.

Lenovo Legion Go S lahko pri nas kupite po ceni 649,99 €.

Objava Legion Go S – izjemno udobna naprava, ki jo skazi izjemno nadležni Windows 11 se je najprej pojavila na HOPsi.

Obiskovalci naših dogodkov že veste, kaj to pomeni – s takšnimi zabavnimi sejmi se ukvarjamo že leta, zdaj pa to zabavo prinašamo tudi v prostore Gospodarskega razstavišča. Obiskovalci boste lahko sodelovali v kupu stranskih aktivnosti, kot so vihtenje plesnih mečev v igri Beat Saber, kazanje plesnega talenta v igri Just Dance in seveda sodelovanje v napetih večigralskih spopadih igre Fortnite. Zabave res ne bo manjkalo – preizkusili se boste lahko tudi v naprednih simulatorjih vožnje, skočili v vlogo virtualnega zbijalca kegljev in se na zmogljivih PC-jih prebijali skozi kampanjo najnovejše igre Doom: The Dark Ages.

Poleg virtualne zabave vas bodo na stojnicah pričakali tudi različni partnerji dogodka, ki nam že dolgo stojijo ob strani. Ponujali bodo preizkus fizičnih mini igric, ki vam lahko prinesejo kakšno nagrado, hkrati pa boste lahko preizkusili ali kupili njihove izdelke. Svoj del bo, denimo, predstavljalo podjetje UVI, ki bo razstavilo svojo periferijo in lastno obarvan računalnik UVI PC. Potem je tu še Logitech, kjer boste lahko tekmovali v igri Cornhole, Konzolko, ki bo na ogled postavil bogat katalog svoje konzolne ponudbe, ter Lenovo, ki bo imel cel kup aktivnosti in omogočil preizkus prenosne naprave Legion Go S. Svoje mesto na prizorišču je našel tudi Telekom Slovenije, ki bo ponujal slikanje s 360-stopinjsko kamero, hrvaško podjetje Gameboost pa bo organiziralo tekmovanje v streljanju pločevink z licenciranimi Fortnite puškami.

Skratka, zabave vam ne bo manjkalo! Po našem mnenju bo letošnji Gaming Terminal čudovito dopolnil bogato vsebino programa festivala Na meji nevidnega, ki bo poleg naše virtualne in fizične zabave ponujal tudi predavanja in izjemno priljubljeno cosplay tekmovanje.

Na meji nevidnega se bo odvijal 24. in 25. maja na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Več informacij in možnost nakupa vstopnic najdete na njihovi uradni strani.

Objava Na sejmu Na meji nevidnega bo prisoten tudi naš dogodek Gaming terminal! se je najprej pojavila na HOPsi.

Vendar pri temu pozabljam, da imajo tablice še vedno svojo specifično publiko in da znajo v nekaterih primerih priti hudo prav. Legion Go je sicer fajn, a nekateri želijo od iger samo zagnati nekaj, kar lahko tapkajo po zaslonu in jim to ne vzame toliko pozornosti, da zraven na Netflixu ne bi bili obenem zmožni spremljati neke serije, medtem ko gledanje filmov želijo delati iz udobnosti postelje znotraj spalnice, kjer nimajo televizorja.

Lenovo mi je nedavno v roko porinil par tablic Tab Plus in Idea Tab Pro in ti sta prišli v idealnem trenutku, saj sem sredi božičnih praznikov pokasiral res zoprn prehlad in takrat sem večino časa pregnal ravno preko spremljanje vsebine znotraj tablic, ki sta hitro postali neločljivi del mojega vsakdana.

Specifikacije

• Ime izdelka: Lenovo Tab Plus
• Premer zaslona: 11,5 palca
• Maksimalna ločljivost: 1200 x 2000
• Pomnilnik: 8 GB LPDDR5X
• Čipovje: Mediatek Helio G99
• Notranji pomnilnik: 128/256 GB
• Osveževanje zaslona: 90 Hz
• Baterija: 8.600 mAh
• Teža: 650 g

• Ime izdelka: Lenovo Idea Tab Pro
• Premer zaslona: 12,7 palca
• Maksimalna ločljivost: 2944 x 1840
• Pomnilnik: 8 GB
• Čipovje: MediaTek Dimensity 8300
• Notranji pomnilnik: 128/256 GB
• Osveževanje zaslona: 144 Hz
• Baterija: 10.200 mAh
• Teža: 620 g

V mojem naročju je največ časa preživela tablica Lenovo Tab Plus. Tale naprava je sicer na prvi pogled videti nekam nenavadno, saj ima na zadnji strani pravo Kardashiansko rit, ki je pri tablicah še nisem videl. Vendar je debelejši del hrbta tam z razlogom, saj se v njem skrivajo napredni zvočniki podjetja JBL, hkrati pa se tam notri nahaja vgrajeno priročno stojalo, ki je tako preprost dodatek, a obenem tako pomemben, da od zdaj naprej zahtevam, da ga mora v sebi držati vsaka tablica.

Res je neverjetno, koliko rabe sem ven potegnil iz preprostega stojala, a moram zapisati, da me je najbolj navdušil ravno ta vidik izkušnje. Pri napravah imam namreč rad, da te vdelajo nekaj novega in dejansko koristnega, namesto da iz leta v leto samo spremljajmo bildanje strojnih zmogljivosti, ki pri vsakdanji uporabi ne pomenijo veliko. Vgrajeno stojalo pa je med drugim prilagodljivo na več kotov, je stabilno in tablico Tab Plus na ta način lahko lepo izrabimo za gledanje filmov in serij in to ne glede ali jo postavimo sredi postelje, kavča ali pa delovnega pulta. Stojala pri tablicah sicer niso nič novega, a smo do sedaj za njih morali kupovati ločene ovitke, ki so bili bodisi nerodno, so se umazali ali pa občasno enostavno niso bila pri roki, ko si jih potreboval, medtem ko vgrajeno stojalo naenkrat reši vse te zagate.

Dobro, dovolj je bilo opevanja naslonjala, poglejmo si raje kako lahko tablici izrabimo med prakso. Lenovo Tab Plus vsebuje zaslon premera 11,5 palca, medtem ko je Idea Tab Pro precej večji in v razpon meri kar 12,7 palca. Moram reči, da me je že Tab Plus s svojo obilnostjo presenetil, saj mi je 11 palcev bilo več kot dovolj za vse moje potrebe – ob tem je treba upoštevati, da stvar tudi ni lahka saj tehta kar 650 gramov, kar je kar poštena razlika v primerjavi s konkurenco, Idea Tab Pro pa gre s svojo glomaznostjo še korak dlje in se približa že nekoliko manjšim prenosnikom, čeprav je njegova teža 620 gramov malce manjša od njegovega brata. Ko smo že pri obliki: tablici sta na voljo v barvni paleti Lunar Grey (pri Idea Pad Pro je na voljo še barva Seafoam green) in vsaka od njiju vsebuje tri gumbe: dva ob desni stranici za nadzor glasnosti, na desni zgornji strani pa eden služi za vklop oziroma izklop naprave.

Kar se tiče ekrana gre pri obeh za LCD zaslon, ki bi mu prav prišli malce tanjši črni robovi in ta na način bi lahko dobili malce več uporabne slike. Tab Plus nam ponuja ločljivost 2.000 x 1.200, kar je povsem sprejemljiva slika ob tej ceni, ki jo zase ponuja tale tablica. Barve so dobre in vidni kot zadovoljujoč, a maksimalna svetlost 400 niti se malce slabše obnese ob bolj sončnem vremenu, tako da boste zunaj naprezali oči, steklo zaslona pa je odbojno tako da tudi ob maksimalni svetlosti ekrana bolj težko vidiš kak video, branje pa je še večja muka. Tablico je tako najbolje uporabljati znotraj, v bolj temnih prostorih, kjer so takšne težave odpravljene, ob ugašanju zaslona pa boste nato presenečeni nad packami, saj Tab Plus na sebe naravnost vleče prstne odtise, tako da boste tisti bolj alergični nad takšnimi zadevami ob sebi vedno morali nositi nekakšno krpico. Idea Tab Pro po drugi strani ponuja boljšo ločljivost 2944 x 1840 in 144 Hz osveževanje, a na žalost je tip zaslona še vedno samo LCD.

Kot rečeno, tablici sem v glavnem izrabljal za gledanje filmov in serij, kjer me je presenetila naravnost neverjetno vzdržljiva baterija. Tab Plus v sebi drži 8.600 mAh akumulator in ta je resnično dobro optimiziran, saj sem med poležavanjem dobesedno cel dan gledal serije in mi je še vedno ostalo 60 % baterije – in to ob polni svetlosti zaslona! Če bi stvar malce bolje optimiziral in gledanje vsebine dnevno malce omejil, bi lahko zagotovo iz enega polnjenja potegnil teden uporabe, nakar bi iz škatle potegnil priloženi napajalnik, ki podpira hitro 45 W polnjenje in v eni dobri uri bi bila baterija zopet napolnjena do polne zmogljivosti in nared za nov teden zmerne uporabe. Idea Pad Pro je pri tem še bolj impresivne, saj ponuja enako hitro polnjene, a to traja malce dlje, saj se v njem nahaja baterija z zmogljivostjo kar 10.200mAh.

Poleg gledanja filmov sem se poigral tudi z branjem knjig ter seveda igranjem videoiger. Tule se je Tab Plus odrezal malce slabše, saj v tablici najdemo sicer 8 GB pomnilnika, a je čipovje MediaTek Helio G99 zdaj staro že dve leti, tako da sem moral v nekaterih naslovih malce znižati grafične nastavitve. Stvar je sicer še vedno znala poganjati igre, a ne pri polnih 60 sličicah na sekundo. Ob tej igričarskih zabavi me je še posebej navdušil zvok, ki prihaja iz osmih JBL zvočnikov, ki hkrati podpirajo tehnologijo Dolby Atmos. Še bolj me je šokiralo dejstvo, da na tablicah najdemo 3,5 mm vhod za priklop žičnatih slušalk, kar sem mislil, da je zdaj postala že stvar preteklosti. Idea Tab Pro ravno tako ponuja 8 GB pomnilnika, a njegovo čipovje MediaTek Dimensity 8300 je zmogljivejše, zato lahko v nekaterih igrah nastavitve grafike dvignemo na višjo raven.

Pri vsakdanjem delu je prav prišlo tudi 90 Hz osveževanje zaslona, ki je omogočalo hitro in tekoče poganjanje aplikacij. Obe tablici v sebi vsebujeta operacijski sistem Android 14 in Lenovo pravi, da bosta obe napravi podprti še z vsaj operacijskim sistemom Android 16, tako da se vam za nekaj let prihodnosti ni treba bati. Dobra novica je tudi to, da nobena od tablic v sebi ne poseduje kakšnih nepotrebnih Lenovovih aplikacij – nekaj jih sicer je, a so te v glavnem koristne: ena od teh je denimo podpora za “PC Mode”, kjer tablici elegantno priklopimo brezžični tipkovnico in miško in na njej lahko naredimo nekaj resnega dela.

Od dodatne opreme je treba omeniti namensko pero Lenovo Tab Pen Plus. Tega je treba pri tablici Tab Plus kupiti ločeno, kar vas stane 50 €, medtem ko jo ima Idea Tab Pro že vključeno v paket, tako da se lahko instantno lotite svojih bodočih risarskih podvigov ali pa stvar izrabite za priročno delanje zapiskov. Idea Tab Pro je na splošno pri oglaševanju močno nagnjen k večopravilnosti glede delanja zapiskov, risanja in obdelave fotografij – omenjena je tudi umetna inteligenca, čeprav Lenovo nima lastne svoje, ampak se zanaša na sodelovanje z Googlovim izumom Gemini.

Kot vsaka tablica boste tudi pri temu paru našli sprednjo in zadnjo kamero in kot vedno so te tam bolj zaradi tega, ker morajo biti in ne boste preko njih ustvarjali nekih zapomljivih fotografskih izkušenj. Tab Plus na sprednji in zadnji strani vsebuje kamero ločljivosti 8 MP, ki sta dobri za delanje preprostih fotografij in video konference, a kaj več iz njih ne boste potegnili. Idea Tab Pro ima na sprednji strani malce zmogljivejšo kamero ločljivosti 13 MP, za snemanje sebkov pa boste gledali v isto 8 MP lečo kot pri Tab Plus.

Skupno vzeto sta me tablici navdušili in to ne pišem samo zaradi tega, ker sta mi priskočili na pomoč pri prebolevanju prehlada. Igričarski Idea Tab Pro se lahko pohvali z napredno strojno opremo in 144 Hz osveževanjem zaslona, a je treba za te stvari bolj široko odpreti denarnico. Po drugi strani pa Tab Plus navduši s svojimi kompromisi, saj je tole res dober produkt, ki ga ne gre grajati preveč in v spletni trgovini Mimovrste si lahko svojo kopijo rezervirate že za vsega 230 €.

Idea Tab Pro se po drugi strani nahaja v srednjem rangu tablic, ki je močno bolj konkurenčen. Kljub temu je to priporočljiv izdelek, ki si ga na Mimovrste lahko naročite po ceni 450 €.

Objava Lenovo Tab Plus in Idea Tab Pro – lep par vsestranskih tablic se je najprej pojavila na HOPsi.

A govorice niso zajele čisto vseh informacij, saj bo Legion Go S na voljo v dveh različicah: beli, ki bo poganjala operacijski sistem Windows 11 in črni, na kateri bo brnel operacijski sistem SteamOS.

Slednji je seveda za splošno publiko bolj interesanten, saj bo poleg Steam Decka tole postala prva naprava, ki bo na sebi nosila SteamOS in kot vemo je ta kot naročen za prenosne vode, saj lahko elegantno dostopamo do vseh svojih iger, nakar za kakšna bolj napredna opravila enostavno preklopimo v Linux. Ta operacijski sistem je seveda tudi voda na mlin razvijalca Valve, saj bodo te naprave v svoji srži nosile njihovo trgovino Steam in navsezadnje je tudi namen Steam Decka k sebi privabiti čim več uporabnikov, ki bodo nato igre kupovali preko te digitalne tržnice.

Lenovo Legion Go S bo na voljo v več različicah, ki se bodo razlikovale glede na vdelano strojno opremo. Pri vseh bo zaslon zdaj malce manjši, saj boste gledali v zaslon premera 8 palcev in to v manjši ločljivosti 1920 x 1200. Tip zaslona bo še vedno LCD, osveževanje bo zdaj 120 Hz namesto 144 Hz in posloviti se bo treba od odstranljivih kontrolerjev. A druge stvari so še vedno impresivne in so celo nadgrajene – najmočnejša različica bo denimo držala novo čipovje AMD Ryzen Z2 Go, ki ga bomo lahko sparili z 32 GB pomnilnika in 1 TB velikim SSD-jem, za to pa je zaenkrat postavljena cena 729,99 $ in bo izšla že enkrat ta mesec.

Na voljo bodo tudi cenejše edicije. Ena od njih bo vsebovala enako čipovje, a bo na sebi nosila zgolj 16 GB pomnilnika, za to pa bo treba odšteti 599 $ – če se boste tule odrekli operacijskemu sistemu Windows 11 in se raje zavezali na SteamOS, potem bo cena padla na še nižjih 499 dolarjev. Slaba novica je zgolj to, da bo ta cenejše verzija v prodajo stopila šele enkrat maja.

Lenovo je na svoji uradni strani napovedal tudi pravega naslednika naprave Legion Go, ki ji zaenkrat še niso nataknili imena. Ta bo v vseh pogledih naprednejših od do sedaj izdanih naprav in čeprav specifikacije še niso povsem dorečene, je že zdaj znano, da bomo gor gledali procesor AMD Ryzen Z2 Extreme, 32 GB 7500 Mhz LPDDR5X pomnilnika in ogromen, 8,8 palcev velik OLED zaslon, ki bo podpiral osveževanje slike pri 144 Hz in bo hkrati držal tehnologijo VRR, naprava pa naj bi na trg prispela še enkrat v 2025.

Objava Lenovo uradno razkril prenosno napravo Legion Go S, ki bo na sebi nosila operacijski sistem SteamOS se je najprej pojavila na HOPsi.

Ta bo šel v drugo smer, saj namerava svojo prenosno napravo Legion Go predelati v malce šibkejšo verzijo, a bo ta hkrati nosila bolj privlačno cenovno nalepko. Legion Go je bila sicer čisto v redu naprava, ki pa je bila izmed vse konkurence tudi najdražja in Lenovo vidi potencial boljše prodaje preko izdaje budgetne verzije tega sistema.

Uradno ni še potrjenega ničesar, a pred časom so se po spletu razširile informacije, da bo Lenovo sledil tehniki poimenovanja podjetja Meta, zaradi česar se bo prenovljena naprava imenovala Legion Go S, spletna stran Windows Central pa se je včeraj dokopala do prvih slik tega izdelka.

Tole niso slike resničnega izdelka, ampak 3D modela, vseeno pa lahko iz njih potegnemo marsikakšno zanimivo informacijo. Kot vidimo je Legion Go S prisoten v beli barvi, zaradi česar še bolj spominja na Rog Ally, oblika pa je nekako ostala enaka, čeprav je Lenovo le upošteval moje pritožbe in na spodnjem delu robovi niso več ostri, ampak zaobljeni, zaradi česar bolj prijetno sedejo v dlan. Poslovili so se tudi odstranljivi kontrolerji, kar niti ni tako velika izguba, saj je te od konzole kdo redkokdaj odstranjeval, a po drugi strani bomo pogrešali stojalo na zadnji strani.

Ekran bo ostal enak, govorice pa pravijo, da bo strojna oprema malce šibkejša. Namesto Zen 4 procesorja bomo tule igre poganjali preko starejšega Zen 3, grafični čip pa bo ravno tako šibkejši: namesto AMD Radeon 780M v prejšnji verziji konzole bo tule na voljo 680M.

Vse te spremembe gredo na račun cene in če bo ta ugodna in bo Lenovo obenem baterijo naredil vzdržljivost, potem zna biti Legion Go S dobra vmesna postaja, preden dobimo resničnega naslednika. Lenovo sicer naprave še ni uradno potrdil, a glede na vse govorice in zdaj tudi slike verjetno uradno razkritje ni več daleč stran.

Objava Na splet predčasno ušle slike prenosne naprave Legion Go S se je najprej pojavila na HOPsi.

Koliko truda je zahteval tale festival vam pove že dejstvo, da naša stran skoraj en teden ni ven izdala nobene nove novice, saj je bil naš celoten fokus usmerjen samo in le v izpopolnjevanja aktivnosti na temu dogodku. In teh je bilo toliko, da jih je že malce težko našteti, a bomo to vseeno naredili, pa naj me prsti še tako bolijo zaradi prenašanja racing simulatorjev po stopnicah!

Začnimo na desni strani pred odrom, kjer se je naselil UVI, ki je predstavil svoj nabor brezžične periferije, nakar je obiskovalce zaposlil z bazenom, polnim žogic, ki je vseboval eno takšne posebne barve in ta je bila na moč dragocena, saj je s sabo prinesla zlate UVI kovančke. Ti so bili prisotni na vseh stojnicah in pridni obiskovalci so preko njih lahko zavrteli prav posebno kolo sreče, ki je na vsakem polju držalo neko posebno nagrado. Ti kovančki so se izkazali za uspešnico, saj smo preko njih aktivirali maso ljudi, ki bi drugače samo stala v vrstah in postala hitro zdolgočasena.

Naslednji na vrsti je bil Game Boost, ki je vsem ponujal brezplačne konzerve svoje energijske pijače, navdušenci nad igro Fortnite pa so lahko poprijeli za licenčne plastične puške iz te igre in se preizkusili v streljanju tarč. Družbo jim je delalo društvo DriftSquadron, ki je držalo tako dirkalni kot tudi letalni simulator, obiskovalci pa so tam lahko obiskovali lepo okrancljan dirkalnik, ki bi se v filmski franšizi Hitri in drzni počutil kot doma.

Druga stran dvorane je držala partnerja in pokrovitelja dogodka Mimovrste, kjer so se lahko obiskovalci preizkusili v hitrem tipkanju pod pokroviteljstvom Microsofta, ravno tam pa so lahko svoje žetone izmenjali za vrtenje kolesa sreče. Verjetno ni treba dvakrat poudariti, da je bila tista stojnica vedno polna in da se je iz nje vsake toliko izvil krik sreče.

Na naslednjem koraku smo lahko srečali LG, ki se je tako tudi prvič udeležil našega dogodka. Obiskovalce so pričakovali LG-jevi monitorji z igro Fortnite, obenem pa so se lahko pozabavali v fizični igri metanja vreč, ki jo Američani poznajo pod imenom Cornhole in imam občutek, da se bo zdaj ta igra pojavila na marsikakšnem podalpskem pikniku, saj je bila pri njej vedno vrsta.

Na isti strani smo našli tudi našega zdaj že dolgoletnega podpornika Logitech, ki je igralcem nudil preizkus dirkalnega simulatorja UVI Racing V2 PRO in to v navezi z volanom Logitech G923 in VR očali PS VR2. Takšno dirkalno izkušnjo v igri Gran Turismo 7 si hitro zapomniš, za povrh pa so se udeleženci lahko preizkusili v testu hitrega tipkanja.

Tu je bil tudi Lenovo, ki je na mize postal vrsto svojih prenosnikov ter tudi prenosno napravo Legion Go, za razgibavanje pa je na tistem mestu poskrbela plesna igra Just Dance.

Spodnji del hale je skrival še nekaj presenečenj. Tam smo lahko namreč našli podjetje Razer, ki je predstavljalo svojo periferijo, omogočalo sedenje na njihovih stolih in igranje igre Fortnite, za malce razgibavanja pa je poskrbela igra virtualnega kegljanja in tenisa.

V ločeni sobani smo lahko nato naleteli na prav posebne postaje, ki so preko simulatorja UVI Racing LITE omogočale preigravanje igre Farming Simulator 25 in to še pred njenim uradnim izidom.

Malce bolj levo nas je pričakal center zabave Woop!, ki je postavil prav posebno stojnico za testiranje refleksov, zraven pa smo imeli še cel kup VR štantov, ki so omogočili preigravanje zabavne igre Beat Saber. Ne smemo pozabiti še na Hisense, ki ni samo priskrbel cele vrte televizorjev, ampak je na prav posebnem kotičku predstavilo pošastni TV premera 100 palcev, na njem pa smo lahko doživeli igro Black Myth: Wukong na res bombastičen način.

Skočimo zdaj v drugo nadstropje, kjer so obiskovalci lahko na eni strani skočili v objem racing simulatorjev z igro Assetto Corsa Competizone, ob tem pa so se nahajale tri postaje, ki so vsebovale najnovejše konzole PlayStation 5 Pro. Marsikdo je lahko tako prvič lahko to konzolo tudi fizično preizkusil in to preko iger FC 25 in Call of Duty: Black Ops 6.

Na drugi strani balkona se je naselil Valu, ki je ponujal ustvarjanje prav posebnih fotografij, ob strani pa sta podjetji PCPlus in ASUS postavili zavidanja vredne PC postaje, ki so bile tako mogočne, da so v bistvu segrele celotni prostor na nadpovprečno temperaturo. Zakaj bi kdo kupoval toplotno črpalko, če lahko isto nalogo opravi RTX 4090 in vam s tem omogoča tudi preigravanje iger na najvišji stopnji grafičnih nastavitev? Tu se je naselilo tudi največ igralcev, saj je bilo na mizah postavljenih 20 PC-jev z igro Fortnite, zaradi česar si je ta del prostora upravičeno nadel naslov Fortnite Arena.

Skozi vse tri dni je bilo poskrbljeno tudi za dogajanje na glavnem odru. Tam sta gledalce zabavala hrvaška vplivneža Gallasandalla in Bibo, zvezda večera pa je bil slovenski YouTuber Wortex, ki je skupaj s svojo ekipo Sloveniji prvič predstavil igranje vlog v igri GTA.

Z odra smo razmetali toliko nagrad, da bi preko njih lahko napolnili proračun manjše obskurne države, za povrh pa smo na njem prirejali aktivnosti kot je plesanje obiskovalcev preko igre Just Dance, metanje vreč v tarčo in igranje večigralske igre Stumble Guys, kjer sta se za piko na i Gallasandalla in Bibo preoblekla v komične kostume in preko njih igralce spodbujala k sodelovanju. Ob tem so obiskovalce zabavali tudi cosplayerji, ki so si nadeli prepričljive preobleke Deadpoola, Vi iz serije Arcane in 2B iz igre Nier: Automata.

In po treh dneh se lahko zdaj končno oddahnemo, se še enkrat zahvalimo vsem zgoraj omenjenim partnerjem dogodka ter kako hvalnico sprožimo tudi v smeri voditelja Uroša Bitenca, ki je mojstrsko zvozil vse dni dogodka ter improviziral takrat, ko je bilo to nujno potrebno. Izmučeni in zadovoljni smo z dogodki za letos zaključili, za konec pa lahko prst usmerimo še na našo Facebook stran, kjer najdete vse slike iz dogodka.

Objava Tridnevni igričarski spektakel Gaming terminal prinesel veliko zabave in nasmejanih obrazov se je najprej pojavila na HOPsi.

Za letos smo sledili ustaljeni formuli iz prejšnjega leta, tako da smo na sredino našega igričarskega sejma postavili 8 igričarskih Lenovo PC-jev, ki smo jih dodatno okrasili s periferijo domačega podjetja UVI. Na računalnikih so za zabavo skrbele favorizirane večigralske izkušnje kot so Fortnite, League of Legends in Valorant in vedno je zabavno videti ljudi, ki lahko na takšen način hitro izkusijo pozabljeno umetnost LAN zabav. Spodaj si lahko ogledate kratek vpogled v dogajanje, ki smo ga posneli preko 360-stopinjske kamere, kar pomeni, da lahko sukate pogled in tega približate oziroma oddaljite.

Za popestritev so poskrbele tudi konzole PlayStation 5. V enem kotičku so se igralci lahko zabavali znotraj igre FC 24, v drugem pa so lahko poprijeli za letošnji igričarski fenomen Black Myth: Wukong. Na drugi strani so obiskovalce pričakala dva racing simulatorja izpod podjetja UVI: tisti bolj resni dirkači so se usedli v UVI Racing SIM Extreme in se pozabavali v simulaciji Assetto Corsa Competizone, medtem ko je UVI Racing Seat PRO V2 priskrbel bolj ležerno izkušnjo znotraj igre Gran Turismo 7 in ob spremljavi volana Logitech G923. Logitech je poživel še en kotiček, saj smo na eno postajo priklopili UVI Racing Setup Lite, nanj pa priklopili Logitech G Heavy Equipment Bundle, ki je bil perfekten za preigravanje igre Farming Simulator 22.

Kot vedno je bila tu tudi VR zabava in plesni ritmi igre Beat Saber popestrijo vsak naš dogodek. Obiskovalci so lahko igro zdaj podoživeli na očalih Meta Quest 3, ki jih lahko preizkusite tudi doma, saj spletna stran Legit.si omogoča preprost in izjemno ugoden najem teh očal.

Vsako takšno srečanje morajo obvezno popestriti tudi vplivneži. Na Gaming POP-UP Citypark Ljubljana se je med obiskovalci mudil popularni streamer Wortex, ki je obiskovalcem podelil okusne skupke tune Rio Mare, ob njem pa se je mudil tudi YouTuber Jerry, ki je pravi mojster igre Farming Simulator in je med obiskovalci podelil cel kup nasvetov za grajenje virtualne kariere kmetovalca.

Dva dneva zabave sta tako minila kot bi mignil in tudi ta ne bi bil možen brez naših partnerjev. Zahvala gre tokrat v smer podjetij UVI, Logitech, Lenovo in Samsung, ki je omogočil res dobro izkušnjo dirkanja na svojem pošastnem zaslonu Odyssey Neo G9. Mi se že pripravljamo za naš naslednji dogodek, ki bo nekaj povsem novega – več o tem si preberite na uradni strani.

Slike iz dogodka si lahko ogledate na naši Facebook strani.

Objava Tule je nekaj utrinkov iz našega druženja na Gaming POP-UP Citypark Ljubljana se je najprej pojavila na HOPsi.

Da bi bila zmeda malce manjša smo tokrat iz bere ponudbe proizvajalca Lenovo izbrali dva novejša prenosnika Legion Pro 7i in Yoga Pro 9i, ki sta si vizualno dokaj različna in tudi pod pokrovom skrivata nekaj razlik, splošno gledano pa sta to vsestranska izdelka, ki bi ju kljub temu priporočil dvema ločenima taboroma uporabnikov.

Specifikacije:

• Ime izdelka: Lenovo Legion Pro 7i
• Premer zaslona: 16 palcev
• Maksimalna ločljivost: 2.560 x 1.600
• Pomnilnik: 32 GB DDR5-5600
• Grafični čip: NVIDIA GeForce RTX 4080 12 GB GDDR6
• Disk: 1 TB
• Osveževanje zaslona: 240 Hz
• Teža: 2,62 kg
• Nakup: Mimovrste

Poglejmo si najprej Legion Pro 7i, ki vam že na prvi pogled da vedeti, da se bodo ob njem najbolj zabavali igričarji. Tega vam ne namigne samo črn dizajn prenosnika, ampak tudi teža, ki znaša 2,62 kilograma, zaradi česar je zadevo najbolj pametno nekam namestiti in je potem ne preveč premikati. Zajetna teža gre tudi na račun debeline, saj tole ni prenosnik, ki bi se bal skrivati priključke in bi mu manjkalo lukenj za priklop raznorazne zunanje periferije. Na desni strani najdemo en vhod USB-A in pozabljen ostanek zgodovine: možnost priklopa 3,5 mm slušalk. Na drugi strani medtem najdemo vhoda USB-A 3.2 Gen 1 in USB-C 3.2 Gen 2, s priklopi pa tu še niti približno nismo zaključili, saj nas na zadnji strani pozdravijo dodatne luknje. Čaka nas vhod za napajanje, priklop za HDMI 2.1, vhod za USB-C in reža za priklop Ethernet kabla, saj pri igričarskih prenosnikih za resno večigralsko igranje enostavno potrebuješ stabilno povezavo, brez zamika, ki jo lahko izkusiš preko dobrega starega kabla.

Specifikacije:

• Ime izdelka: Lenovo Yoga Pro 9i
• Premer zaslona: 16 palcev
• Maksimalna ločljivost: 3.200 x 2.000
• Pomnilnik: 64 GB DDR5-5600
• Grafični čip: NVIDIA GeForce RTX 4070 8 GB GDDR6
• Disk: 1 TB
• Osveževanje zaslona: 165 Hz
• Teža: 2,05 kg
• Nakup: Mimovrste

Yoga Pro 9i je po drugi strani glede oblike bolj vizualno čist prenosnik, ki je glede vhodov malce bolj skromen. Na voljo je v prefinjeni srebrni barvi in na levi strani skriva vhod za polnjenje, izhod za HDMI 2.1 in dva USB-C priklopa – eden od njiju je tipa Thunderbolt 4. Za tako prefinjen prenosnik sem bil kar malce presenečen, da je Lenovo tudi tule priskrbel vhod za 3,5 mm slušalke, kar pomeni, da kabelske slušalke očitno še niso rekle zadnje. Desna stran gumb za prižig prenosnika, vhod za SD kartice ter dva USB-A 3.2 vhoda, ki sta zmožna prenosa podatkov pri 5 Gbps. Za razliko od zgoraj opisanega Legiona tule vhoda za Ethernet ne boste našli, a po drugi strani je prenosnik zaradi tega tanjši in tudi lažji, saj njegova teža komajda preseže 2 kg.

Oba prenosnika se ponašata z zavidljivima zaslonoma. Pri Legion Pro 7i boste spremljali WQXGA panel, ki izda maksimalno ločljivost 2.560 x 1.600 in ta se zna osveževati pri 240 Hz, kar je spet ena od karakteristik igričarskih prenosnikov. Podprta je tehnologija G-Sync, prenosnik pa tudi podpira standard HDR 400, kar pomeni, da boste gledali v dokaj živo sliko, pri kateri pa sem na momente pogrešal malce večjo svetilnost.

Yoga Pro 9i nudi panel PureSight Pro, ki je zmožen ločljivosti 3.200 x 2.000, njegova frekvenca osveževanja pa je nekoliko nižja in se ustavi pri 165 Hz. A je zaradi svoje Mini LED tehnologije slika veliko bolj prepričljiva in Yoga Pro 9i je zato postal moja idealna izbira za mobilno gledanje filmov in serij. Dobro, za kaj takšnega bi še vedno preferiral pravi televizor, a ne morem reči, da sem pri Yoga Pro 9i preveč trpel – še posebej je bila impresivna izjemna svetlost ekrana, ki se je dobro odrezala tudi v svetlejših sobah.

Kar se tiče same tipkovnice se prenosnika razlikujeta kot noč in dan. Legion Pro 7i je namenjen igričarjem, kar pomeni, da boste gledali tudi v RGB razsvetlitev. Pritikline te lahko dodatno spreminjate preko programske opreme Lenovo Spectrum, kar pomeni, da lahko prilagodite barvo vsake tipke posebej, obenem pa lahko tudi nastavite bližnjico, ki vam nato preklaplja različne tipe RGB osvetlitev. Občutek tipkanja je odličen, saj tipkovnica daje dober povratni učinek, kot vedno pa sem tudi tokrat zahvalen za ogromno Enter tipko, Lenovo pa je našel tudi prostor za polne smerne tipke, zaradi česar je bila sledilna ploščica premaknjena malce na levo. Stvar me osebno ni preveč motila, a če ste morda navajeni, da je ploščica bolj na sredini, potem se boste morali na novo razporeditev enostavno navaditi.

Tipkovnica na Yoga Pro 9i žal ni tako kvalitetna. RGB osvetljave tule ni, tako da se bo treba navaditi na samo belo barvo, kar sicer ni grozen minus, saj nekateri preferirajo odsotnost raznobarvnih lučk. Ni pa odziv pri tipkanju tako udoben, saj se tipke ne odzivajo tako dobro kot pri zgoraj opisanem konkurentu. Občutek tipkanja sicer ni zanič, ampak bi ga označil za tipično prenosniško izkušnjo, ki sem jo izkusil že velikokrat. Vtis dodatno kvarijo smerne tipke za navzgor in navzdol, ki sta razpolovljeni in stlačeni skupaj, a k sreči je vsaj Vračalka ostala polne velikosti. Pohvalno je tudi dejstvo, da smo v Sloveniji zdaj končno začeli redno dobivati tipkovnice, ki vsebujejo slovensko razporeditev in gravuro tipk, tako da so šumniki na pravem mestu in za njih ni treba razbirati hieroglife raznih oklepajev in podpičij. Tako kot vsi novodobni prenosniki tudi pri teh dveh tipkovnicah najdemo posebno tipko, ki prikliče umetno inteligenco znotraj že nameščenega operacijskega sistema Windows 11 Home.

Kar se tiče strojnih mišic ni nobeden od prenosnikov podhranjen. Pri prenosnikih sem sicer že dolgo navajen, da na procesorskem področju gledam v AMD-jeve rešitve, a pri tokratnih izdelkih smo skočili v Intelov tabor. Legion Pro 7i v sebi skriva procesor Intel Core i9-14900HX, ki je podprt z 32 GB DDR5 5600 pomnilnika, NVMe diskom velikosti 1 TB ter grafično kartico RTX 4080, ki s svojimi 12 GB pomnilnika skrbi za poganjanje novejših iger tudi pri najvišji možni ločljivosti.

Yoga Pro 9i se je pri procesorju zavezal k Intel Core Ultra 9 185H, k temu pa je bilo dodanega kar 64 DDR5 GB pomnilnika, kar nam da vedeti, da se da tole zadevo izrabiti tudi za kaj drugega kot pa samo igranje iger in pisarniško delo. Grafična kartica je sicer v primerjavi z zgornjim konkurentom malce šibkejša, a tudi RTX 4070 je več kot pripraven za sodobne igre, čeprav tistih 8 GB pomnilnika zna povzročati težave v prihodnosti. Za shranjevanje podatkov se bo treba zadovoljiti s NVMe diskom, velikosti 1 TB.

Glede splošne uporabnosti sta oba prenosnika dovolj zmogljiva, da brez kakšnih posebnih zapletov uporabita z vsemi dostavljenimi izzivi. Legion Pro 7i ima sicer bolj močne mišice za poganjanje iger in kar sem mu ponudil, to je požrl in mi dostavil sličice na sekundo, ki so redno presegale številko 60. Kot ponavadi sem se pri testu spravil v preigravanje igre Cyberpunk 2077, ki je tudi pri polnih ray tracing nastavitvah izdavila tekočo igralno izkušnjo. Seveda sem moral za to vklopiti možnost preračunavanje slike DLSS in izrabiti tehnologijo “Frame Generation”, a kljub temu upočasnjevanja nisem opazil – v bistvu sem si želel, da bi zaslon ponujal še malce večjo ločljivost, saj za RTX 4080 ločljivost 2.560 x 1.600 ni resen izziv. No, vedno obstaja možnost priklopa zunanjega monitorja, kar je za tako zmogljiv prenosnik vsekakor opcija, ki je vredna resnega razmisleka. Spravil sem se tudi v preigravanje Senua’s Saga: Hellblade II, ki mi je povzročala težave na domačem PC-ju, tule pa tako resnih zatikanj ni bilo opaziti – bržkone na račun 12 GB pomnilnika grafične kartice RTX 4080.

Pri Yoga Pro 9i sem se… No, ravno tako spravil v preigravanje iger. Kaj hočete od mene – če spremljate tole stran, potem veste, da sem zaljubljenec v igranje iger in čeprav nam Yoga Pro 9i s svojim dizajnom sporoča, da je bolj pripravna za delo in urejanje videov, vseeno v sebi drži zmogljiv procesor ter grafično kartico RTX 4070, ki ravno tako omogoča preigravanje igre Cyberpunk 2077 pri visokih grafičnih nastavitvah. Kljub temu pa sem moral tule sklepati določene kompromise, saj je ločljivost 3.200 x 2.000 dovolj visoka, da zna na kolena spraviti tudi RTX 4070 – DLSS gor ali dol.

Kar se tiče baterije se noben od prenosnikov ni odrezal neverjetno dobro. Ob običajnem delu in občasnem gledanju filmov se je Legion Pro 7i iz polne baterije izpraznil v nekje šestih urah, kar je tudi za igričarski prenosnik presenetljivo malo. Rezultati bi morali biti boljši, saj Legion Pro 7i v sebi vsebuje baterijo zmogljivosti 99,99 Wh, tako da večje sploh v prenosnik ni možno vgraditi, a očitno Intelov procesor in zmogljiva grafična kartica zahtevata določena žrtvovanja. Yoga Pro 9i se je po tej strani odrezal mnogo bolje, saj sem iz enega polnjenja ob rednem delu iztisnil 11 ur uporabe, kar ni slabo, ni pa spet tak presežek, da bi se lahko na daljši izlet odpravil brez dodatnega kabla za polnjenje. Legion Pro 7i se malce odkupi s tehnologijo polnjenja Super Rapid Charge, ki baterijo do polne zmogljivosti napolni v slabi uri.

Kot vidite se prenosnika Lenovo Legion Pro 7i in Yoga Pro 9i razlikujeta v marsikakšnem pogledu, čeprav tega morda ne bi sklepali, ko ju postavimo ob bok. Recenzija obeh izdelkov skupaj se mi zdi dobra lekcija, na kaj vse mora kupec paziti pri morebitnem nakupu novega prenosnika – seveda pa je treba najprej odgovoriti na vprašanja, zakaj sploh kupujete nov prenosnik in za kakšne namene ga namenite izrabiti v svojih vsakdanjih navadah.

Takšni prenosniki višjega razreda seveda zahtevajo svojo ceno in ta ni za plitve žepe. Lenovo Legion Pro 7i na Mimovrste zase zahteva 4.0008 €, medtem ko Yoga Pro 9i nosi bolj ugodno cenovno postavko 2.794 €.

Objava Lenovo Legion Pro 7i in Yoga Pro 9i – par vsestranskih, igričarskih prenosnikov se je najprej pojavila na HOPsi.

Specifikacije:

• Ime izdelka: Lenovo Yoga Book 9i
• Premer zaslona: 2x 13,3 palca
• Maksimalna ločljivost: 2880 x 1800
• Pomnilnik: 16 GB
• Grafični čip: Intel Iris Xe
• Disk: 1 TB
• Osveževanje zaslona: 60 Hz
• Teža: 1330 g
• Nakup: Mimovrste

Yoga Book 9i pride v privlačno oblikovani škatli, ki gre v spregi s svojim naslovom “knjige”. Tudi ko stvar vzamemo v iz škatle najprej opazimo nekoliko nenavadno, podolgovato obliko, ki pa nam še vedno da vedeti, da v rokah držimo prenosnik in to takšnega, ki vsebuje nezanemarljivo težo 1,33 kilograma.

Dizajn je lep: Yoga Book 9i je na voljo samo v temno modri barvi, ki na sebi ne pušča preveč vidnih prstnih odtisov, hladna kovina pa ti da vedeti, da držiš v rokah nekaj kvalitetnega, medtem ko se tista prava unikatnost razkrije šele takrat, ko stvar dejansko odpremo in pred sabo zagledamo dva identična OLED zaslona, premera 13,3 placa, ki ga boste zaradi podaljšane oblike spremljali v ločljivosti 2880 x 1800 in razmerju stranic 16:10. Slika se osvežuje pri 60 Hz, kar zna sprožiti pomisleke pri nakupu vseh tistih, ki ste že navajeni višjega osveževanja slike pri svojem delu.

Dva ekrana sta glavna prodajalca tega sistema in sta tudi razlog, da si boš ta izdelek za dolgo zapomnil. Stvar je res videti kot nek futurističen dizajn, ki bi moral praviloma obstajati samo v prototipni obliki. Ta dizajn je toliko bolj poseben na račun tega, da kakšnih drugih gumbov Yoga Book 9i enostavno ne vsebuje: manjka celo gumb za prižig, saj se stvar vklopi takrat, ko prenosnik razpremo in skoči v stanje spanja, ko prenosniško knjigo zapremo. Od lukenj najdemo na napravi samo štiri USB-C Thunderbolt vhode, kjer eden od njih služi za napajanje preko pridodanega polnilca. Nad tem aspektom sicer nisem bil navdušen, saj sem sam stara duša, ki še vedno poseduje naprave z dobrim starim vhodom USB-A, tako da bi za te moral nameščati nekakšen pretvornik, ki pa ga v paketu ne najdemo.

So pa notri druge stvari. Poleg napajalnika je tu še priročen ovitek, ki ga lahko origamasto preklapljamo v različne pozicije, ena od teh pa nam omogoči, da oba zaslona postavimo v pokončni položaj, kar je morda na prvi pogled videti nekam nenavadno, a se v praksi izkaže za zelo uporabno.

Lenovo Yoga Book 9i je namreč izjemno prilagodljiva naprava, ki jo lahko izrabimo v različnih položajih. Najprej je tu klasični način, kjer poskušamo stvar uporabljati kot navaden prenosnik. Oba zaslona sta seveda občutljiva na dotik in ob takšni uporabi nam zgornji del kaže sliko, medtem ko na spodnjega preko geste istočasnega pritiska osmih prstov prikličemo virtualno tipkovnico, ki je za delo presenetljivo uporabna. Lenovo je celo dodal možnost rahlih vibracij ob dotiku in zvočnih odzivov, a žal nikakor nisem našel oziroma znal vključiti opcijo slovenske razporeditve tipk. Ta je sicer prisotna ob magnetni tipkovnici, ki jo lahko enostavno pripojimo na spodnji del, nakar dobimo še bolj klasični občutek prenosnika: tipkovnico lahko denimo zadrsamo na zgornji del in se nam nato na spodnji strani pojavi virtualna sledilna ploščica za miško, če pa tipkovnico premaknemo na spodnji del, se nam zgoraj pojavita dve okni, ki ponujata koledar, odjemalec za e-pošto in dostop do novic, ki pa so obupne, saj se napajajo iz Microsoftovega centra in praktično vsebujejo same “clickbait” naslove.

Tretji način uporabe smo omenili že prej, ko celoten prenosnik namestimo na pridodano stojalo, nakar na mizo namestimo še tipkovnico, ki se ob strani pripoji na stojalo. Takrat lahko v popolnosti izrabimo oba ekrana, a bo treba pri tej uporabi še priskrbeti brezžično miško, ki je v testni enoti nismo našli. V tem načinu sem osebno iz naprave potegnil največ, saj sem lahko en del ekrana uporabljal tipkanje dokumentov, v drugem pa sem lahko držal brskalnik, ki je lahko držal raznorazno vsebino. S tem dobimo dostop do delovne postaje z dvema monitorjema, kar je bilo pri prenosnikih sicer v preteklosti že mogoče, a je bilo vedno del nerodnosti. Tule je stvar veliko bolj elegantna, saj vse deluje na enem sistemu, ki ga samo razpremo, postavimo v svoj položaj in začnemo z uporabo.

Seveda lahko dva ekrana uporabimo tudi za druge stvari. Yoga Book 9i v paketu vsebuje tudi elektronsko pisalo, tako da lahko denimo en ekran uporabimo za ustvarjanje skic v Photoshopu, medtem ko na drugem zaslonu držimo sliko, ki jo prerisujemo. V vsakem primeru se nad videnim ne bomo pritoževali, saj OLED zaslona izdata čudovito, živobarvno sliko, ki vsebuje 400 nitno svetilnost. Pisalo lahko izrabimo tudi za delanje zapiskov, prenosnika pa lahko postavimo tudi v vertikalni položaj, kamor se slika, sicer z malce zamika, hitro prilagodi. Tako lahko naenkrat primerjamo dva dokumenta in drugega podčrtujemo s pisalom, stvar pa lahko tudi v tem načinu izrabimo risarsko. Na koncu koncev lahko prenosnik postavimo tako, da ena stranica podpira drugo, kar nam omogoči elegantno gledanje filmov. Tu pomagajo zvočniki, ki izdavijo dobro zvočno sliko – celo boljšo kot smo od takšne naprave pričakovali.

Lenovo Yoga Book 9i vso strojno oprema skriva pod spodnjim zaslonom, tam pa najdemo procesor Intel Core i7-1355U, 1 TB velik SSD disk, 16 GB pomnilnika, medtem ko za grafično plat skrbi čipovje Intel Xe grafični čip. To morda kakšnemu igričarju niso videti kot impresivne specifikacije, a pomembno je, da so stvari dovolj zmogljive, da prednaloženi operacijski sistem Windows 11 z lahkoto opravi z vsemi nalogami. Potarnal bi nad partnerskimi programi, ki jih naprava vsebuje že ob prvem zagonu naprave: res je čas, da se poslovimo od tečnih antivirusnikov tipa McAfee, ki jim hitro poteče brezplačno obdobje in nato začnejo tečnariti z registracijo.

Igranje iger je sicer še vedno mogoče, a se bo treba izogibati zahtevnim naslovom in se osredotočiti na manjše zadeve. Na prenosnik sem brezžično povezal Xboxov kontroler in se nato pozabaval v igri Hades, podprto pa je bilo tudi igranje Fortnita. Pri slednjem boste morali malce znižati grafične nastavitve, a če vam brez iger na prenosnikih živeti ni, potem možnosti za igranje ostajajo odprte – le pozabite na kakšen Cyberpunk 2077 z ray tracingom.

Naprava Lenovo Yoga 9i me je na koncu presenetila, saj sem iz nje potegnil veliko več kot pa sem na začetku pričakoval. Dobro se je obnesla tudi baterija, ki mi je iz enega polnjenja ponudila dobrih sedem ur neprekinjene uporabe, kar zadostuje že skoraj za pošten delavnik.

Stvar seveda ni poceni, saj zmogljiva postaja z dvema OLED zaslonoma preprosto zahteva določeno število evrov, a tudi ponudba 2.395 €, ki jo najdete na Mimovrste ni spet takšna, da bi vam povsem izpraznila bančni račun. Odločiti se morate samo to, kakšen uporabnik ste in koliko vam v vsakdanjem življenju pomeni multifuncionalnost prenosne naprave. Gre za specifičen izdelek, ki pa vsekakor vsebuje svojo publiko in tej zna močno olajšati vsakdanji delavnik.

Objava Lenovo Yoga Book 9i – gibljivi, večopravilni sopotnik se je najprej pojavila na HOPsi.

Evolucija pa se ni zaključila niti tule, zato se je začelo razmišljati o mešanju iger in dela, zaradi česar se je rodila ločena veja tehnologije AR, ki poskuša uporabniku pred oči pričarati virtualne elemente, a te hkrati spariti z resnično okolico ter s tem dvigniti produktivnost. Začelo se je delati na tanjšanju in lajšanju očal in sam sem še vedno zagovornik teze, da bo VR oziroma AR zares zaživel šele takrat, ko bo velikost zreducirana na premere navadnih sončnih očal. Ta moja prihodnost je zdaj že takorekoč pred vrati, saj so se na trgu že začeli pojavljati AR izdelki, ki so ravno takšnih dimenzij, enega od teh pa nam je na test posodilo podjetje Lenovo, ki mu je nadelo preprosto ime Legion Glasses.

• Ime izdelka: Lenovo Legion Glasses
• Zaslon: Micro-OLED
• Frekvenca osveževanja: 60 Hz
• Dimenzije: 55 x 79 x 50 mm
• Teža: 96 g
• Povezljivost: USB-C 3.2
• Nakup: Mimovrste

Lenovo sicer ni pionir takšne tehnologije, saj ga je na trg prehitelo podjetje Xreal, vendar pa je še vedno dovolj zgoden, da je svoj izdelek predstavil v času, ko se tehnologija takšnih AR očal še ukvarja s porodnimi krči, tako da vsi še delajo na izboljšavah ter se učijo na preteklih napakah.

Legion Glasses dobimo v priročni torbici, zraven pa se v paketu nahajajo še krpica za brisanje stekel, dodatni nastavki za držanje očal ter priročni merilnik dioptrije stekel, saj seveda sama očala nimajo vgrajene univerzalne dioptrije, ki bi bila perfektna za vse. Za vse tiste, ki ste bolj slabovidni in nosite očala, je tako skorajda nujen dodaten nakup leč s pravilno dioptrijo. Alternativno si lahko preko posebnega nastavka Legion Glasses oddaljite od svojih korekcijskih očal, vendar pa morate potem nositi par očal naenkrat, kar hitro postane utrujajoče.

Očala Legion Glasses sicer niso preveč težka, a niso niti tako peresno lahka, da jih med uporabo ne bi čutili na nosu. Tehtajo 96 gramov in so na voljo zgolj v fini črni barvi, vizualno pa so odspredaj videti kot povsem navadna sončna očala. Ta iluzija je sicer prekinjena, če vas kdo pogleda od strani, saj vsebujejo presneto debele leče, zaradi česar stojijo malce dlje od nosa, na ta račun pa vam bodo vedno pred oči zahajali elementi zunanje okolice.

Legion Glasses so malce debelejša očala, ki ob strani vsebujejo napis Lenovo, ob robovih stranic pa vsebujejo po en par gumbov na vsaki strani. Z enim delom nadzorujemo glasnost, z drugim pa dvigamo ali nižamo svetlobo gledane slike – z daljšim pritiskom enega od gumbov nato očala tudi ugasnemo. Kakšnih drugih pokazateljev očala ne vsebujejo – prisotna ni niti ena lučka, ki bi nam povedala, da je stvar prižgana, kar gre morda na račun čaranja iluzije, da so to povsem navadni sončni špegli.

Jasno je, da želi Lenovo ta očala spariti s svojo prenosno napravo Legion Go, zato sem jo na tem izdelku tudi preizkusil. Namestitev je preprosta: preko kabla, ki ga iz očal ne moremo odstraniti, Legion Glasses vtaknemo v prost vhod USB-C, nakar počakamo nekaj sekund in pred nami se izriše magija.

Stvar je tako preprosta, da sem bil ob vsej tej enostavnosti bil najprej malce presenečen. Zaslon Legion Go-ja se ugasne in pred očmi dobimo projekcijo, ki je prikazana na dveh mini OLED zaslončkih in slika je naravnost odlična. Barve so žive in ločljivost je neverjetna – ne samo za igranje iger, ampak tudi za potencialno delo, saj lahko zlahka razberete besedilo znotraj brskalnika oziroma Excel razpredelnic.

Osebno sem se raje vrgel v preigravanje iger, zato sem si na Legion Go naložil predelavo trilogij iger Grand Theft Auto: The Trilogy ter užival v obujanju spominov sredi pisane okolice igre Vice City. Vse je delovalo brez zapletov in naletel nisem na nobeno kakšno nepotrebno zatikanje. Nakar sem skočil na YouTube in si ogledal par posnetkov Dončića, kasneje pa sem zagnal še aplikacijo Netflix ter se že v tretje spravil v gledanje serije BoJack Horseman.

S tem sem si hkrati odgovoril na moje vprašanje, ki se mi je porodilo, še preden sem Legion Glasses sploh dobil na test: zakaj bi kdo sploh imel? In dlje ko sem očala testiral, več sem imel razlogov za njihovo izrabo. Včasih bi se človek rad preprosto ulegel, a vseeno užival v igranju iger in ravno za te namene je priročen Legion Go, saj ta omogoča celo odstranitev kontrolerjev, tako da je igranje še lažje in bolj sproščujoče. Zna se celo zgoditi, da je televizor v dnevni sobi zaseden in namesto da se lomiš na stolu pred monitorjem, se zdaj lahko udobno namestiš na kavč ter si ustvariš svoje virtualno platno. Ker so očala lahka jih lahko vzameš tudi na pot in sprehodi lahko zdaj dobijo še virtualne elemente – le pazite, da vas ob tem kje ne ujame dež.

Legion Glasses lahko izkoristite tudi za potovanja in dolge vožnje na avtobusu ali letalu lahko zdaj postanejo močno bolj sproščujoče. Zavrtite si lahko tudi kakšno glasbo ali ASMR, saj očala vsebujejo presenetljivo zmogljive zvočnike, seveda pa si lahko vedno na izbrano napravo priklopite ločene slušalke, saj ni vedno pametno motiti vseh tistih, ki stojijo okoli vas.

Legion Glasses se največ oglašuje v spregi z napravo Legion Go, a brez skrbi ga lahko uporabljamo tudi na celi vrsti drugih naprav. Brez problema ga lahko povežemo na Android telefone in podprt je tudi iOS, a le na novejši generaciji iPhone 14, ki vsebuje USC-C vhod, medtem ko bo treba za starejše verzije nekje stakniti pretvornik. Deluje tudi na PC-ju in prenosnikih, nobenih težav pa mi ni povzročal niti priklop na prenosni Steam Deck.

Očala sicer vsebujejo svoje minuse. Prikazana slika je resda lepa, vendar pa je ob robovih malce zamegljena. Na splošno imaš med uporabo še vedno občutek, da gledaš v sliko skozi nekakšen tunel, očala pa ne vsebujejo opcije da bi okoliško sliko iz “resničnega življenja” potemnil in se tako bolj osredotočil na gledano sliko. Prav tako ne bi imel nič proti višji frekvenci osveževanja, saj ta tule znaša samo 60 Hz, kar zna hitro utruditi oči vseh tistih, ki ste navajeni na višje frekvence.

A na splošno gledano so me očala Legion Glasses presenetila in mi dala vedeti, da je treba biti na AR tehnologijo in z njimi povezanimi sončnimi očali treba biti še hudo pozoren. Za tale košček tehnologije je pri nas treba odšteti 450 €, kar je manj od konkurence XReal, ki svojih izdelkov v Sloveniji sploh še ne ponuja.

Objava Tehnologija AR očal je bolj izpopolnjena, kot pa smo mislili se je najprej pojavila na HOPsi.

Zdaj, ko sem starejši in hkrati bolj razvajen, se v igranje dirkačin spuščam na malce drugačen način in že dolgo razmišljam o ustvarjanju svojega lastnega dirkalnega kotička. Naključje je pripeljalo do tega, da se nekje ob istem času v test dobili novi Lenovov monitor Legion R45w-30, hkrati pa je slovensko podjetje UVI nadgradilo svoj dirkalni simulator Racing SIM in mu nadelo oznako Extreme. Moja bistra glava se je tako domislila, da bi oboje združila pod en test in tako sem dober teden užival v dobri dirkalni izkušnji, ki jo vedno morata sestavljati udoben sedež in dober prikazovalnik.

Specifikacije

• Ime izdelka: Lenovo Legion R45w-30
• Ločljivost: 5120 x 1440
• Velikost: 44,5 palca
• Osveževanje: 165 – 170 Hz
• Panel: VA
• Maksimalna svetilnost: 450 niti
• HDR: DisplayHDR 400
• Nakup: Mimovrste

Poglejmo si najprej monitor, ki se že pri odpakiranju izkaže za nekoliko nenavadnega. Lenovo Legion R45w-30 je namreč ultraširoki monitor, premera 44,5 palca, ki je tako širok, da zaobjame večji del mize, njegova višina pa je presenetljivo nizka. To vam prinese tudi nenavadno ločljivost 5120 x 1440, tako da mu ne moremo natakniti oznake 4K, razmerje slike 32:9 pa ravno ni tako množično razširjeno, saj pri ultraširokih monitorjih prej naletimo na razmerje 21:9.

Nenavadnost ločljivosti in razmerja stranic imejte na umu tisti, ki nameravate R45w-30 izkoristiti za kakšno specifično igro, saj vse ne podpirajo takšne slike.

Ostale specifikacije so prav tako dokaj impresivne. Gre za VA panel, ki se lahko osvežuje pri frekvenci 165 Hz, ki pa jo lahko navijemo na 170 Hz, a kake občutne razlike med obema ne boste opazili. Kar pa je opazno so množični priključki, ki jih najdemo na spodnji strani monitorja: tam vas čakajo izhod DisplayPort 1,4 ter dva izhoda HDMI 2,1 ter možnost priklopa za 3,5 mm slušalke. Tu so še kar štirje USB-A vhodi, ponujena pa nam je tudi možnost USB-C izhoda, kar je izjemno privlačen priključek, ki ga znajo izkoristiti moderne naprave. Na takšen način lahko denimo preprosto gor priključimo prenosni Steam Deck, še bolj enostavna pa je pripojitev tablice Lenovo Legion Tab, ki nam tako onemogoči ustvarjanje pisarne, brez namenskega računalnika.

Čeprav ima R45w-30 predpono Legion, ga je zaradi njegove širine dobro izkoristiti tudi za pisarniško rabo. Razpon je nekako primerljiv z dvema večjima monitorjema, le da vam tule vmes ni treba gledati črnih stranic, ampak imate vse lepo pod isto streho, nakar samo preklapljate med dvema oknoma.

Seveda pa se stvar ponaša tudi z igričarskimi specifikacijami. Svetilnost znaša 450 niti, kar monitor kvalificira za standard DisplayHDR 400, dodana pa je tudi podpora za AMD-jev FreeSync, Lenovo pa je notri vgradil tudi 3W zvočnike, ki sicer ne pričarajo neke res zapomljive zvočne izkušnje, a je ta dovolj kvalitetna, da se da z njo preživeti.

Tole je ogromen izdelek, ki skupaj s stojalom tehta več kot 12 kilogramov, zato si zanj rezervirajte dober kos mize. Mi smo se stvar raje odločili pripojiti na samostoječe stojalo, kar nam je naredilo odlično postajo za pripojitev racing simulatorja UVI Racing SIM Extreme.

Specifikacije

• Ime izdalka: UVI Racing SIM Extreme
• Širina: 120 cm
• Višina: 110 cm
• Maksimalna teža: 120 kg
• Nakup: UVI.gg

Poznavalci UVI-jevega prejšnjega simulatorja UVI Racing SIM V2 se boste v novem izdelku počutili kot doma, saj je Extreme v bistvu samo dograjena verzija prejšnjega simulatorja. Školjka oziroma sedalo kakšne nadgradnje ni prejelo in je v bistvu niti ni potrebovalo in tudi Racing SIM Extreme se ponaša z lepo stopnjo prilagodljivosti. Preko spodnje ročke lahko sedež premikamo naprej in nazaj v razponu 22 centimetrov, lahko pa ga tudi malce dvignemo in nagnemo za 6°.

Prilagodljiva sta tudi panela za volan in pedalke. Panel pri volanu lahko nagnemo med +45° to -65°, pri pedelkah pa so nam na voljo štiri stopnje nagnjenosti: 0°, 7,5°, 15° in 25°. Pri spremembi nagiba bo sicer treba poprijeti za izvijač, vendar je to majhna cena za tisto stabilnost, ki jo nato ponuja končni izdelek, saj med svojim testiranjem nikoli potem nisem naletel na kakšno moteče škripanje ali pa odstopanje od začrtanega nagiba. V praksi si boste tako ali tako nagib prilagodili samo enkrat in tega nato ne boste več spreminjali, dokler ne bo nastopil čas za menjavo volana ali pedalk.

Bistvena sprememba novega simulatorja je prav stabilnost konstrukcije. Celotno ogrodje je namreč zdaj močnejše in čeprav omogoča enako stopnjo prilagodljivosti kot prej, vam je že ob prvi uporabi hitro jasno, da je tale simulator namenjen bolj napredni opremi. Specifično s tem mislimo na močnejše volane, ki v sebi držijo večje pogone, ti pa pričarajo bolj realistične vibracije.

Prijazni strici pri UVI-ju so nam na testiranje posodili tudi dirkalni komplet McLaren GT3 V2, ki vsebuje podnožje Fanatec DD2. To je bilo moje prvo večje testiranje naprednih Fanatechovih izdelkov, saj se bil do sedaj bolj vajen volana Logitech G923, ki je sicer čisto sprejemljiv volan, vendar pa je tale Fanatecov skupek dirkalna izkušnja naslednje stopnje, ki je seveda tudi precej dražja. Samo baza DD2, ki skrbi za vibracije in odpor volana, stane več kot 1.500 €, k temu pa lahko nato prištejete še pedalke ClubSport Pedals V2 za 400 € ter odstranljiv volan za 200 € in dobite končno računico, ki je veliko višja od tiste, ki si jo planira običajni nedeljski dirkač.

Vendar presneto če ta cena na koncu ne upraviči celotne dirkalne izkušnje, saj je izkušnja dirkanja naravnost neverjetna. Neverjetne vibracije, sparjene z natančnim nadzorom dirkalnika pričarata dirkanje, kot ga še niste izkusili in ne bi lagal, če bi tule naredil primerjavo s kvalitetnim OLED televizorjem, saj ko enkrat pogledaš film na LG-ju C3, se boš bolj težko vrnil na navaden LCD prikazovalnik slike.

Fanatecov paket sicer ni del te recenzije, vendar pa je dober pokazatelj, zakaj se je UVI odločil svoj simulator nadgraditi na močnejšo konstrukcijo. Naprednejši simulatorji, ki vsebujejo tako močne baze, kot je DD2, preprosto zahtevajo stabilnejšo podporo, ki jo prinese Racing SIM Extreme, saj bi vse to ritanje volanja in pritiskanje na kvalitetne pedalke na kakšni cenejši konstrukciji pripeljalo do postopnega odvijanja vijakov, dokler stvari ne bi začele škripati in odstopati od prej začrtane postavitve. Racing SIM Extreme je vse te izzive med mojim testiranjem prestal z odliko in čeprav postaja ponuja tudi opcijski priklop ločenega držala za menjalnik, sem tega preskočil, saj sem pri vožnji skozi igro Assetto Corsa Competizone čas preživljal v kabini športnih dirkalnikov, zato sem menjavanje prestav izvajal preko gumbov izpod volana.

Ker imam malce daljše noge sem bil tudi hvaležen za preprost način premikanje sedala naprej in nazaj, kar je zmanjšalo utrujenost nog. Racing SIM Extreme je hkrati tudi udoben, saj se lahko v sedalo udobno namestimo in tudi po večurni igralni seansi kakšnih bolečin na zadnjici ali nogah nisem začutil, volan pa sem si lahko nagnil v optimalni položaj in je bil ravno dovolj oddaljen od mojih rok, da se tudi te niso hitro utrudile. Izmučenost je sčasoma seveda prišla, saj tak simulator pridno trese okončine, pri vožnji pa je treba biti ves čas pozoren.

Monitor Legion R45w-30 je prav tako odlično opravil svojo nalogo, saj je dovolj širok da me je popolnoma zatopil v dirkalno izkušnjo in navadno sem za takšen občutek dirkanja moral pogledati po VR očalih ali pa namestitvi vsaj treh monitorjev. Osebno ne maram preveč zaukrivljenih monitorjev, a tule ta krivulja pride zelo prav in je praktično neločljiv del igralne izkušnje. Želel bi si le malce bolj živih barv, a to je pač cena prikazovalnika, ki na sebi nosi navaden VGA panel in ne OLED-a.

Seveda bi si vsak želel OLED-a, vendar pa je malokdo ob njem pripravljen plačati tudi drago ceno. Legion R45w-30 je zaradi tega ohranil privlačno ceno, saj si ga lahko pridobite za 874 €, kar vsekakor ni slaba kupčija. Če vam morda razpon tega monitorja ni dovolj obsežen, potem lahko pogledate tudi v smeri še večje verzije Legion R49w-30, ki pa seveda zase zahteva višjo cenovno nalepko.

Skupno gledano se monitor Legion R45w-30 in simulator UVI Racing SIM Extreme obneseta za presenetljivo dobro kombinacijo, ki jo bomo najbrž izkoristili tudi na naših prihajajočih dogodkih. Skupaj tvorita močno bazo za nadaljnje grajenje vašega bodočega dirkalnega kotička, ki ni nikoli zares dokončan, saj pravi navdušenci nad digitalnim dirkanjem vedno stvari dograjujejo in nadgrajujejo.

Objava Kako se ultraširoki monitor obnese v družbi racing simulatorja? se je najprej pojavila na HOPsi.

Dober glas očitno res seže v deveto vas, saj smo enak dogodek spočeli že lani, letos pa se je zaljubljencev v bencinske hlape kmalu nabralo toliko, da smo morali zvišati mejo tekmovalcev in na fizični lokaciji trgovine Mimovrste nas je obiskalo kar 35 igralcev, vsak od njih pa je bil pripravljen dokazati, da si zaslužijo lovoriko najboljšega Gaming terminal dirkača v 2024, kar ni samo laskav naslov, ampak je tudi dobičkonosen, saj smo podelili kar nekaj lepih nagrad med osem najboljših dirkačev.

Zaradi razpona tekmovalcev smo tokrat pripravili štiri simulatorje, ki so bili sestavljeni iz računalnika Lenovo Legion, simulatorja UVI Racing PRO V2 ter paketa volana in pedalk Logitech G923. Igralci so se lahko usedli bodisi za ukrivljen monitor ali pa televizor, nakar so si na ušesa še poveznili slušalke in se spustili v divje preganjanje ovinkov, ki je bilo sestavljeno iz 10 minutah treninga, temu pa je nato sledilo še 10 minut merjenja najboljšega kroga proge Monza.

Na tekmovanje so prišli bolj resni in manj resni igralci, tako da je bil razpon časov velik, dirkač Primož M. pa je že dokaj zgodaj postavil čas 2:03:687, ki se je cele ure zdel praktično neulovljiv. Tekmovalci so se sicer temu času približali, a ga niso premagali. Primož se je tako že praktično veselil zmage, dokler čisto na koncu za volan ni sedel Jernej S., ki si je s časom 02:03:490 prislužil zlato kolajno, z bronom pa se je na koncu zadovoljil Gašper M., ki je tretje mesto zgrešil za pičlih 8 stotink.

Nagrade so bile prava poslastica in dejansko so partnerji prispevali več kot smo načrtovali. Vsak tekmovalec je domov odnesel darilno vrečkico, ki je odtehtala vplačano prijavnino, prvih osem pa je dobilo še nekaj dodatnih priboljškov. Bronasta medalja je s sabo prinesla tudi slušalke JBL Quantum 360p, srebrna pa miško Logitech G502X. Zmagovalec je domov odnesel čisto pravi PC in sicer gre za vrhunski Lenovo Legion T5, ki v sebi drži grafično kartico RTX 4070, kar pomeni, da ni priročen samo za dirkanje, ampak tudi igranje najnovejših in grafično najbolj intenzivnih iger.

Poleg samega dirkanja so se tekmovalci tudi malce podružili, zunaj pa jim je stregel čisto pravi picopek, ki je vsakemu tekmovalcu dostavil mini pico – če je bil ta seveda željan potešiti lakoto. Prisotno je bilo tudi društvo 32nd Drift Squadron, ki je zunaj postavilo dva mična cestna dirkalnika, hkrati pa je bil tam prisoten napredni simulator Racing SIM Extreme.

Kot vedno se moramo na tem mestu zahvaliti tudi partnerjem. Seveda je tu trgovina Mimovrste, ki je priskrbela prijeten prostor in nekaj nagrad, topla zahvala pa gre tudi v smer Logitecha, ki nas zdaj pridno spremlja že vrsto let. Ne smemo pozabiti tudi na Lenovo, ki je dodal glavno nagrado in na UVI, ki je s svojimi dirkalnimi simulatorji samo še dodal češnjico na vrh slastne dirkalne tortice.

Slike si lahko ogledate na naši uradni Facebook strani. Mi si bomo zdaj vzeli malce počitka, a se že kmalu vrnemo z naslednjim turnirjem – novosti zanj spremljajte na naši uradni strani.

Objava Naš Assetto Corsa Competizione turnir pridobil rekordno udeležbo in nagrade! se je najprej pojavila na HOPsi.

In Meta je v to smer zakorakala presneto pogumno, saj je že takoj na začetku v partnerstvo priklicala dve ogromni podjetji. ASUS bo, preko svoje znamke ROG oziroma Republic of Gamers, spočel povsem nova VR očala, ki bodo usmerjena predvsem igričarsko, medtem ko bo tudi podjetje Lenovo skupaj spravilo svojo lastno verzijo VR naočnikov, le da bodo ta bolj usmerjena v mešanje VR in AR tehnologij, kar pomeni, da bodo bolj pripravna za pisarniško delo.

View this post on Instagram

A post shared by Mark Zuckerberg (@zuck)

Meta bo seveda tudi sama še naprej delala nova VR očala, zato so napovedali povsem nov tip izdelka, ki bo proizveden v omejenih količinah in naj bi svoj navdih črpal iz znamke konzol Xbox. Kaj točno to pomeni ni znano, vendar pa ima Meta očitno dobro partnerstvo z Microsoftom in nova očala bi znala biti sparjena z Xbox kontrolerjem in naročnino Game Pass.

Na mikrofonu se je oglasil tudi Mark Zuckerberg, ki je nad novo strategijo razvoja navdušen, ob novi odprtosti sistema pa upa, da bodo na platformo prispeli tudi nekatera druga podjetja – med drugim je javno povabil Google, da ta svoje aplikacije iz lastne trgovine Google Play preseli tudi na operacijski sistem Meta Horizon, a seveda je ta odločitev prepuščena njim. Dvomimo sicer, da se bo to res zgodilo: Google naj bi načrtoval lastno verzijo VR/AR očal, ki bi jih znali predstaviti na svoji konferenci Google I/O 2024, ta pa se bo odvila 14. maja.

Tako Lenovo, kot tudi ASUS očala so od izida še nekaj let stran, vendar pa je že zdaj lepo videti, da bomo na področju izbire končno imeli nekaj več izbire kot pa da samo čakamo na nove verzije Meta Quest očal.

Objava Meta stopila v partnerstvo s podjetjema Lenovo in ASUS se je najprej pojavila na HOPsi.

Valve je sicer že nekaj časa nazaj napovedal, da je Steam Deck 2 resda v izdelavi, a tako kot je pri temu podjetju že v navadi je naslednik še nekaj let stran in zaenkrat nima datuma izida. Podjetje ASUS pa si takšnega čakanja ne more privoščiti, zato je že za letos napovedalo naslednika naprave ROG Ally, v enako smer pa je šel tudi MSI, čigar naprava Claw je stara šele dober mesec, vendar pa obstajajo že načrti za Claw 2.

Podjetje Lenovo vmes ne bo počivalo in na konferenci Lenovo Innovate 2024 je njihov predstavnik Clifford Chong napovedal, da Lenovo v tej kategoriji produktov vidi veliko potenciala in vanj je in še bo prelila veliko financ. Legion Go 2 je tako že v izdelavi, a Chong je k temu dodal, da ga še ne bomo videli tako kmalu, tako da bo ASUS očitno po tej strani prehitel vse svoje tekmece.

Chong se ni dotaknil opisovanja specifikacij in na čem bi lahko Legion 2 doživel konkretne izboljšave, je pa omenil, da originalni Legion Go še vedno prejema večje posodobitve in da še vedno obstajajo določeni inženirski izzivi, ki jih morajo premagati.

Nam je bil Legion Go všeč in vsekakor je glede specifikacij to impresivna naprava, ki izmed vse konkurence nosi tudi največji zaslon. Prav tako je to edina izmed vseh teh prenosnih naprav, ki ponuja možnost odstranjevanja kontrolerjev, ki ju nato lahko držimo v vsaki roki kot tiste Joy-Con krmilnike iz konzole Nintendo Switch. Problem je edino to, da to odstranjevanje kontrolerjev ne ponuja kakšne resne funkcionalnosti, kar je morda ena od stvari, ki bi jo znal rešiti Legion Go 2. Upamo, da pri nasledniku nekaj pomisleka vložijo tudi v obliko, saj ostri robovi na dnu znajo povzročiti boleče dlani, nič pa ne bi imeli proti malce manjši teži.

Objava Lenovo že načrtuje izdelavo naslednika prenosne naprave Legion Go se je najprej pojavila na HOPsi.

Stvar je definitivno videti kot nekakšna 3D model nekega nedeljskega oblikovalca, ki pred uradno najavo kaže svojo vizijo PlayStationa 6, le da gre tule za povsem resničen izdelek, ki so ga tamkajšnji novinarji tudi poprijeli v roke. In večina njih je predstavitev zapustila z nekako istimi občutki: zanimiva tehnologija, ki pa nima res kakšne prave uporabnosti.

Project Crystal vsebuje micro-LED ekran, ki je ujet med dva prozorna Gorilla Glass zaslona in se med splošno uporabno ne razlikuje preveč od navadnega prenosnika. Ekran omogoča 55 % prepustnost, tako da kakšne res fantastične slike ne boste gledali, vendar pa je stvar še vedno dovolj gledljiva, da lahko na njej opravljamo vsakdanje opravke kot je brskanje po spletu in tipkanje dokumentov, med tem pa lahko ves čas skozi ekran budno spremljate okoliško dogajanje po pisarni.

Zakaj bi torej kdo sploh imel? Na to vprašanje očitno ni imel odgovora niti Lenovo, ki je imel bolj polovične razlage: morda je kdaj koga zanimalo, kaj trenutno delate na računalniku in zdaj lahko samo pogleda v vaš zaslon in dobi vpogled v zrcaljeno sliko, prav tako pa bi lahko prenosnik stvar povezoval z AR tehnologijo. Lenovo je namreč na zadnjo stran ekrana vgradil kamero, ki analizira kaj se nahaja za zaslonom in preko umetne inteligence bi tako lahko združili sliko zaslona s tistim, kar se dogaja v ozadju: če imate denimo za zaslonom postavljeno vazo z rožo, bi nato na ekranu na njej realistično pristala čebelica.

Bizarnost izdelka se nahaja tudi na spodnji strani, ki vsebuje tipkovnico, a samo takšno na dotik, medtem ko ekran tapkanja s prsti ne podpira, kar je nekako logično, saj mora biti ta ves čas čist, drugače se izgubi njegov glavni namen. Tipkovnica sicer vsebuje vse tipke, ki jih preko spodnje strani osvetli lučka v vzorce črk, a tipkanje brez kakršnegakoli povratnega učinka bi vsaj pri meni hitro spočelo še več pravopisnih napak kot pa jih proizvedem ob običajnem tipkanju člankov.

Project Crystal je vsekakor zanimiv izdelek, vendar res dvomimo, da se bo kdaj pojavil na kakšni resni proizvodni liniji. Sploh raje ne pomislimo, koliko bi takšna stvar stala in kako urno bi se lahko poškodoval ekran, zato je morda bolje, da zadeva ostane znotraj laboratorijev.

Objava Lenovo pokazal prvi prenosnik s prozornim zaslonom se je najprej pojavila na HOPsi.

In tem stvarem bo treba natakniti neko oznako, saj novih in novih izdelkov kar ne zmanjka. Omenili smo že Steam Deck, nakar je njegovo idejo kopiralo podjetje ASUS, ki je spočelo svojega predstavnika ROG Ally, zdaj pa se je vmes vmešal tudi Lenovo, ki nam je na test darežljivo poslal svojo lastno verzijo takšne prenosne konzole, ki so jo poimenovali Legion Go.

SPECIFIKACIJE

• Ime naprave: Lenovo Legion Go
• Procesor: AMD Ryzen Z1 Extreme
• Zaslon: premer 22,3 cm, maksimalna ločljivost 2560 x 1600, v razmerju stranic 16:10
• Osveževanje zaslona: 144 Hz
• Pomnilnik: 16 GB LPDDR5
• Disk: 512 GB NVMe M.2 SSD
• Cena: 899 €
• Nakup: Mimovrste

VIDEO RECENZIJA

Da smo ta izdelek v naslovu te recenzije poimenovali za velikana ni naključje. Tole je namreč največja in hkrati najtežja od vseh prenosnih konzol, ki smo jih testirali doslej in da tole ni neka plastična igračka ti je jasno že takoj, ko paket prejmeš v roke, saj je ta dovolj velik, da bi se v njem skrival kakšen malo manjši igričarski prenosnik.

Pri razpakiranju takoj naletiš na prijetno presenečenje: prenosno torbico! Ta je na voljo tudi ob nakupu Steam Decka, a je umanjkala pri ASUS Allyju, tule pa nosi fino črno barvo, ki ima spredaj odtisnjen logotip podjetja. Znotraj paketa se nahaja še polnilnik z USB-C priklopom in krpica za čiščenje zaslona, ki bo tule zaradi glomaznega ekrana prišla še kako prav.

Ravno zaslon je tisti, ki vam najprej skoči v oči, ko Legion Go končno primete v roke. Je naravnost gromozanski in pošten odmik od tega, kar ponuja konkurenca. Steam Deck in ROG Ally ponujata nekako isto velik zaslon, ki v premer meri 17,78 cm, medtem ko je Legion Go skočil na naslednjo stopničko in nam ponudi ekran, ki v premer meri kar 22,3 cm.

Morda bi se zdela takšna velikost zaslona komu pretiravanje, a meni osebno je všeč in potihem priznam, da ne bi imel proti, če bi v roke dobil še kaj večjega. Pri teh ročnih konzolah se mi je namreč vedno zdelo, da so najbolj priročne za poganjanje iger, kjer dogajanje spremljamo iz izometrične perspektive, za kakšne prvoosebne streljanke pa se mi je zdel premajhen. Legion Go me je začel prepričevati v nasprotno, tako da je tule zaslon dovolj velik, da se lahko lotim igranja kakšnega Cyberpunka 2077 in svoje odločitve ne obžalujem. Sicer je izkušnja na pravem monitorju ali televizorju še vedno boljša, a dejstvo ostaja, da mi je bil velik zaslon privlačen in bi ga izpostavil za največji plus te naprave.

Specifikacije zaslona so igričarske: gledamo v IPS panel, maksimalne ločljivosti 2560 x 1600, v razmerju stranic 16:10, največja frekvenca osveževanja pa znaša 144 Hz. Tudi to je daleč pred najbližjim zasledovalcem ROG Allyjem, ki zmore samo 120 Hz in ločljivost 1920 x 1080, si pa te dve napravi delita enako čipovje AMD Ryzen Z1 Extreme in enako količino pomnilnika DDR5, ki ga je tule 16 GB. Legion Go podpira do 1 TB velik disk za shranjevanje podatkov, v napravi pa dobimo 512 GB SSD disk. Ker je zaslon tako velik mi je kar malce žal, da je tole samo navaden LCD in da se Lenovo ni odločil za OLED. Odkar je Valve najavil prenovo Steam Decka z OLED zasloni se mi zdi, da bodo zdaj ti postali standardi za vsako prenosno konzolo in zdi se mi, da se je Lenovo tule malce uštel.

Ni pa želel ničesar prepustiti naključju kar se tiče gumbov, ki jih tule srečamo na praktično vsakem centimetru naprave. Na levi strani najdemo enega zgoraj, ki je namenjen odpiranju Lenovovih aplikacij, pod njim pa se nahaja paličica za premikanje, nakar najdemo križne gumbe in še dva dodatna gumba, ki pa v igrah navadno sprožita funkciji “Start” in “Options”. Na desni strani se zgoraj prav tako nahaja gumb za dostop do hitrih nastavitev, potem so tu standardni štirje gumbi X, Y, B in A, pod temi pa se nahaja še ena paličica, pod njo pa se skriva sledilna ploščica, ki nam lahko služi kot priročna miška. Gumbi so sicer lepo razporejeni, a morda bi bilo bolj smotrno, da bi gumba za Lenovo aplikacije postavili spodaj levo, saj je moj mišični spomin neprestano pritiskal ob dvojec na vrhu. Prav tako so križni gumbi malce preveč vtisnjeni v napravo in ne ponujajo zadovoljivega občutka ob pritiskanju.

Z gumbi tule še niti približno nismo zaključili. Na zgornji strani najdemo dva za višanje in nižanje glasnosti, potem so tu ramenski gumbi in sprožilniki, nakar na hrbtni strani najdemo še štiri dodatne gumbe. Gumbov je tako cel kup, a več ne pomeni vedno boljše. Ob držanju naprave ti namreč lahko gredo kar malce v napoto, saj lahko ob večjem stisku nehote sprožiš desni ramenski gumb, ki zaobjema skoraj celo stranico, tisti štirje na hrbtnem delu pa so v bistvu neprestano pod prsti, kar da malce neprijeten občutek ob držanju. Na vrhu najdemo še gumb za vklop in izklop naprave, gumba za prilagajanje glasnosti ter utor za microSD kartice.

Imajo pa vsa ta pritiskala smisel, saj Legion Go omogoča odstranjevanje desnega in levega dela, ki ju nato ločeno poprimemo v roke in z njima daljinsko upravljamo z napravo. Stvar je kopija tistega, kar nam je predstavil Nintendo Switch, ob dela pa lahko tule odstranimo preko majhnega zatiča in ju nato zopet enostavno pritrdimo nazaj gor. Ko kontrolerja odstranimo naprava to takoj zazna in preklopi na alternativno nadzorno shemo, na nas pa je, kako bomo to izkoristili. Legion Go na zadnji strani vsebuje priročno stojalo in zaslon lahko tako stoji samostojno, mi pa na njem igramo igre ali pa si ogledamo kakšen del televizijske serije. Lahko gremo celo korak dlje in desni kontroler posadimo na posebno stojalo, nakar se ta del spremeni v nekakšno stoječo miško, ki je priročna bodisi za prvoosebne streljanke ali pa za igranje strategij. Nadzor je sicer še vedno malce neroden in zahteva nekaj privajanja, vendar pa se da z njo malce bolj finomehanično nadzorovati igre, ki primarno niso namenjene igralnemu ploščku.

Ideja takšne miške je sicer dobra, vendar pa se zatakne pri izvedbi. Kontroler v tem načinu enostavno ne sede dobro v roko, pri držanju pa vas znajo motiti razni gumbi in gola stran, ki jo priklopimo na napravo. Stvar lahko sicer izrabimo tudi za kaj drugega kot igranje iger, saj naslonjen ekran lahko služi tudi kot televizor, tako da lahko gor zaženemo Netflix, kontroler v roki pa nam v tem primeru služi kot daljinec.

Ko smo že pri udobju moram omeniti še en minus, zaradi katerega sem začuden, da je prišel v končno verzijo. Legion Go ima namreč zaradi nekega razloga dokaj ostre robove tudi tam, kamor ob uporabi naslanjamo dlani. Tako ROG Ally kot Steam Deck imata ta del zaobljen, medtem ko se ti tu ob daljšem držanju stvar zarine v dlan in občutek po kakšni uri postane neprijeten, če ne že kar malce boleč.

Pri poganjanju iger so prenosni PC-ji zdaj na stopnji, ko lahko poganjajo tudi najnovejše igre in ob tem držijo stabilne sličice na sekundo. Situacija se seveda razlikuje od igre do igre in sam sem jih testiral peščico iz raznoraznih žanrov. The Last of Us Part 1 je bil igralen, čeprav so me nastavitve opozarjale, da stvarca nima dovolj grafičnega pomnilnika za stabilno delovanje. Kljub temu sem se zabaval v 30 sličicah na sekundo pri spodobni ločljivosti, v zaprtih prostorih pa je številka skočila tudi na štiridesetico in mestoma celo malo več. Odprtosvetni Elden Ring je prav tako targetiral 30 sličic na sekundo in res je neverjetno, da lahko tako čudovite naslove poganjamo na neki napravi, ki jo lahko držimo med poležavanjem v postelji ali pa čepenjem na WC-ju.

Pri novejših naslovih je bolj kot ne treba targetirati 30 sličic na sekundo, a pri tistih bolj preprostih igrah se lahko zabavamo v bolj tekoči sliki. Hades je denimo zlahka presegal tudi 100 sličic na sekundo, predelava Tony Hawk’s Pro Skater pa je držala stabilnih 60 sličic na sekundo. Tudi Forza Horizon 5 se je obnesla dobro in mestoma dosegala številko 60, čeprav so bili prisotni tudi padci. Pozabaval sem se tudi z emulatorjem za Nintendo Switch, ki je bil zmožen poganjati Red Dead Redemption pri stabilnih 30 sličicah na sekundo, Super Mario Bros. Wonder pa je prav tako dobro deloval, čeprav je občasno potreboval nalagati senčilnike.

Treba se je zavedati, da so bili ti rezultati doseženi ob najbolj požrešnem načinu jemanja električnega toka, ki hkrati tudi najhitreje pomalica baterijo. Tako boste ob takšnem igranju polno baterijo izrabili v kakšni uri in pol, moč pa je preklopiti tudi na počasnejši način delovanja, ki pa seveda tudi zniža sličice na sekundo. Kakšen Hades je pri balancirani porabi tako še vedno igralen, a takrat pozabite na preseganje 100 sličic na sekundo.

Lenovo bi lahko malce bolj poskrbel za programersko plat svojih aplikacij, ki bi morale nuditi nekakšne bližnjice do najbolj uporabnih funkcij. Navigacija po Windows 11 samo preko kontrolerja zna komu povzročati sive lase, saj je velikokrat treba tapkati po zaslonu in na pomoč klicati zaslonsko tipkovnico, ko stvari ne delujejo. Prisotna je sicer aplikacija Legion Space, a ta je v bistvu bolj kot ne trgovina in je uporabna samo za nastavljanje raznih funkcij naprave kot je izklop in vklop RGB osvetljave pri paličicah, pri navigaciji po Windowsih pa se nikakor nisem mogel priučiti, kako točno bi sprožil desnega klika miške, kar bi mi olajšalo marsikak glavobol.

Lenovo Legion Go je celokupno vzeto priročna naprava, ki najbolj navduši s svojim ogromnim ekranom in strojnimi mišicami, ki trenutno predstavljajo vrh takšnih izdelkov. Razporeditev gumbov bi bila lahko malce boljša in komaj čakam, da uporabniški priročnih pridobi še nekaj popravkov in nadgradenj, ki bodo navigacijo po sistemu naredile bolj priročno in hitrejšo.

Legion Go se pri nas prodaja po ceni 899 €, kar je sicer dražje od konkurence, a tako velik zaslon s takšnimi specifikacijami pač zahteva svoj davek in treba se je zavedati, da je tole v bistvu PC, vsi pa vemo, da so cene teh, še posebej igričarskih, še veliko višje.

Objava Lenovo Legion Go – velikan prenosnih konzol se je najprej pojavila na HOPsi.

Kako bi torej vse to preselil tudi v vode prenosnih računalnikov, saj se je včasih preprosto treba odlepiti od pisarne in tipkanje vzeti na pot? Lenovo pravi, da ima odgovor na to zagato in ta nosi ime Lenovo Yoga Book 9i.

Gre za prenosnik, ki vsebuje dva ekrana, nahajata pa se en pod drugim. Lenovo je na ta način ohranil klasično obliko laptopa, s tem da je povečal površino zaslonov. Proizvajalci prenosnikov nam sicer že dlje časa poskušajo na nek način vriniti inovativne pristope do dodatne monitorske površine: ASUS nam je denimo v prenosniku ROG Zephyrus Duo 16 nad tipkovnico ponudil interaktivno pasico, Lenovo pa je v ThinkBook Plus Gen 3 na desno stran vdelal praktično celo tablico.

Yoga Book 9i pa gre pri temu najbolj v ekstreme, saj se je Lenovo odločil vse karte vložiti v ekrane, tako sta pred nami dva 13,3 palčna OLED zaslona, ločljivosti 2880 x 1800, ki sta zmožna osvetlitve 400 nitov, pod ekrani pa najdemo 16 GB DDR5 pomnilnika, Intelov procesor 13. generacije, do 1 TB velik SSD disk in integrirano grafično kartico Intel Iris Xe.

Glede na specifikacije je lahko hitro jasno, da iger na tej zadevi ne bomo poganjali, saj je Yoga Book 9i namenjen predvsem delu, ki je lahko tipkarsko ali risarsko. Za tipkanje želi Lenovo ljudem predstaviti idejo tapkanja po virtualni tipkovnici in čeprav je ta lepa, bo manjek fizičnih gumbov zagotovo zmotil marsikoga, saj smo nekateri po letih tipkanja na normalne tipkovnice enostavno preveč navajeni na nekakšen odziv pri sprožanju tipk.

Očitno se je tega zavedal tudi Lenovo, zato je k paketu pridodal brezžično tipkovnico, ki jo lahko pripojimo na spodnji del ekrana in jo nato premikamo navzgor in navzdol, tako da si en del lahko pustimo kot virutalno sledilno ploščico. Sekundarni ekran se da izrabiti tudi za risanje, zaradi česar pride prenosnik skupaj s pisalom.

Vsekakor je tole inovativna naprava, a za takšno igračkanje bo treba pošteno odpreti denarnico, saj Yoga Book 9i v Evropi stane nekje od 2.400 € dalje. Več informacij na uradni strani podjetja.

Objava Ta Lenovo prenosnik vsebuje kar dva OLED ekrana se je najprej pojavila na HOPsi.

Legion Go bo tako prenosna naprava, ki jo bo poganjal procesor AMD Ryzen Z1 Extreme, ki bo sparjen s 16 GB pomnilnika, za shranjevanje podatkov in iger pa se bomo odločali med 512 in 1 TB variantami, ki jih bo naknadno moč razširiti tudi preko SD kartic.

Zadeva bo vsebovala tudi naravnost titanski zaslon, ki je v praksi videti še bolj impresiven kot pa samo na slikah. 8,8 palčni zaslon bo ponujal maksimalno ločljivost 2560 x 1660, ki se bo osveževala pri 144 Hz, kar so specifikacije za igranje pri tistih pravih namiznih PC-jih. Vprašanje je, kako bo Ryzen Z1 Extreme lahko novejše zadeve poganjal pri tako visokih ločljivostih, saj ta procesor najdemo na konkurenčnem ASUS-ovem ROG Ally-ju in že tam ima težave pri poganjanju nekaterih naslovov in to pri nižjih ločljivostih. No, tudi Go bo seveda ponujal možnost nižanja ločljivosti pri kakšnih bolj zahtevanih igrah, medtem ko nam vedno ostane opcija poganjanja indie naslovov pri polni ločljivosti.

Dodatna posebnost Go-ja je odstranitev kontrolerjev, ki jih nato lahko uporabljamo samostojno in z njimi mahamo po zraku, pričvrstimo pa jih lahko na posebna stojala, nakar ju lahko uporabljamo kot letalne palice, kar je vsekakor zanimiva ideja. Tako odstranjeni kontrolerji nam bodo prav prišli tudi za izrabo posebnih AR očal, ki se bodo prodajala ločeno, a so hkrati lep spremljevalec takšnega prenosnega izuma.

Legion Go obljublja tudi dobro baterijo in bliskovito hitro polnjenje, za programsko plat pa bo skrbel operacijski sistem Windows 11, kar nam bo omogočalo enostavno poganjanje programov in aplikacij, ki so sicer na voljo tudi Linux podprtemu Steam Decku, a se je treba tam za namestitev teh stvari malce bolj potruditi.

Legion Go bo v prodajo stopil enkrat v novembru, cena zanj pa bo znašala 799 €. Očala Legion Glasses bodo na voljo že oktobra, za njih pa bo treba odšteti 499 €, več informacij o obeh izdelkih, ki ju bodo spremljale tudi ločene slušalke, najdete na uradni strani.

Objava Legion Go končno razkrit in zadeva ima naravnost ogromen zaslon se je najprej pojavila na HOPsi.

Legion Go, ki bo vizualno dokaj podoben tekmecema Steam Decku in ROG Allyju naj bi vseboval tudi odstranljiva kontrolerja, to funkcijo pa si je sposodil od Nintendo Switcha. Napravo bo poganjal operacijski sistem Windows 11, ki bo vseboval tudi 3-mesečno naročnino na Microsoftov servis Game Pass Ultimate.

Znotraj ohišja se naj bi nahajale najbolj impresivne specifikacije na trenutnem trgu prenosnih konzol, saj bo igre poganjal procesor AMD Ryzen Z1 Extreme, 16 GB LPDDR5X pomnilnika, medtem ko bomo na področju shranjevanja podatkov lahko izbirali med NVMe M.2 pogoni, kapacitete od 256 GB pa vse do 1 TB.

Tudi zaslon bo večji od konkurence, saj bomo gledali v 8,8 QHD+ palčni ekran, ki bo znal izdaviti ločljivost 2560 x 1600 in se bo osveževal pri 144 Hz. Steam, Deck in ROG Ally vsebujeta zgolj zaslon premera 7 palcev, tako da bo Legion Go proti njima pravi titan, a vprašanje ostaja, kako bo vse to prenesla baterija in kakšna bo vzdržljivost le te.

A Lenovo se ni ustavil samo pri ustvarjanju prenosnega PC-ja, saj bomo tega lahko uporabljali v navezi z AR očali Lenovo Legion Glasses, ki bodo vsebovala OLED zaslončke, ti pa bodo na vsako oko znali izgotoviti ločljivost 1920 x 1080, osveževanje pa bo omejeno na nekam ubogih 60 Hz. Zdaj imajo tisti odstranljivi kontrolerji malce več smisla, saj bomo na ta način te izrabili v tudi v AR okolici, kar je v bistvu presenetljivo dobro ideja – če bo le funkcionirala, tako kot mora. Malce skrbi povzroča že dejstvo, da AR očala ne bodo brezžična ampak jih bo treba uporabljati skupaj s kablom.

Lenovo naj bi obe napravi uradno predstavil 1. septembra in jih nato v prodajo poslal že enkrat oktobra. Cena Legion Go-ja naj bi znašala 799 €, očala Lenovo Legion Glasses pa se bodo prodajal posebej in sicer po ceni 499 €.

Objava Prenosna konzola Legion Go naj bi stala 799 €, izid pa je načrtovan že za oktober se je najprej pojavila na HOPsi.

Na prvi pogled Lenovov izum ne odstopa preveč od že vzpostavljene konkurence, ki jo trenutno zastopata Steam Deck in Asusova pogruntavščina ROG Ally. Tu je velik zaslon, ki ga ob strani krasita dva kontrolerja z gumbi, dvema igralnima paličicama in križnimi gumbi na levi strani. Vendar pa bo Legion Go vseboval tudi nekaj svojih lastnih posebnosti, ki v bistvu potegnejo najboljše iz sveta prenosnih PC-jev in konzole Nintendo Switch.

Oba kontrolerja ob straneh sta namreč odstranljiva, česar do sedaj ni priskrbel noben od miniaturnih PC-jev, ki imajo kontrolno shemo vedno fiksno. Lenovo se je v tem pogledu zgledoval po Nintendo Switchu, za te namene pa je zaslonu zadaj dodal naslonjalo, tako da bosta v praksi za kontrolerja zagrabila dva igralca in se nato družno zabavala pred ekranom.

Desni kontroler bo vseboval tudi sledilno ploščico, to idejo pa si je Lenovo sposodil direktno od Valva in njihove naprave Steam Deck. Sledilna ploščica nam služi kot nekakšen nadomestek miške, tako da lahko na napravi igramo tudi zadeve, ki ne podpirajo nadzorne sheme preko kontrolerjev. Sem notri lahko uvrstimo kakšne starejše igre ali pa strategije in čeprav sledilna ploščica ne more nadomestiti miške, z nekaj privajanja lahko preko nje igramo naslove tipa Age of Empires 2.

Slika od zgoraj nam razkrije vhod za 3,5 mm slušalke, kar štiri USB-A priklope ter dva vhoda USB-C. Čisto levo lahko razberemo še dva gumba, ki bosta najbrž služila za višanje ali nižanje glasnosti, zanimivo pa je tudi dejstvo, da bo desni kontroler ob strani vseboval majhno kolesce, ki bo verjetno zamenjal tistega, ki ga najdemo na običajnih miškah.

Legion Go naj bi poganjal operacijski sistem Windows 11 ter AMD-jev procesor, ki je lahko Z1 Extreme ali pa Ryzen 7 7840U.

Lenovo naj bi napravo uradno razkril na letošnjem sejmu IFA 2023, ki se bo odvil med 1. in 5. septembrom.

Objava Lenovov prenosni računalnik Legion Go naj bi imel odstranljive kontrolerje se je najprej pojavila na HOPsi.

Na podobno oviro so naleteli tudi proizvajalci telefonov, ki so nekaj novega vseeno morali dostaviti zato so začeli uvajati, vsaj zame osebno, trapaste inovacije. Samsung še zmeraj poskuša upogljive telefone predstaviti kot nekaj revolucionarnega, na trgu bralnikov pa so začeli pojavljati takšni izdelki, na katerih lahko pridno beremo knjige, po novem lahko pa na njih tudi pišemo in rišemo. V to smer je skočilo tudi podjetje Lenovo, ki je na začetku tega leta izdalo svoj takšen pionirski izdelek Lenovo Smart Paper, z njim pa smo se dodobra poigrali v tokratni recenziji.

VIDEO RECENZIJA

SPECIFIKACIJE

• Ime izdelka: Lenovo Smart Paper
• Premer zaslona: 26,2 cm
• Ločljivost: 1872 x 1404
• Gostota pikslov: 227 ppi
• Pomnilnik: 4 GB
• Prostor za shranjevanje: 64 GB
• Operacijski sistem: Android 11
• Cena: 499 €
• Nakup: Big Bang

Lenovo sicer ni prvi, ki se je domislil združevanja lastnosti bralnika in risalne tablice, saj sta ga na tem področju prehiteli podjetji ReMarkable in tudi Amazon, ki je za te namene spočel izdelek Kindle Scribe. Moje roke pred tem niso preizkusile nobenega od prej omenjenih izdelkov, zato vam že zdaj lahko povem, da ta recenzija z njima ne bo vsebovala primerjav. Lahko pa Smart Paper postavim ob bok mojemu bralniku Kindle Paperwhitu in že od začetka je jasno, da je Lenovo izdelek proti navadnemu čitalniku pravi gigant.

Vsebuje zaslon premera 10,3 palca, ločljivosti 1872×1404, znotraj bralnika pa najdemo še 4 GB notranjega pomnilnika ter 64 GB prostora za shranjevanje, kar je dovolj za celo kopico knjig in risb, ki jih nameravate spočeti na napravi. Napravo lahko sicer razbremenite s shranjevanjem zadev na oblak, na žalost pa ni podprto širjenje prostora s priklopom SD kartic, tako da se bo treba zadovoljiti s tem, kar je že na voljo v napravi.

In tole je konkreten izdelek. Tehta 408 gramov, kar je nekako še enkrat več od Kindla, je pa v to težo dodan še priročen ovitek, ki ga pripnemo na tablico preko magneta in je narejen iz gume, tako da na sebi ne pušča prstnih odtisov.

Sama naprava je elegantna. Sprednjo stran krasi ekran, ki ima na levi strani dokaj konkreten črn rob, ob tem pa se nahaja pero, ki se prav tako preko magneta namesti na priročno posteljico. Kakor se tole sliši privlačno pa nam je ravno ta namagnetenost na začetku povzročila obilno mero težav. Pero se namreč magnetno pričvrsti tudi takrat, ko se nahaja izven posteljice, kar očitno ni bilo jasno nekomu, ki nam je pred tem poslal testno enoto. Ta nesrečnež je nato tablico zaprl, ko je bilo pero malce izven posteljice, s tem pa je zlomil konico peresa in celotna naprava je bila zaradi tega praktično neuporabna. Na novo pero smo tako čakali kar nekaj časa, dokler se Lenovo ni odločil, da nam raje pošlje kar komplet novo napravo. Skratka pri peresu je treba biti izjemno previden, tako da pred zapiranjem vsakič namenite kakšno sekundo temu, da preverite, če se je zadeva res usedla na svoje pravo mesto.

Kakšnih drugih posebnosti na Smart Paperju ne boste opazili. Na levi strani najdemo vhod za USB-C preko katerega napravo polnimo, na zgornji in spodnji strani pa se nahajata dve luknjici za mikrofon. Edine omembe vredna stvar se nahaja še na zgornji desni strani, kjer najdemo gumb za prižig in izklop bralnika, medtem ko je zadnja stran čista in elegantna.

Kaj nam je torej početi s to napravo? No, primarno jo boste zagotovo uporabljali za pisanje in risanje. Preko enostavne beležnice odpremo novo stran in se lahko že takoj spravimo v akcijo. Pero je že vnaprej povezano s sistemom, tako da se ni treba muditi ob kakšnem parjenju ampak lahko že takoj spočnete prve čačke.

Ko sem na Lenovo Smart Paper spisal prve pisane črke so me takoj presenetile dve stvari. Prva je bila ugotovitev, da sem po znanju ročnega pisanja nazadoval izza učencev prvega razreda, saj po vseh teh letih tipkanja preprosto pozabiš kako se sploh piše pisane črke. K sreči je pisanje kot vožnja kolesa in traja sicer nekaj minut, da spet prideš nazaj v formo, a ko se enkrat povrne mišični spomin besede kar letijo po digitalnem papirju.

Druga stvar pa je bila presenečenost nad tem, kako daleč je napredovala tehnologija risalnih tablic. Pri pisanju sem namreč pričakoval zamik, a tega v bistvu niti ni bilo in po nekaj minutah se ti res zdi, kot da rišeš in pišeš po pravem papirju. K temu pripomore tudi povratni učinek zaslona, ki je rahlo grob, tako da pri peresu čutiš nekaj odpora, zaradi česar je občutek še bolj avtentičen. Pero upošteva tudi pritisk in nagnjenost pisala, kar pride prav še posebej pri risanju bolj naprednih slik. Končna slika bo seveda na koncu še vedno črna bela, a vseeno lahko pri skiciranju ustvarite čuda stvari, pri tem pa vam v beležnici pomagajo različni tipi pisav, saj lahko uporabite slog nalivnega peresa, svinčnika, flomastra, čopiča, za tiste bolj umetniške pisave pa prav pride kaligrafsko pero. Ob daljšem pritisku na vsako orodje se nam izrišejo še dodatne možnosti kot sta debelina črte in barva, z radirko pa lahko izbrišemo delček slike ali pa izbrišemo celo stran naenkrat.

Ta preprosta beležnica nam ponudi še dve sila zanimivi opciji. Prva nam omogoča snemanje zvoka preko mikrofona, kar nam zna priti prav med kakšnim predavanjem. Žal tablica ne vsebuje vgrajenih zvočnikov, zato boste za poslušanje posnetkov morali najprej na tablico povezati Bluetooth slušalke, kar je manjši minus, saj bi prav prišel vsaj nek osnoven zvočnik, ki bi nam prav prišel v primerih, ko slušalk enostavno nimamo pri roki. Druga zanimivost pa je možnost pretvorbe pisane besede v računalniški tekst, ki ga nato lahko nadaljnje urejamo preko orodij tipa Microsoft Word. Zadeva deluje presenetljivo v redu in podpira slovenščino in razen če res pišete z doktorsko pisavo bo vgrajena pretvorba postregla z odličnimi rezultati.

Ni pa tole zgolj tablica za risanje, saj napravo poganja operacijski sistem Android 11, ki omogoča namestitev dodatnih aplikacij. Žal Lenovo ni vgradil podpore za Googlovo lastno trgovino, tako da boste aplikacije iskali preko programa Aptoid, ta pa nima tako velike vsebine kot Googlovi pašniki. K sreči lahko še vedno nameščate APK-je, ki si jih prenesete od drugod, to pa lahko najbolj enostavno naredite tako, da jih delite preko oblačne storitve Google Drive, ki ima tule svoj poseben zavihek in včasih enostavno ne deluje, dokler ne zaženete ponovno celega sistema. Preko tega mi je uspelo namestiti slovensko knjižnico Biblos, tako da sem lahko na enostaven način bral naše lastne knjige, seveda pa lahko čitate vsako stvar, ki vsebuje zapis EPUB ali MOBI.

Podprto je tudi nameščanje drugih aplikacij, a sam osebno v njih ne vidim smisla. Tehnologija elektronskega črnila je namreč odlična za branje in pisanje, za kakšne druge stvari pa zaradi počasnega osveževanja enostavno ni primerna. Že brskanje preko Firefoxa je naporno, kakšne igre pa bo na tej napravi poganjal samo največji norec. Pogojno zna biti koristen kalkulator, preko e-mail klienta pa lahko pošljemo kakšno elektronsko sporočilo, ki mu pripnemo ustvarjeno sliko ali pa besedilo za nadaljnjo obdelavo. Tu so še PDF datoteke, ki jih prav tako lahko urejamo in preko risanja lahko končno ustvarimo resnične elektronske podpise.

Tudi baterija ni slaba. Res je, da ta ni vzdržljiva tako kot pri manjšem Kindle bralniku, a to je na račun večje funkcionalnosti, ki jo ponuja ta naprava. Če jo boste zmerno uporabljali in se morda še največ zanašali samo na branje in občasne zapiske, potem vam bo eno polnjenje zadostovalo za teden uporabe preden jo bo treba zopet priklopiti na električno vtičnico.

Lenovo Smart Paper je moje prvo srečanje z bralnikom, ki ponuja še opcijo pisanja in risanje in moram povedati, da me je zadeva pozitivno presenetila. Občutek kracljanja risb in delanje zapiskov je dovolj avtentičen, da kmalu pozabiš, da se pod tabo nahaja elektronska naprava, ki ji ne moreš kar iztrgati lista papirja. Kakšnih resnih minusov, razen morda malce nerodne postavitve peresa, na njej nisem našel, cena te naprave pa znaša 500 €, kar zna biti za ene veliko, a a tudi za konkurenčne izdelke kot sta remarkable 2 in Kindle Scribe boste na koncu, ko pri njima prištejete vse dodatke, ki jih Lenovo Smart Paper že vsebuje, odšteli nekje isto ceno.

Objava Lenovo Smart Paper – knjiga in risalna tablica v enem izdelku se je najprej pojavila na HOPsi.

V dirko prenosne zabave se naj bi po informacijah spletne strani Windows Central zdajle spustilo tudi podjetje Lenovo. Naprava naj bi se imenovala Legion Go, o njej pa imamo bore malo informacij.

Viri pravijo, da naj bi nova naprava podpirala operacijski sistem Windows 11, znotraj nje pa naj bi se nahajal procesor AMD Phoenix, ki je namenjen igranju na ultra lahkih in tenkih prenosnikih. Legion Go naj bi vseboval zaslon premera 8 palcev, ločljivost pa zaenkrat ostaja neznanka.

To je v bistvu vse, kar je trenutno znanega o tem izdelku. Spletna stran Liliputing je leta 2021 na Lenovovi uradni strani ven izbrskala slike, ki prikazujejo takratno idejo takšne prenosne naprave Legion Play. Stvarca nikoli ni prišla na proizvodno linijo, se je pa na Kitajskem rodilo nekaj prototipov, ki so poganjali operacijski sistem Android, zaradi česar Legion Play ni targetiral istega trga kot Steam Deck in ROG Ally. Čisto možno je, da se je Lenovo od takrat premislil, ko je ugledal prodajne številke Ally-ja in se tako odločil spočeti svojega lastnega tekmeca.

Objava Tudi Lenovo naj bi pripravljal svoj prenosni PC se je najprej pojavila na HOPsi.

Gre za resnično majhen PC, ki meri samo 183 x 179 x 37 milimetrov. Tako ga lahko brez težav primete z eno roko, tehta pa samo 1,4 kilograma, zaradi česar je zadeva res videti bolj kot nekakšen modem kot pa pravi računalnik. A to je ravno čar SFF strojčkov, ki jih lahko nato namestite kar na mizo ali pa pod monitor, edina skrb pa je dovolj prostora za prezračevanje, tako da Tinyja ni ravno pametno tlačiti znotraj predala.

Kljub majhnosti pa računalniček vsebuje nekaj impresivnih specifikacij. Na procesorski strani lahko Tinyja nadgradite vse do procesorja Intel i9-13900 in temu dodate do 64 GB DDR5-4800 pomnilnika. Pri grafiki lahko izbirate med čipoma UHD Graphics 730 iGPU ali pa UHD Graphics 770 iGPU ali pa dodate miniaturno, a kljub temu namensko grafično kartico Nvidia T400 s 4 GB pomnilnika ali pa T1000 z 4 ali 8 GB pomnilnika.

ThinkStation P3 Tiny ni namenjen igričarstvu ampak bolj poslovni rabi, zaradi česar je več kot primeren za pisarne. Ponuja cel kup takšnih in drugačnih vhodov: na sprednji strani najdemo dva USB-A vhoda, vhod USB-C in možnost priklopa 3,5 mm slušalk, na zadnji strani pa je lukenj cel kup: od vhodov USB-A, do Ethernet priklopa ter razširitev za DisplayPort in HDMI monitorje. Če si dokupite namensko grafično kartico, boste pridobili še dodatne štiri DisplayPort izhode, tako da lahko na napravo res obesite cel kup monitorjev.

Prvi primerki z nameščenim operacijskim sistemom Windows 11 naj bi v prodajo stopili že ta mesec, julija pa bodo na voljo tudi verzije z nameščenimi Linuxi. Cena za zdaj še ni znana.

Objava Lenovo najavil prenovo mini računalnikov ThinkStation P3 Tiny se je najprej pojavila na HOPsi.

Na koncu je Lenovo dvignil nad mano roke, mi porinil v roke seznam svoje aktualne ponudbe in po dolgem brskanju sem našel tisto, kar sem iskal in ta moj sveti gral se imenuje Legion Y32P-30.

SPECIFIKACIJE

• Ločljivost: 3840 x 2160
• Velikost: 32 palcev
• Osveževanje: 144 Hz
• Panel: IPS
• Maksimalna svetilnost: 400 niti
• HDR: DisplayHDR 400
• Spletna stran: Lenovo

VIDEO RECENZIJA

Razlog za mojo zahtevnost tiči v dejstvu, da bi rad monitor uporabil tako za PC kot tudi za konzolo PlayStation 5. Če bi vsakodnevno nabijal samo Counter-Strike, potem bi se zadovoljil že z nekim ukrivljenim ekranom, za katerega je že dovolj ločljivost 1080p, saj je tam glavna frekvenca osveževanja. A ko enkrat želiš na monitorju igrati še enoigralske naslove tipa God of War Ragnarok in bi zato rad užival ob večjem prikazovalniku, ki pa ima kljub temu dovolj dober panel za hitre strelske PC naslove, pa je izbira pravilnega monitorja veliko težja – še posebej če ob tem ne bi rad zapravil tisoče evrov.

Legion Y32p-30 vas preseneti takoj, ko poskušate dvigniti paket, saj je tole konkretno težka zadeva, ki v paketu tehta skoraj 10 kilogramov. Vendar je ta teža tule upravičena, saj gledamo v ekran, ki v velikost meri kar 32 palcev, to pa je bila ena mojih glavnih zahtev pri iskanju novega monitorja, saj pri igranju PlayStation 5 iger preprosto moraš imeti dovolj veliko površino, da prikazano res pride do izraza.

Monitor pride v črni barvi in edina debela stranica se nahaja na dnu, medtem ko okoli gledamo v izjemno tanke stranice, ki omogočijo, da ogromna površina IPS panela z ločljivostjo 3840 x 2160 pride do polnega izraza. Zadnji strani monitorjev navadno ne posvečam kaj preveč pozornosti, a Lenovo je vseeno poskrbel tudi na tem mestu za nekaj atraktivnega dizajna, ki v mrežasti izboklini skriva kablovje, tam pa se nahaja tudi vrsta vhodov: en DisplayPort 1.4, dva HDMI-ja 2.1 ter kar dva USB-C vhoda, ki ponujata 15 W polnjenje. Ob strani najdemo še dva USB-A vhoda ter 3,5 mm priklop za slušalke, katere lahko nato obesimo na priročno kljukico, ki jo potegnemo in skrijemo v levo stran monitorja.

Z okraski tule še ni konec saj se na spodnji strani nahaja reža, ta pa omogoča RGB osvetlitev, ki jo lahko nadziramo preko namenske programske opreme in tako jo lahko pripravimo, da sinhrono utripa z dogajanjem na zaslon. Če vam je zadeva odveč, jo lahko tudi popolnoma izklopite, poleg RGB lučk pa spodnja sprednja stran skriva tudi zaznavanje zunanje svetlobe, tako da vam ob večernih urah primerno potemni sliko, kar bo blagodejno vplivalo na vaše oči.

Nastavitve boste izvajali preko gumbov na desni strani, ki zahtevajo kar nekaj privajanja. Tisti večji gumb je namreč tudi krmilnik, ki omogoča premikanje po menijih, a izboklina ni ravno preveč izstopajoča in če imate malce večje prste, zna biti navigacija dokaj naporna.

Omeniti moram še stojalo, ki nam omogoča nagib za navzgor in navzdol do 22 stopinj ter levo desno do 30 stopinj. Zaslon lahko tudi dvignemo in spustimo, a za premikanje je treba kar močno pritisniti, same noge stojala pa so dokaj izbočene. Po eni strani je zaradi tega monitor izjemno dobro stabilen, a po drugi zaradi izbočenosti zavzame malce več prostora, tako da se pred nakupom najprej prepričajte, da imate na razpolago dovolj veliko površino.

Ko se enkrat spravimo v dejansko uporabo, vas bo že privzeto pričakala izjemno živobarvna slika, za katero niti ni treba delati nekih dodatnih nastavitev. Preko notranjega menija sicer lahko izbirate različne prednastavljene konfiguracije, a sam sem se zadovoljil že z opcijo “Standard”, naknadno pa lahko še malce zvišate kontrast.

Kar se tiče igranja pričara Legion Y32p-30 odlično izkušnjo. Odzivni čas znaša samo 0,2 ms, osveževanje pri 144 Hz pa je dovolj za vse tiste, ki bi radi zmerno izkoristili svoj PC ter do konca zašvicali svojo konzolo PlayStation 5. Podprt je standard AMD FreeSync Premium, kar bo prav prišlo računalniškim igralcem, konzolaši pa boste pozdravili podprt standard za HDR 400. Res je, da se svetilnost tule ustavi pri številki 400 in da boste pri igranju na konzoli PlayStation 5 še vedno več odnesli s kakšnim namenskim OLED televizorjem, a treba je sprejeti kakšen kompromis, ko želiš prikazovalnik uporabljati tako za PC kot tudi za konzolo. Monitor vsebuje tudi dva manjša zvočnika, ki sicer ne bosta reproducirala neko neverjetno zvočno sliko, a takšne zadeve vedno lahko pridejo prav in včasih hočeš nekomu samo pokazati nek smešen video, brez da bi mu moral zato še tlačiti slušalke na glavo.

Igralna izkušnja je bila odlična. Zaradi dobre velikosti sem lahko monitor uporabljal kot rezervni prikazovalnik PlayStation 5 iger in je prišel izjemno prav takrat, ko je bil televizor zaseden zaradi nekoga drugega. Zaradi dobrega osveževanja sem se končno lahko pozabaval tudi v višjih sličicah na sekundo, ki so bile pri televizorju zaklenjene na 60 in če se želite tekmovalno streljati tudi na konzoli, potem vam zna ravno takšen monitor ponuditi tisto prednost, ki je konkurenca morda nima. Monitor pa je prav prišel tudi za igranje tako enoigralskih kot tudi večigralskih PC naslovov. Kakšnega “ghostinga” nisem opazil, zaradi dobrega odzivnega časa pa v večigralskih spopadih nisem čutil zamika.

Lenovo Legion Y32p-30 se je na koncu izkazal za izjemen monitor, ki mu v bistvu manjka samo še OLED zaslon, ki bi pokazal še boljše odtenke temnine, a to bi verjetno še dvignilo ceno, skrbi glede OLED “burn ina” na računalniških monitorjih pa še vedno niso odveč, zato je nemara bolje, da je Lenovo ostal pri WLED osnovi.

Kar mi pa ni jasno je dejstvo, da Lenovo tega monitorja praktično ne promovira. V Sloveniji sploh ni še na voljo, a izšel naj bi že enkrat decembra, edini tuji vtisi pa prihajajo iz Srednjega vzhoda. Cena pri Nemcih znaša nekje med 777 in 1056 evrov, kar zna biti za koga zasoljena cena, a če si ogledate konkurenco in poskušate poiskati nekaj, ki bi vsebovalo vse to, kar ponuja Legion Y32p-30, boste kmalu odkrili, da nekateri primerljivi monitorji zahtevajo še več denarja za manj funkcij.

Objava Lenovo Legion Y32p-30 – moj novi najljubši monitor se je najprej pojavila na HOPsi.

Zato tudi v prenosniškem svetu nekateri poskušajo narediti nekaj inovacij. Predstavili smo denimo en ASUSov prenosnik, ki ima pod glavnim zaslonom še enega, ki omogoča nekaj dodatnega dela, Lenovo pa je na svoj izum ob strani vgradil kar tablico. Na konferenci Mobile World Congress je Lenovo znova presenetil in predstavil novo serijo prenosnikov ThinkPad, ki pa vsebujejo zaslon, ki ga lahko dodatno raztegnemo v višino.

Ko prenosnik prvič odpremo, je videti dokaj neimpresivno. Videti je namreč kot povsem običajni laptop, z ločljivostjo 2024 x 1604 in nosi razmerje stranic 4:3. Magija pa se začne, ko premaknemo majhno stikalo ob strani, nakar zaslon čudežno zraste v višino, njegova ločljivost pa se spremeni 2024 x 2368, medtem ko razmerje stranic postane nekam bizarnih 8:9. Lenovo želi uporabniku na ta način predstaviti delovno izkušnjo, kjer bi imel pred sabo dva zaslona, le da sta v tem primeru naložena eden na drugega.

Tehnologija je res impresivna in svojo magijo skriva pod pokrovom. Ob raztegovanju in krčitvi zaslona se dodatna površina skrije pod tipkovnico, za delo pa skrbi serija manjših motorčkov in za celotno sliko potrebuje nekje 10 sekund, na mestu upogibanja pa je vidna zareza.

Kakor je vse skupaj zanimivo, ni še jasno, koliko bo Lenovo še potreboval, da ta prototip spravi v roke navadnih kupcev. Podjetje je na konferenci novinarjem priznalo, da želijo pri prenosniku omogočiti od 20k do 30k upogibanj, a niso želeli odgovoriti, koliko teh je zmožen trenuten prototip. Prav tako so ostali skrivnosti glede teže in baterije, ki zna ob tem delovanju motorčka kar utrpeti na vzdržljivosti, današnje baterije pa imajo že tako težave pri optimiziranem poganjanju prenosnika, brez da bi ga morali vsakih nekaj ur priklopiti na polnjenje. Skrbi seveda povzroča tudi ta mehanizacija, saj se taki gibljivi deli hitro radi okvarijo in če se zadeva pokvari ravno na polovici odpiranja, potem si obtičal s prenosnikom, ki ga sploh ne moreš zapreti.

Vseeno pa je Lenovo koncept raztegljivih prenosnikov pokazal v praksi, zdaj pa mora samo še spolirati zadevo in jo na trg poriniti z neko normalno ceno.

Objava Lenovo predstavil prototipni prenosnik z raztegljivim zaslonom se je najprej pojavila na HOPsi.

Lenovo namerava iti po svoji poti in namesto, da bi vsaj svoja jajca polagali v OLED-ovo košaro, prihodnost svojih izdelkov vidijo v tehnologiji Mini LED. Tudi ta tehnologija ponuja bogat kontrast barv, njihova prednost pa je v temu, da se uporabniku ni treba obremenjevati glede možnost zapečene slike, fenomenu, ki mu s tujko rečemo “burn in”, ta pa se na OLED ekranih pojavi takrat, ko na njih dlje časa živi statična slika.

Lenovo je za 2023 najavil dva nova monitorja, ki slišita na ime ThinkVision P27pz-30 in P32pz-30, med sabo se razlikujeta samo po velikosti: 27 palcev proti 31,5 palca. Oba bosta vsebovala IPS panela, ki bosta lahko pričarala svetilnost vse do 1.200 nitov, monitorja pa bosta verificirana za VESA DisplayHDR 1000 in podpirata formata HDR10 in HLG.

Oba zaslona bosta zmožna prikazati maksimalno ločljivost 4K, tu pa se pojavi tudi glavna težava teh izdelkov. Maksimalno osveževanje zaslona bo namreč samo 60 Hz, kar je za monitorje v 2023 absolutno premalo.

Zanimivo je tudi napajanje, saj bomo lahko monitorju elektriko dovajali preko vhoda USB4, ta pa lahko pogoltne do 140 W elektrike. Na stranici ekrana bomo našli še priklope za dva HDMI 2.1, DisplayPort 1.4 in štiri USB-A vhode.

Lenovo je najbolj ponosen na znižano ceno. Edini takšen njihov primerljivi monitor do sedaj je bil ThinkVision Creator Extreme, ki se je pri Američanih prodajal za 2.399 $, medtem ko naj bi P32pz-30 stal vsega 1.599 €, za 27-inčno varianto pa bomo v Evropi odšteli 1.699 €.

Oba monitorja izideta enkrat v avgustu 2023.

Objava Lenovo za 2023 najavil cenejše Mini LED monitorje se je najprej pojavila na HOPsi.

Enako velja tudi na področju tablic. Seveda bi skoraj vsak imel na mizi novega iPada, ampak si res pripravljen za tapkanje po ekranu plačati dobrega jurja evrov? Tu vstopi Lenovo, ki se zaveda, da obstaja tudi lep del trga, ta pa si želi lastiti budgetne izdelke, ki ne vsebujejo največjih mišic, a po drugi strani lahko opravijo z vsako nalogo, ki jim jo dostavimo, zraven pa smo preskrbljeni še s podporo in garancijo.

Lenovo je v tej maniri najavil novo tablico Tab M9, ki vas s svojimi karakteristikami ne bo ravno odpihnila, vseeno pa je to soliden izdelek, vreden omembe in morebitnega nakupa. Tab M9 v premer meri 9 palcev, ločljivost LCD zaslona znaša 1340 x 800, gostota pikslov pa znaša 176 ppi. Ni ravno FullHD ločljivost, a po drugi strani še Steam Deck ponuja manjšo ločljivost, pa mu zaradi tega nič pretirano ne manjka.

Kar se tiče specifikacij bo Tab M9 vseboval osemjedrni procesor MediaTek Helio G80, tega pa bo dopolnjevalo bodisi 3 ali pa 4 GB pomnilnika, prostor za shranjevanje podatkov pa se bo gibal med 32 in 128 GB. Spet, nič kaj preveč pretresljivega, je pa tule cena izjemno ugodna. Za verzijo s 3 GB pomnilnika in 32 GB prostora bo treba odšteti samo 139,99 $. Evropske cene sicer še niso znane, a predvidevamo, da bo tole na koncu stalo nekje dobrih 150 €, kar za novo tablico nikakor ni slaba kupčija. Vse skupaj bo napajala 5.100 mAh baterija, ki naj bi priskrbela do 13 ur neprekinjenega predvajanja videa.

Tab M9 bo na voljo v barvah Arctic Grey in Frost Blue, tablica pa bo prišla nameščena z operacijskim sistemom Android 12 in bo omogočala nadgradnjo na Android 13. Lenovo bo več pokazal na prihajajočem sejmu CES 2023, Tab M9 pa bo v prodajo skočil v drugi četrtini 2023.

Objava Lenovo predstavil novo, cenovno ugodno tablico Tab M9 se je najprej pojavila na HOPsi.

Takšna poteza je bila sicer že dolgo pričakovana, saj je Lenovo leta 2014 kupil Motorolo, a sta ob podjetji in znamki ostali ločeni in se niti nista mešali. Spletna stran The Tech Outlook pa pravi, da nas čaka njuno bližnje sodelovanje in produkt tega bo ThinkPhone, ki naj bi na sebi nosil kar konkretne strojne specifikacije.

Za razliko od Asusa, bo Lenovo s svojim telefonom ciljal na tiste uporabnike, ki imajo radi poslovne telefone, umirjenih linij in barv. To je tudi logično, saj je ime izpeljanka odlične serije poslovnih prenosnikov ThinkPad, zaradi česar bosta oba izdelka nosila vizualno usklajeni podobi.

ThinkPhone morda ne bo nosil RGB-ja, a za specifikacije se nam ni treba bati. Zaslon naj bi bil pOLED, ki se bo osveževal pri 144 Hz, poskrbljeno pa bo tudi za dobro, 5.000 mAh baterijo, ki bo podpirala hitro, 65 W polnjenje. Tudi kamere bodo dokaj impresivne: na zadnji strani nas čaka 50 MP glavna kamera, 13 MP ultraširoka in 2 MP leča za zaznavanje globine, medtem ko bomo za zajemanje sebkov uporabljali 32 MP kamero, ki bo uporabljala samodejno fokusiranje obraza.

Za procesorsko plat naj bi skrbel Snapdragon 8+ Gen 1, na voljo pa bo do 12 GB pomnilnika, medtem ko bomo pri prostoru za shranjevanje izbirali med 128, 256 in 512 GB modeli.

Specifikacije, ki jih je navrgel Tech Outlook niso videti slabe, žal pa nismo še dobili potrjenega datuma izida ali pa kakšne predvidene cene, vir teh govoric pa pravi, da zna ThinkPhone iziti že enkrat v 2023.

Objava Lenovo in Motorola naj bi spočela nov telefon ThinkPhone se je najprej pojavila na HOPsi.

Nekaj takšnega je tudi novi Lenovo prenosnik ThinkPad X1 Carbon, ki je že dolgo prisoten na področju delavnih prenosnikov, zdaj pa smo že 10. generacijo te naprave v roke poprijeli tudi mi in presenečeno smo ugotovili, da zna takšen računalnik dejansko popestriti delo in ga narediti bolj prijetnega.

VIDEO RECENZIJA

SPECIFIKACIJE

• Procesor: Intel Core i7-1260P
• Pomnilnik: 32 GB LPDDR5
• Disk: 2 TB M.2 SSD
• Zaslon: 14 palca, 2880 x 1800
• Frekvenca osveževanja: 120 Hz
• Grafična kartica: Intel Iris Xe
• Operacijski sistem: Windows 11
• Digitalno pero: Ne
• Teža: 1,12 kg
• Nakup: uradna stran

Serija ThinkPad že dolgo ni spremenila svoje oblike in tudi ThinkPad X1 Carbon vas v tem pogledu ne ravno presenetil, a tega niti nismo pričakovali. Gre v črno zavit prenosnik umirjenih linij, ki pa je presenetljivo tanek. Njegova debelina znaša vsega 1,5 cm, medtem ko je njegova teža dober kilogram. To ga naredi za enega najlažjih prenosnikov na trgu in tako je kot naročen za redne selitve lokacij, ki pridejo hudo prav pri kakšnih bolj dinamičnih zaposlitvah tipa novinarstvo ali pa za kakšne naloge na terenu.

Kar se tiče vhodov, se ti nahajajo ob straneh in poskrbljeno je za skoraj vse potrebe. Na eni strani nas čakata dva Thunderbolt vhoda, s tem da je eden od njiju uporabljen za polnjenje, ob strani pa mu stoji še en običajen USB-A vhod ter izhod za povezavo preko kabla HDMI. Na drugi strani vas bo pričakal še en USB-A vhod, 3,5 mm vhod za slušalke in mini pladenj, v katerega lahko vstavite SIM kartico. Žal je tudi tule izginil Ethernet vhod, tako da boste za povezovanje na splet morali uporabiti vgrajeni Wi-Fi 6E. K sreči je Lenovo dodal poseben adapter, ki ga povežete preko USB vhoda.

Za delo boste uporabljali veliko tipkovnico, ki vsebuje naravnost odlične tipke. Te so že od vedno bile pečat Lenovove ThinkPad serije in tudi 10. generacija pri temu ne dela izjeme. To je preprosta ena najboljših tipkovnic, ki jih lahko najdete pri prenosnikih, saj so vse tipke lepo razvrščene in razmaknjene, da boste ob delu imeli prijeten občutek optimalne efektivnosti. Tipkovnica sicer ni polna, saj manjka numerični del, je pa Lenovo na zgornjo desno stran vrinil tipke Home, End in Insert, smerne tipke pa so malce umaknjene in jih najdete na spodnji desni strani, ob njih pa najdete še tipki Page Up in Page Down za hitro drsenje po spletnih straneh. Na sredini seveda najdemo tudi sledilno izboklino, ki ji po domače rečemo “nipl”, ta pa služi hitremu nadomestku sledilne ploščice.

Tudi ta seveda ni umanjkala in tudi ta je pri temu prenosniku naravnost odlična. Je dovolj velika in natančna, da boste lahko na njej opravljali tudi bolj zahtevne naloge in čeprav boste še vedno bolj efektivni s priklopom zunanje miške, za to včasih ni prostora.

Podobo spodnjega dela zaključujeta dva kvalitetna zvočnika ob straneh, ki preko tehnologije Dolby Atmos izdavita presenetljivo glasno zvočno sliko ter gumb na zgornjem delu, ki služi kot prižig prenosnika, hkrati pa ga lahko uporabimo kot čitalec prsta. Dodatna varnost vedno pride prav, a na tem čitalcu se pokaže tudi pomanjkljivost prenosnika, saj ta na svoji površini vse prerad pušča prstne odtise.

Kar se tiče zaslona, je ta naravnost fantastičen. Lenovo ponuja različne tipe zaslonov, tako da si lahko izberete tudi IPS, ampak mi smo na recenzijo dobili panel, ki se ponaša z OLED ekranom. Maksimalna ločljivost znaša 2880 x 1800 in ekran lahko proizvede do 400 nitov svetilnosti. OLED je pač OLED zato boste gledali v fenomenalne podobe, z živimi barvami in resničnimi temnimi sencami in čeprav je tole poslovni prenosnik, vam nihče ne bo zameril, če si boste gor ogledali tudi kakšen film ali pa morda pognali kakšno igro. Prenosnik seveda mora vsebovati tudi kamero in tudi ThinkPad X1 Carbon vam bo omogočal pogovore preko Zooma, kamera pa se nahaja na vrhu, izpod vdolbine, ki omogoča lažje odpiranje prenosnika. Zanimivo je, da je Lenovo sem notri vgradil kamero ločljivosti 1080p, tako da je očitno čas 720p kamer končno za nami. Za bonus pri kameri najdemo še zaslonko, ki nam omogoča še dodaten nivo zasebnosti.

Igranje iger je sicer mogoče, a prenosnik ne vsebuje namenske grafične kartice, zaradi česar bo treba v naslovih malce znižati nastavitve. Sliko bo risala vgrajena grafična kartica Intel Iris Xe, podpirajo pa jo mogoče mišice 12. generacije Intelovega procesorja i7-1260P. Tega smo našli že v prenosniku ThinkBook Plus Gen 3 in čeprav je močan, tudi tule povzroča težave. Procesor je namreč požrešen do elektrike, zaradi česar boste trpeli ob slabše izkoriščeni bateriji. Eno polnjenje zadošča nekje za dobrih 8 ur uporabe, a s tem mislimo samo delo, kakšna zahtevnejša opravila kot so igranje iger in gledanje filmov ob polni svetilnosti pa te ure še dodatno poseka.

Kot vsak prenosnik je tudi ta na voljo v več konfiguracijah. Naš primerek je dopolnjevalo 32 GB pomnilnika in SSD disk velikosti kar 2 TB, tako da je prenosnik resnično zadostil vsem našim potrebam, kamor lahko ne uvrstimo samo skakanja po razpredelnicah v Excelu, ampak tudi delo znotraj Photoshopa ali Premier Pro-ja.

Lenovo ThinkPad X1 Carbon se na koncu izkaže za eno najboljših ponudb na področju delavnih 14 inčnih prenosnikov. 10. generacija izboljša zamere predhodnika in dostavi zraven še neprekosljivo izkušnjo OLED slike, močne mišice pa bodo kos praktično vsem vašim nalogam v sedanjosti in še daleč v prihodnosti. Škoda za šibko baterijo in res upamo, da bo Intel naredil vsaj nekaj na optimizaciji svojih procesorjev ter občutljivost na prstne odtise, saj takšnih pack na črnem ohišju ni zlahka ignorirati.

A splošno gledano je to odlična zadeva in če iščete nekaj, kar vam bo res popestrilo delovne navade in morda te tudi optimiziralo, potem je to izdelek za vas. Treba je biti pozoren le še na ceno, saj kvaliteta stane in ThinkPad X1 Carbon svoje dobrote ponuja od 2.700 € dalje.

Objava Lenovo ThinkPad X1 Carbon – odlična izbira za pisarniško delo se je najprej pojavila na HOPsi.

Svoj kotiček je na prireditvi našlo tudi podjetje Legion, ki je promoviralo svojo igričarsko znamko PC-jev Legion, za te namene pa so ustvarili zanimivo areno, ki so jo poimenovali Face Off. Ta je bila v bistvu en ogromen bazen, na njej pa sta stali dve manjši okrogli ploščadi, kamor sta se lahko povzpela dva obiskovalca ali pa streamerja, temu pa je nato sledil obračun z blazinami.

Preprosto, kajne? Žal se je zalomilo pri varnosti, saj nihče ni razmišljal, kaj se zgodi, če nekdo nerodno pade iz ploščadi. Po tleh so sicer bile nametane penaste kocke, a te so bile bolj kot ne samo iluzija. Niso bile namreč globoke kakšen meter ali več, ampak zgolj nekaj centimetrov, spodaj pod njimi pa so se nahajala kruta tla, ki nič kaj preveč ne ublažijo pristanka.

Two breaks in my back, metal rods in my back and a bruised ego this weekend. https://t.co/UTdpjmeDmh

— AdrianaChechikTV (@ChechikTv) October 10, 2022

To je dobro spoznala popularna streamerka Adriana Chechik, ki ima na Twitchu več kot 800k sledilcev. Ta je po zmagi pogumno skočila v zrak in pristala naravnost na svoji trtici. Zadeva je sprva bila videti kot šala, a na posnetku lahko vidimo, da se je Adriana hitro nehala smejati in potrebovala je pomoč osebja. Poškodbe so bile očitno zelo resne, saj je Adriana nato na Twitterju zapisala, da je zlomila hrbet na dveh mestih in da je potrebovala celo operacijo, kjer so ji vstavili kovinske palice.

I will never be able to trust @Twitch at another convention in my entire life.
Here’s how I dislocated my knee and sprained my ankle at their Lenovo Legion booth: pic.twitter.com/uZjfkgRyWr

— LochVaness | TWITCHCON (@loch_vaness) October 10, 2022

To dejansko ni bila edina poškodba na Lenovovi stojnici. Še ena streamerka LochVaness si je zvila gleženj, potem ko je skočila iz platforme na tla, pritožbe o poškodbah pa so prišle tudi iz strani drugih streamerjev. Eden od udeležencev je nato sporočil, da so sčasoma organizatorji stojnico zaprli, saj so ljudje neprestano kršili pravila in si lomili kosti.

Vse skupaj se zdi kot dobra podlaga za tožbo, a Lenovo naj bi pred sodelovanjem v areni od vsakega tekmovalca zahteval, da najprej podpiše pogodbo v kateri je zapisano, da se udeleženci zabavajo na lastno odgovornost.

Objava Streamerka si je na TwitchConu zlomila hrbet in to kar na dveh mestih se je najprej pojavila na HOPsi.

Podjetje Lenovo je tako pred kratkim najavilo prenovljeno verzijo prenosnika ThinkPad X1 Fold Gen 2, ki ponuja ravno to, kar od njega tudi pričakujemo: ogromno tablico, ki jo zahvaljujoč upogljivemu zaslonu prepognemo na pol, na eno polovico postavimo brezžično tipkovnico in kar naenkrat je pred nami polnopravni prenosnik.

Zanimiva ideja in Lenovo je s prvo generacijo takšnih prenosnikov nase privlekel nekaj oči, žal pa je prenosnik ob svojem rojstvu požel tudi nekaj upravičenih kritik. Operacijski sistem Windows 10 se je nerad prilagajal upogljivi obliki, probleme pa je povzročal še nekam šibek Intel i5 procesor, premajhna tipkovnica in viden rob, kjer je bil zaslon upognjen.

Lenovo bo poskušal zdaj vse te stvari popraviti v novi verziji ThinkPad X1 Fold Gen 2, ki bo izboljšana v vseh pogledih. Čaka nas najnovejši Intelov procesor 12. generacije, sam zaslon pa bo tudi večji (16,3 palca) in bo zaradi 600 nitov svetlobe podpiral tudi standard Dolby Vision, kar bo na OLED panelu videti odlično.

Več bo tudi pomnilnika, saj bomo znotraj lahko stlačili do 32 GB RAM-a, tu je tudi hitrejši disk, vgrajen grafični čip Intel Iris Xe pa bo morda znal zagnati tudi kakšno igro. Za konec bo tule še operacijski sistem Windows 11, ki se bo malce bolj prilagodil zahtevam takšnega dinamičnega zaslona. Upoštevati je treba še polno tipkovnico, tako da bo v obliki prenosnika tole dejansko zadeva, ki jo bo moč uporabljati tudi za zahtevnejše naloge.

Lenovo ThinkPad X1 Fold Gen 2 izide v novembru 2022, zadeva pa ne bo poceni. Pri Američanih bo stvar zase zahtevala 2.500 $, za naš trg pa cene še niso znane.

Objava Ta Lenovo prenosnik z upogljivim zaslonom se lahko spremeni tudi v ogromno tablico se je najprej pojavila na HOPsi.

Raje smo se tako osredotočili na težjo nalogo in sicer na iskanje uravnovešenosti med zmogljivostjo in ceno, saj v sodobnem računalništvu čisto vsak kos strojne opreme nosi svoje prednosti in tudi pomanjkljivosti, tako da je treba na koncu najti zlato sredino.

To miselnost smo prenesli tudi v kovanje naslednje verzije računalnika, ki smo jo poimenovali preprosto HOPsi v2. Dve leti sta dovolj dolga doba, da je vmes obvezno treba posodobiti strojno opremo in za te namene smo preskočili eno generacijo grafičnih kartic, zamenjali procesor, posodobili pa smo še pomnilnik.

VIDEO RECENZIJA

SPECIFIKACIJE

Procesor: Intel i5-12400F @ 4,4 GHz
Pomnilnik: 16 GB 4800 MHz DDR5
Disk: NVMe M.2 512 SSD + 2 TB HDD
Grafična kartica: GeForce RTX 3060 12 GB
Napajalnik: 500 W 80 Plus Silver
Nakup: EIGRE.si

In za kovanje novega PC-ja smo tokrat stopili v partnerstvo s podjetjem Lenovo, ki tudi sam pri svojih izdelkih rad ujame ravnovesje med strojno močjo in ceno.

Vse komponente so tako lično zapakirane v ogromno črno ohišje Lenovo Legion, to pa vsebuje dovolj prostornine, da prevetritev ne bo predstavljala preglavic. RGB lučke so seveda prisotne, saj drugače tej zadevi ne bi mogli pritakniti naslova “gaming PC” in na sprednji strani tako lahko najdete prelep Legion logotip, na zadnji strani računalnika pa se vrti RGB ventilator, ki ga lahko gledamo skozi stekleno stranico. Dandanes preprosto vsak pravi računalnik mora omogočati vpogled v svojo notranjost, kar ne izpade samo izjemno frajersko, še posebej če PC postavite na mizo, ampak je tudi dober opomnik za čiščenje, saj se bo slej kot prej znotraj nabralo nekaj prahu, ki zna nato kvarno vplivati na vgrajene komponente.

Ohišje na sprednji stranici zgoraj ponuja dva USB 3.2 vhoda ter luknji za priklop slušalk in mikrofona. Tu najdemo seveda še gumb za vžig in to je v bistvu tudi vse, kar prekine lepe in ravne sprednje linije računalnika. Če si pogledamo zadnjico bomo na njej našli štiri USB 2.0 vhode, en USB-C vhod, priklop za Ethernet kabel in tri avdio priključke, ki so že dolgo standardni. To je tisto, kar ponuja samo ohišje, seveda pa to ni vse, saj pomembno vlogo tukaj igra še grafična kartica, katera ponuja tri DP reže in en HDMI 2.1 vhod.

Pobrskajmo zdaj po glavni točki vsakega PC-ja: njegovem drobovju. Za posodobljeno verzijo smo se odločili malce premešati komponente in tako dostaviti produkt, ki se dovolj razlikuje od predhodnika, a vseeno ponuja vse tisto, kar smo vzljubili že pri originalu.

Za procesorsko moč zdaj skrbi Intelov procesor i5–12400F, ki ponuja splošni takt 2,5 GHz, pri maksimalni obremenitvi pa ven izvrže 4,4 Ghz. Na papirju je sicer tole šibkejša različica procesorja 12600K, a razlike so res minimalne, 12400F pa je tudi cenejši in se manj segreva, tako da je idealna izbira za grajenje močne arhitekture, ki vseeno pusti nekaj prostora za denarnico.

Za premlevanja zahtevnih specifikacij iger smo se pri grafični kartici odločili za Nvidio in sicer za njihovo tretjo generacijo RTX grafičnih kartic. GeForce RTX 3060 je bila morda najbolj težka odločitev pri snovanju tega PC-ja, saj je trg grafičnih kartic še vedno divji, a se zdaj počasi umirja in cene so začele padati navzdol. RTX 3060 po našem mnenju najbolje ulovi razmerje med ceno in zmogljivostjo. Na sebi nosi 12 GB pomnilnika in se ponaša tudi z ray tracing učinki, ki so za sodobne igre postali že praktično nuja.

To je grafična kartica, ki brez problema poganja vse e-športne naslove, še posebej če jo sparimo s kakšnim zmogljivim monitorjem, ki zna tudi prikazati vse te silne sličice na sekundo. Poskrbljeno je tudi za igranje najnovejših iger, pri teh pa se boste največkrat spogledovali z ločljivostjo 1440p in 1080p. Skupno gledano je tole odlična grafična kartica, ki vas zna zabavati dolga leta – tako kot je bilo to v primeru njenega predhodnika GTX 1060.

Ponudbo zaključuje še 16 GB DDR5 pomnilnik in bliskovito hitri M.2 SSD disk, kapacitete 512 GB, temu pa smo dodali še 2 2TB velik trdi disk, ki bo poskrbel za shranjevanje podatkov, ta dodatna kapaciteta pa bo prišla prav tudi vsem tistim, ki se ukvarjate z video obdelavo.

Novi PC smo spravili tudi čez nekaj testov v igrah. Najprej smo skočili v Cyberpunk 2077 in se malce poigrali z raytracing nastavitvami v ločljivosti 2560×1440, rezultati pa so bili presenetljivi. Igra je namreč dosegala zelo podobne rezultate pri Ultra nastavitvah brez ray tracing učinkov in z njimi, seveda pa je tule malce pomagal vključeni DLSS.

Preizkusili smo še Rainbow Six Extraction in si ogledali nekaj večigralske akcije. HOPsi v2 je bil zmožen v tej igri doseči več kot 100 sličic na sekundo in to pri Ultra nastavitvah.

Če se malce potrepljamo po ramenih se lahko na koncu pohvalimo, da je računalnik HOPsi v2 izpolnil vse svoje cilje. Ujeli smo odlično razmerje med zmogljivostjo in ceno in v en paket združili trenutno najbolj privlačne komponente, ki bodo izpolnile praktično vse vaše želje. Zadeva ni samo zmogljiva ampak tudi presneto lepa in jo lahko še dodatno okrasite s priloženimi HOPsi nalepkami, ki si jih lahko prilepite na računalnik, monitor, hladilnik ali pa na čelo.

Poskrbeli smo tudi za priboljške, saj vsak HOPsi v2 računalnik s sabo prinese tudi ogromno podlogo za miško UVI XXL, ki jo lahko razprostrete čez celo mizo, tako da bo vaša miška vedno počivala na pravem mestu. Cena PC-ja znaša 1.449 €, to cenovno postavko pa lahko še dodatno znižate z digitalnim bonom v vrednosti 150 €, ki ga lahko vnovčite v spletni trgovini EIGRE.si.

Objava HOPsi PC v2 – najboljše ravnovesje med ceno in zmogljivostjo se je najprej pojavila na HOPsi.

A pri eni stvari smo se ušteli. Pred igralce smo namreč položili tudi ogromne monitorje, s celim kupom naprednih karakteristik. Monitorji so bili široki, ukrivljeni in podprti s HDR tehnologijo, zato smo mislili, da bo vsak igralec preprosto onemel ob prikazani sliki. Vendar pa je praktično vsak igralec na koncu naredil isto stvar: sliko širokega zaslona je skrčil na pravokotnik, tako da so bile ob stranicah ogromni črni robovi, grafiko znižal na minimum, tako da HDR ni imel nekega smisla in se podal v akcijo.

Igralci so si namreč prilagodili postajo na to, kar so navajeni in kar jim da posledično tudi večjo prednost pri igranju. Ravno v tako idejo se je zatekel Lenovo s svojim minimalističnim monitorjem Y25-25, ki ponuja ravno vse tisto, kar zahteva e-športnik, v majhen, lično oblikovan paket.

Ime izdelka: Lenovo Y25-25

Premer zaslona: 62,2 cm

Maksimalna ločljivost: 1920 x 1080

Osveževanje zaslona: 240Hz

Tehnologija panela: IPS

Odzivni čas: 1 ms

HDR: Da

Nakup: EIGRE.si

Legion Y25-25 glede na obliko ni videti kaj preveč posebnega. Gre za monitor manjše velikosti, premera dobrih 62 cm, ki ni ukrivljen, kar je danes že skoraj nekaj unikatnega. Na voljo je samo v črni barvi in ima, tako kot drugi Lenovo monitorji tipa Legion G27c-10, zelo tanke stranice, kar nam ponuja maksimalno površino gledanja.

Ena od posebnosti se nahaja spredaj, saj Y25-25 dejansko vsebuje vrsto gumbov za prilagajanje funkcije, namesto da bi se zanašal samo na mali vrtljivi gumb, ki pri uporabnikih zahteva kar nekaj privajanja. Gumbi malce izstopajo in prekinjajo sicer čisto linijo monitorja in morda bi jih bilo bolje skriti pod stranico, a po drugi strani spet ponujajo hitrejši in bolj jasen dostop do vseh funkcij.

Na zadnji strani najdemo cel kup standardnih priključkov. Tu so kar štirje USB-A vhodi, dva od teh se nahajata na spodnji zadnji strani, medtem ko še dva najdemo ob levi stranici. Tu je še vhod HDMI 2.0 ter DisplayPort 1.2, ob strani pa lahko najdemo še 3,5 mm odprtino za slušalke. Ena od posebnosti tega monitorja je plastična ročica, ki je sicer praktično nevidna, a če jo potegnemo ven, jo lahko uporabimo za priročen nosilec slušalk.

Znotraj škatle boste našli še stojalo, ki ga na preprost način namestimo na sam zaslon. Tule pridejo v poštev ravne, neukrivljene linije monitorja, saj je ta bolj prilagodljiv vsem našim potrebam. Lahko ga nagnemo za 30 ° v vse smeri, lahko pa ga tudi zavrtimo za 90 ° in tako dobimo priročen zaslon za izven e-športne dejavnosti, kot je denimo programiranje kode.

Poglejmo si zdaj zaslon. Gre za IPS panel premera 24,5 palca oziroma dobrih 62 centimetrov, ki lahko izda maksimalno ločljivost 1920 x 1080. Morda se bo zdela ločljivost zaslona komu malce prenizka, saj igre danes na PC-ju navadno poganjamo v ločljivosti 2560 x 1440, če ne celo 4k. A spomnimo, da je tole primarno e-športni monitor, pri katerem igralci zvečine že tako zmanjšajo ločljivost in podrobnosti tekstur, v namen doseganja čim višjega sličic na sekundo. Tako je Full HD ločljivost povsem dovolj, okrasi pa jo pošastno osveževanje zaslona, ki teče kar pri 240 Hz.

Igranje pri tako tekoči sliki je odlično in kakšna runda Warzona, CS: GO-ja ali pa Fortnita je na povsem drugi ravni, ki opazno prekaša tudi tiste monitorje s podporo za 120 Hz. Odzivni čas je prav tako odličen: v navadnem načinu znaša 3 ms, to številko pa lahko s prestavo v Extreme način zmanjšamo na samo 1 ms.

Legion Y25-25 ponuja resnično vse, kar si želi e-športni igralec in seka stran stvari, ki mu niso potrebne. Kljub temu povsem brez dodatkov monitor ni ostal. Vsebuje denimo podporo za HDR prikazovanje slike, a najvišja svetlost znaša 400 nitov, tako da ne boste ravno gledali v kakšni res napredni podobi na ravni naprednih televizorjev. Kljub temu je tehnologija dobrodošla, dodana pa je bila tudi podpora za Nvidio G-Sync in AMD FreeSync.

Lenovo Legion Y25-25 se na koncu izkaže za čistokrvni e-športni monitor, pri katerem boste težko našli kakšno napako. Svetlost bi sicer bila lahko malce višja in tako bi lahko malce bolje izkoristili tehnologijo HDR, a vse to nadoknadijo druge specifikacije, ki so preprosto priročne in kaže nekaj inovativnost. Sem noter lahko prištejemo malenkosti, kot je majhna skrita plastična ročica za pritrditev slušalk ali pa bliskovito hitro osveževanje slike pri 240 Hz.

Cena monitorja je tudi odlična. Spletna trgovina ga trži trenutno po znižani ceni 285 € in to je poštena kupčija, saj vam ta monitor ponudi res vse, kar sodobni e-športni igričar od svoje opreme tudi zahteva.

Objava Lenovo Legion Y25-25 – vse za sodobnega e-športnika se je najprej pojavila na HOPsi.

Pri včerajšnji predstavitvi novih izdelkov pa se je Lenovo osredotočil bolj na trg srednje zmogljivih prenosnikov, ki ga zastopa nova linija izdelkov IdeaPad Gaming 3. Ta je v primerjavi s prejšnjo verzijo kar poštena nadgradnja, tako da zna biti izdelek zanimiv tudi tistim, ki se morda še vedno držite modela iz leta 2020.

IdeaPad Gaming 3 bo podpiral tako Intel, kot tudi AMD procesorje, vsaka od teh inačic pa pod pokrovom skriva nekaj razlik in podobnosti. Na Intelovi strani boste našli procesorje 12. generacije, ki jo na najvišji ravni zastopa Core i7-12700H, do 32 GB pomnilnika in 1 TB NVMe disk. Za grafiko bo skrbel RTX 3060, ta pa bo lahko skrbel za dve različici zaslonov, ki znašata 15,6 ali pa 16 palcev in vsebujeta QHD zaslone, maksimalne ločljivosti 2560 x 1600.

Na AMD strani glavno razliko najdemo pri procesorju, ki ga bomo lahko nadgradili do Ryzena 7 6800H, grafična kartica pa bo malce šibkejša, saj bomo znotraj prenosnika tu našli RTX 3050. Količina pomnilnika in disk ostajata enaka, malce drugačen pa je ekran, ki sicer ponuja enako ločljivost, le da bo sestavljen iz WQHD zaslona.

Prodaja bo stekla kmalu. 15,6 palčna Intelova izvedenka izide aprila in bo stala 989 dolarjev, 16 palčna verzija pa prihaja junija po ceni 1.489 dolarjev. Manjši zaslon z AMD-jevim procesorjem pride maja in to po ceni 929 dolarjev, za večji zaslon pa boste morali počakati do junija in pripraviti 1.139 ameriških bankovcev.

Objava Lenovo predstavil novo serijo igričarskih prenosnikov IdeaPad Gaming 3 se je najprej pojavila na HOPsi.

Danes pa je zadeva povsem drugačna, saj je treba pri izbiri monitorja upoštevati cel kup pritiklin, cena z njimi pa eksponentno naraste. Velikokrat sem tudi vprašan za priporočilo glede nakupa novega monitorja in v teh primerih vedno najraje priporočim kakšen izdelek, ki lepo ulovi razmerje med tehnično dovršenostjo in ceno.

Eden takšnih izdelkov je monitor Lenovo G34W-10, ki s sabo prinese lep seznam monitorskih pritiklin, za katere vam ne bo treba plačati prevelikega davka.

SPECIFIKACIJE

• Ime: Lenovo G34W-10
• Premer: 34″ – 86 cm
• Tip zaslona: VA
• Hitrost osveževanja: 144 Hz
• Maksimalna ločljivost: 3440×1440
• Cena: 514 €
• Nakup: EIGRE.si

Lenovo ni mojster pakiranja in tudi ob odprtju škatle G34W-10 ne boste ostali odprtih ust. Paket je preprost in notri najdemo sam monitor, stojalo ter en napajalni in en HDMI kabel.

Ko iz škatle potegnemo ven zaslon in tega namestimo na stojalo, nam je hitro jasno, da tale zadeva ni ravno namenjena pogostemu premikanju. Monitor tehta zajetnih 7 kilogramov in čeprav je priloženo stojalo kos svoji nalogi, bi ga vseeno najraje postavil ob steno, saj ga zna kakšen preveč napadalen maček hitro prekucniti.

Ekran je odet v elegantno črno barvo in ne vsebuje kakšnih pretiranih okraskov. Na zadnji strani lahko najdemo Lenovo logotip, spodaj desno pa se nahaja osvetljen gumb, ki obenem služi kot krmilna gobica za upravljanje raznih nastavitev.

Stojalo je omogoča nastavljanje višine za 130 mm in nagib za 22°, obstaja pa tudi možnost za VESA priklop. Vrtenja ni, kar je tudi logično, saj je tole ukrivljen monitor in praktično ni pametnega razloga, da bi ga postavljali navpično.

Priključki se nahajajo na zadnji strani in ti so standard standardov. Najdemo vhod za napajanje ter vhoda za HDMI 2.0 in DisplayPort 1.4. Tema družbo dela še priklop za slušalke in to je odprtin vse kar dobite. Vhode za USB boste zaman iskali, prav tako monitor ne vsebuje kakšnih zvočnikov ali česa podobnega, vendar pa tega pri ukrivljenih zaslonih že tako ni za pričakovati in če je Lenovo s tem vsaj malo zbil ceno, potem ugovorov nimam.

Gremo zdaj na tiste bolj pomembne stvari. Ko prvič prižgete monitor in ugledate sliko boste zagotovo navdušeni. G34W-10 ima namreč izjemno tanke stranice robov, tako da na koncu dobite čim večjo površino za gledanje. Ta ob premeru 34 palcev izdavi maksimalno ločljivost 3440×1440, kar je presneto impresivno.

Še bolj navdušuje osveževanje zaslona, ki znaša kar 144 Hz in te karakteristike pri bolj cenovno ugodnih monitorjih preprosto nismo vajeni. Žal je sam panel tipa VA in ne IPS, tako da zadeva ni popolna, prav tako malce razočara sama svetlost ekrana, ki znaša vsega 350 cd/m2. To sicer ni katastrofa, ampak ni dovolj za HDR podporo, tako da boste ob gledanju filmov ali pa igranju iger, ki to podporo vsebujejo, izgubili na živosti barv.

Ločljivost 3440×1440 uvrsti ta izdelek med širokokotne monitorje z razmerjem stranic 21:9. To s sabo prinaša določene spremembe, ki jih morda vsi tisti, ki ste do sedaj živeli na standardnih razmerjih 16:9 niste vajeni. V praksi to pomeni, da boste v igrah morali izbirati določene ločljivosti, ki bodo zapolnile celoten spekter slike in čeprav je ta zadeva v novejših igrah podprta praktično povsod, boste ob nekaterih starejših naslovih primorani v gledanje črnih stranic ob straneh. Problem se denimo pojavi tudi ob priklopu konzole PlayStation 5, ki takšne ločljivosti ne podpira in tudi tu boste gledali v črne stranice. A vse skupaj prinaša tudi svoje prednosti in če si ogledate film v razmerju 2.35:1, potem zgoraj in spodaj ne boste gledali črnih robov, ki je problem 16:9 razmerja.

Med samim delom je bil G34W-10 odziven in neproblematičen. Zaradi VA panela je monitor pridno brnel tudi v temi in ob prižgani luči na njem nisem zaznal preveč odseva, kar je navadno problem IPS panelov.

Tudi pri igrah nisem naletel na kakšne večje probleme. Hitrost osveževanja 144 Hz je kot nalašč za preigravanje kakšnih prvoosebnih strelskih iger tipa CS: GO ali pa Doom Eternal, odzivni čas 6 ms pa je dovolj majhen, da zamikov ne boste čutili. Malce problemov povzroča odzivnost pikslov, ki je med prehajanji izjemno svetlih in temnih scen za sabo pušča nekaj sledi, ki jim stručkoti rečejo “Ghosting”. Lenovo je težavo delno odpravil z nastavitvami Overdrive v samem monitorju in priporočamo, da tam izberete možnost “Normal”. Rezultat ni popoln, a je dovolj dober, da običajen igričar ob prehajanju scen ne bo več opazil nadležnih sledi.

Ko smo že pri igranju je treba še omeniti podporo za FreeSync, ampak ni uradno odobren za G-Sync. K sreči lahko zadevo vključite ročno preko NVIDIA nadzorne plošče, a bodite pozorni, da je monitor priključen preko DisplayPort povezave in da si lastite vsaj grafično kartico serije GTX 10.

Lenovo G34W-10 je na koncu odlična izbira za vse tiste, ki bi radi na mizo posedli kakovosten monitor, ki ponuja visoko ločljivost in odlično frekvenco osveževanja. Manjši minusi obstajajo, vendar pa je po drugi strani cena odlična in v tem rangu boste s takšnimi karakteristikami težko našli konkurenco.

Objava Lenovo G34w-10 – igranje pri 144 Hz za udobno ceno se je najprej pojavila na HOPsi.

Seveda tovrstne težave niso del vsakdanjika, je pa diagnostika lahko sila potratna. Manj veščim kupcem se tako pogosto priporoči že vnaprej sestavljene in preizkušene optimalno delujoče računalniške sestave. Mnogi spletni trgovci omogočajo tudi nakup po komponentah, kjer ti svetujejo glede nakupa in v primeru doplačila računalnik za uporabnika sestavijo in preizkusijo že v trgovini.

Ne gre zanikati počasnega zatona prodaje sestavljenih računalnikov domačim uporabnikom v zadnjih letih, saj se jih je prijel slab sloves. Sestavljači namreč za dosego privlačnejše cene varčujejo pri manj izstopajočih komponentah (napajalniki, diski, ohišji), radi pa posežejo tudi po komponentah, ki se včasih iz dobrega razloga že dalj časa valjajo po policah. Maček v žaklju? Prej met kocke, a to ne pomeni, da ne moreš vplivati na končni rezultat.

Komponente:

Procesor: AMD Ryzen 7 5700G (8C / 16T, 3.8 / 4.6GHz, 4MB L2 / 16MB L3)
Pomnilnik: 16GB UDIMM ARMOR DDR4- 3200
Osnovna plošča: AMD B550 AM4
SSD: 512GB M.2 2280 PCIe 3.0 NVMe
Grafična kartica: nVidia GeForce RTX 3070 8GB GDDR6
Napajalnik: 550W 88%
Nakup: EIGRE.si

VIDEO RECENZIJA

Pregled sestave

Legion Tower 5 pride v tradicionalno škatlasti, obsežni namizni silhueti. Z dobrimi 12 kilogrami je še vedno dovolj lahek, da sem ga brez težav premikal za testiranje in fotografiranje, a vseeno dovolj težak, da bi v dobrega pol leta rednega premikanja ustvaril dobro mero mišične mase.

Lenovo Legion T5 je nekako glavni prodajni adut Lenovo in že večkrat so ga posodobili tekom let z modernimi komponentami. Ta verzija podpira procesorje do AMD Ryzen 7 5 generacije in Intel i7 10 generacije ter GTX in RTX 30xx grafične kartice, ta model pa ima AMD Ryzen 7 5700G in RTX 3070 grafično kartico, skupno z 16GB Armor DDR4 pomnilnika na frekvenci 3200MHz in NVMe SSD diskom velikosti 512GB, ne smemo pa pozabiti tudi na dodaten HDD disk kapacitete 2TB. Procesor se nahaja na matični plošči AMD AMD B550, poganja pa ga 550W napajalnik z 88% izkoristka.

Ne bi smeli porabiti pretirane količine časa za ugotovitev, da je Lenovo Legion T5 namizni računalnik, namenjen igranju iger. To potrdijo že prvi vizualni vtisi, saj niso varčevali pri vključevanju RGB osvetljave, izbrano ohišje pa tezo potrdi.

Toda ob bližnjem ogledu boš opazil nekatere izstopajoče aspekte.

Zunanja zasnova je kakovostna, in čeprav je ohišje večinoma izdelano iz plastike, nikoli ne boš imel občutka, da gre za ceneno ohišje. Ravno obratno. Tako vizualno kot konstrukcijsko gre za trdno ohišje s stabilno strukturo.

Sprednja plošča pride z zaokroženimi robovi in logotipom Legion, ki sveti v modri LED diodi na sredini. Seveda je tu vredno omeniti, da barve ni možno spremeniti, čeprav se svetlost in intenzivnost lahko spreminjata po mili volji.

V notranjosti najdeš več RGB ventilatorjev, ki so lepo vidni skozi stekleno stransko ploščo. Seveda je možno dobiti tudi sestavo z neprozorno stransko ploščo, če ne padeš na te finte.

Barvna shema ohišja je fantomska črna, dvignjena struktura, ki jo boš opazil na zadnji strani, pa vsebuje tudi ročaj za enostavno prenašanje namiznega računalnika.

Morda ne bo veliko v uporabi, saj nas večina računalnika dnevno ravno ne prestavlja iz enega mesta na drugega, toda tistim, ki morajo pogosto premikati svojo igralno napravo, zna priti prav.

Celotna povezljivost Legion T5 je odlična. Sprednji del ti nudi dvoje USB 3.2 Gen 1 vrat ter priključek za slušalke in mikrofon. Morda bi v modernem času lahko pogrešal dodaten USB Type-C priključek, saj se ta nahaja zgolj na zadnji strani. Zraven njega tam najdeš tudi dvoje USB 2.0 vrat, dvoje USB 3.2 Gen 1 priključkov, zraven pa še priključke za mikrofon, zvok ter Ethernet.

Testiranje

Računalnik premore dovolj zmogljivosti za poganjanje iger na QHD (2560×1440) ločljivosti pri visokih nastavitvah. Igre so seveda igrane tudi na vse bolj priljubljeni UHD (3840×2160), vendar bo potreben pošten spust grafičnih nastavitev pri grafično zahtevnejših igrah.

Veseli me odsotnost varčevanja pri nekaterih komponentah, kot se sicer velikokrat zgodi. vse, od matične kartice, do procesorja ter napajalnika je kvalitetno, sestava pa dobro uravnotežena.

Računalnik sem preizkusil v različnih igrah in programih. Doseženi rezultati so pričakovani, do pregrevanja ali drugih težav ni prišlo med nobenim izmed testov.

Za več podrobnosti o rezultatih si oglej video opis.

Zaključek

Legion T5 je prijetnega videza, zlasti v kolikor obožuješ črno barvo z dobrim delom RGB razsvetljave. V notranjost so vgrajene sodobne komponente z odličnim razmerjem med zmogljivostjo in ceno. Cena za osnovnejši model z RTX 3060 grafično kartico in Ryzen 5 5600G procesorjem se prične na tam okoli 1.650 €, medtem, ko boš moral za model, ki smo ga ocenili, odšteti dobrih 150 € več, saj je lahko tvoj za samo 1800 €.

Razsodba

(+) privlačen videz
(+) RGB osvetlitev (če ti je pomembna)
(+) Fleksibilnost glede konfiguracije
(+) kakovostne komponente
(+) ni videti varčevanja pri tipičnih komponentah
(+/-) Rahlo napihnjena cena zaradi dragih grafičnih kartic
(-) Priključki so standardni, a precej omejeni

Objava So predsestavljeni računalniki vredni svojega denarja? se je najprej pojavila na HOPsi.

Gre za prenosnik, ki združuje tablico in računalnik v en mičen paket, ki ga ne vidimo ravno povsod. A poglejmo si najprej specifikacije.

Znotraj prenosnika se nahaja Intelov procesor 12. generacije, do 32 GB LPDDR5 pomnilnika, shrambo pa bo moč razširiti na do 1 TB. Za sliko bo skrbel 17,3 palčni zaslon tipa IPS, ki bo ponujal nekam nenavadno razmerje 21:10 in ločljivost 3K. Osveževalna frekvenca bo dosegla 120 Hz, a za igre tega ne boste mogli ravno preveč izkoristiti, saj znotraj sistema najdete samo integrirano grafiko.

Po specifikacijah je do sedaj Lenovo ThinkBook Plus Gen 3 povsem običajen prenosnik, a to se spremeni takoj, ko pogledam proti tipkovnici. Ta je sicer polna, a namesto numeričnega dela boste tam našli 8-palčno tablico, ločljivosti 800 x 1200. Ta iz tega prenosnika naredi napravo, ki dobi cel kup dodatnih privlačnosti. Tablico lahko denimo uporabite za nadzorovanje aplikacij tipa Spotify ali pa na njo povežete telefon in tega nadzorujete kar preko prenosnika. ThinkBook Plus Gen 3 bo podpiral tudi pisalo Stylus, kar bo hudo prav prišlo digitalnim ustvarjalcem, ki bi radi v Photoshop hitro prenesli kakšno svojo čačko za nadaljnjo obdelavo.

A kar najbolj preseneča pri tem prenosniku je njegova cena. Lenovo ThinkBook Plus Gen 3 zase ne bo zahteval ledvice, saj si ga boste lahko privoščili že za dobrih 1.200 €, prodaja pa naj bi stekla že enkrat v maju.

Objava Ta zanimiv prenosnik v sebi drži vgrajeno tablico se je najprej pojavila na HOPsi.

Vendar te naprave še vedno obstajajo in na njih ne delata samo Samsung in Apple, ampak tudi Lenovo. Ta nam je na test poslal nedavno izdani Lenovo Tab P11, ki se po mišicah in specifikacijah resda ne more meriti s težkokategorniki tablične industrije, a jih še vedno lahko priporočimo vsem tistim, ki bi radi tapkali po večjih zaslonih in za to ne bi radi zapravili povprečne slovenske plače.

Ime naprave: Lenovo Tab P11

Premer zaslona: 11 palcev

Pomnilnik: 4 GB

Procesor: Snapdragon 662

Notranji pomnilnik: 128 GB

Teža: 490 g

Cena: 333 €

Nakup: EIGRE.si

VIDEO RECENZIJA

Znotraj paketa Tab P11 se nahaja sama tablica, navodila in polnilec z USB-C kablom. Dodatna oprema je seveda na voljo, saj Lenovo prodaja tudi namenske ovitke in tipkovnico, ki jih pritrdimo na tablico preko magneta, vendar boste za to morali seveda odšteti dodatne evre.

Poglejmo si sam Tab 11. Ohišje je narejeno iz črne kovine, ki da v roki občutek kakovosti in nam da vedeti, da zna tablica preživeti tudi nesrečno bližje srečanje s tlemi. To s sabo prinese svojo ceno, saj tablica tehta slabega pol kilograma in če temu dodate še magnetni ovitek in gor navesite še tipkovnico, imate hitro pri roki rezervno utež za treniranje bicepsov.

Tab 11 je ena večjih tablic, saj zaslon v premer meri 11 palcev oziroma slabih 28 cm. Na spodnji strani se nahaja USB-C vhod, na desni pa režo za MicroSD kartico, na zgornji strani pa se najdeta še dva gumba za nadzor glasnosti. Čisto na robu zgornje stranice najdemo še gumb na vklop in izklop naprave in na splošno je vse to postavljanje gumbov nekam neergonomsko in zna koga zmotiti – še posebej če tablico veliko obračate in bi vedno radi imeli hiter in enostaven dostop do vseh gumbov. Zgoraj lahko najdemo še dve reži za zvočnike, leva stran pa vsebuje magnetno držalo na katero lahko pritrdimo tipkovnico.

Zadnja stran vsebuje eno kamero, ta pa je v slogu novejših telefon porinjena malce navzven. To zna povzročati težave vsem tistim, ki tablico radi zadrsate po mizi, saj se ta izboklina rada zatakne za vsako stvar, zato je priporočljiva uporaba ovitka, ki to nerodnost odpravi.

Sam zaslon vsebuje dokaj debele črne stranice, a te zaradi splošne velikosti ekrana ne motijo preveč. IPS panel dostavi ločljivost 2000×1200, slika pa teče pri 60 Hz osveževanju zaslona. Seveda bodo razvajenci tu pojamrali nad manjkom 120 Hz osveževanja, a treba je opomniti, da takšne pritikline spadajo v tablice najvišjega razreda, ki so na koncu tudi nekajkrat dražje od Taba P11. Lenovo je tako lepo ujel razmerje med strojnimi specifikacijami in ceno, kar se odraža na dobrem zaslonu, ki na koncu izgotovi spodobno sliko.

Malce manj impresiven je procesor Snapdragon 662, ki je tipičen za naprave nižjega ranga. Tu je še nekam revnih 4 GB pomnilnika, ki sicer zadostujejo za vsakodnevna opravila, a za kakšno bolj resno igranje iger ni primeren, vse skupaj pa zaključi 128 GB spomina, kar spet ni tako slabo, še posebej če boste tablico uporabljali v spregi s shranjevanjem podatkov v oblaku, seveda pa lahko ta del preko MicroSD kartice razširili na 256 GB prostora.

Tablice navadno uporabljamo za branje in risanje in tako je tudi v tem primeru. Tab P11 prihaja s prednameščenim operacijskim sistemom Android 10, ki je trenutno tudi zadnja verzija, ki jo lahko najdemo na tablicah. Dobra novica je tudi to, da sistem pride z nekaj prednaloženimi aplikacijami, a teh presenetljivo ni toliko, da bi izgubljal živce kot pri kakšnem Samsungu. V glavnem gor najdemo Googlove aplikacije, ki so po večini koristne, prostor pa se je našel tudi za Netflix in zanimiv vmesnik Kids Space, ki staršem preko Family Linka omogoča enostaven nadzor nad uporabo, ko se za zaslonom znajde njihov pomladek.

Seveda so tu tudi kamere in čeprav tablice navadno ne uporabljamo za fotografiranje, je še vedno lepo, da je možnost tukaj. Za zajemanje sebkov se bomo poslužili 8 MP, ki ven izda presenetljivo dobre slike. Le navaditi se boste morali na orientacijo kamere, saj je ta namenjena slikanju v horizontalnem načinu, kar je nekako tudi logično, saj bi zadevo bolj kot ne uporabljali za videoklice. Na zadnji strani se nahaja 13 MP kamera z bliskavico, ki da prav tako zadovoljive rezultate, a seveda ni za pričakovati kakšne mojstrovine, ki jih izdajo najnovejši telefoni. Skupno gledano dajo kamere ven dobre rezultate, ki jih od tablice v tem cenovnem rangu tudi pričakujemo.

Sama izkušnja uporabe je prav tako dobra. Android 10 je dovolj hiter in odziven, da je preklapljanje med aplikacijami brezšivno, kot rečeno pa je ekran tudi dovolj velik za gledanje Netflixa. Pri tapkanju po ekranu boste hitro opazili, da zaslon vse prerad pušča za sabo naše prstne odtise, tako da če ste alergični na takšne zadeve, potem s sabo vedno nosite krpico za brisanje.

K izkušnji pridodajo štirje zvočniki z Dolby Atmos tehnologijo, ki ven izvržejo odličen in kristalni zvok. Tega lahko do neke mere prilagajamo tudi preko vgrajene aplikacije, tako da si nivo zvoka prilagodimo za različne situacije. Zadeva bo najbolje zvenela na stojalu, saj se dva zvočnika nahajata ob straneh tablice, ki ju ob držanju v horizontali prekrijete z rokama.

Tab 11 zna pognati tudi kakšno igro, a zaradi bolj osnovne strojne opreme ne boste gledali v kristalno čisto sliko z najvišjimi teksturami. V igri PUBG denimo ne moremo izbrati HD tekstur, tako da boste gledali v bolj medlo sliko, Fortnite pa je tekel sorazmerno udobno in na malce slabšo optimizacijo se boste brž privadili.

Za koncu se ustavimo še pri bateriji. Ta nam da pri enem polnjenju nekje 14 ur zabave, kar je dovolj za nekje dva dni povečane uporabe. Tab 11 polnimo preko priloženega USB-C polnilca, žal pa polnjenje baterije traja presneto dolgo. Iz ničle do 50 % boste zadevo polnili dobro uro in pol, za popolnoma napolnjeno tablico pa si bo treba vzeti debele 4 ure časa.

Lenovo je s Tab 11 tako dostavil zanimiv izdelek, ki zaseda srednji rang tabličnega trga. Za dobrih 300 evrov boste v roke dobili kvaliteten izdelek, ki bo zadostil vsem vsakdanjim potrebam in če gor še priklopite tipkovnico, dobite praktično miniaturni računalnik za res nizko ceno, ki bo prav prišel vsakemu uporabniku, ki si ne želi ravno poganjanja najbolj sodobnih iger pri najvišjih sličicah na sekundo. Lepo, spodobno božično darilo je tole, nad katerim pri razpakiranu nihče ne bo gledal zviška.

Objava Lenovo Tab P11 – dobra tablica za bolj plitke žepe se je najprej pojavila na HOPsi.

Stvar pa se spremeni, ko imaš pred sabo izdelek, ki lepo ulovi razmerje med strojno zmogljivostjo in ceno. Ravno nekaj takšnega dostavi IdeaPad 5 Pro, ki se lahko pohvali z nekaterimi vrhunskimi karakteristikami, ki zadostujejo za vsakodnevno delo in zmerno poganjanje iger, za vse skupaj pa boste na koncu odšteli samo dobrega jurja.

Procesor: AMD Ryzen 7 5800H

Grafična kartica: NVIDIA GeForce GTX 1650

Pomnilnik: 16 GB

Disk: NVMe 512 GB

Teža: 1997 g

Nakup: Mimovrste

VIDEO RECENZIJA

Paket, v katerem se nahaja IdeaPad 5 Pro ne bo zaslužil kakšnih modnih nagrad, a to niti ni pomembno, saj škatla pri prenosnikih skoraj takoj roma v bližnji koš. Vseeno bi si znotraj želel še česa drugega poleg napajalnika in res prav bi prišel kakšen ovitek, saj je prenosnik dovolj lahek, da bi ga s sabo mimogrede vzel na pot.

IdeaPad 5 Pro je ovit v elegantno srebrno barvo iz čudovitega aluminija, ki se nahaja na vsakem centimetru prenosnika. Kakšne plastike tule ne boste našli in IdeaPad 5 Pro nosi lep minimalističen videz, ki ga na zadnji strani in ob tipkovnici prekineta samo stilsko vgravirana Lenovo logotipa.

Srebrna sivina se preseli tudi na tipkovnico in sledilno ploščico. Vso to sivino prekinejo edino tanke črne stranice zaslona, ki pa celotno podobo lepo dopolnjujejo. Na vrhu zaslona se nahaja tudi malce večja izboklina za kamero, ki hkrati služi tudi kot oprijem za enostavno enoročno odpiranje prenosnika.

Vhodi so standardni in večjih presenečenj tule ne boste našli. Na desni strani se nahajata 2 USB-A 3.2 vhoda ter čitalec SD kartic. Leva stran vsebuje HDMI 2.0 izhod, 3,5 mm vhod za slušalke, USB-C odprtino ter priključek za namensko napajanje. Manjka Thunderbolt vhod, a še bolj sem pogrešal vhod za Ethernet kabel, tako da se za povezovanje na internet moramo zanašati na brezžično povezovanje. To smo opazili tudi pri prenosniku Legion Pro 5 in očitno je to novi trend, ki ga zdaj uporabljajo vsi večji proizvajalci prenosnikov.

Skočimo zdaj na ekran, ki je ena od dveh glavnih prednosti dotičnega prenosnika. Gre za IPS panel, premera 16 palcev oziroma dobrih 40 cm. LCD zaslon nosi nekam nenavadno razmerje stranic 16:10 in zato ven dobimo ven maksimalno ločljivost 2560×1600, ki pa jo lahko osvežujemo pri vrhunskih 120 Hz. To je raven igričarskih prenosnikov in takšno osveževanje zaslona je za leto 2021 skorajda nuja. Delo v takšnem okolju je nekako hitrejše in bolj živo, da sploh ne omenjamo vseh iger, ki ob 120 sličicah na sekundo dobijo vdih novega življenja.

Pri izbiri iger bo sicer treba biti malce varčen, saj pod pokrovom manjka nekaj mišic. Procesor je sicer vrhunski, saj za preračunavanje skrbi Ryzern 7 5800H, ta pa lahko izda maksimalno hitrost 4,4 Ghz, med mirovanjem pa počiva pri 3,3 GHz. Družbo mu dela 16 GB DDR4-3200 pomnilnika, za prostor pa bo poskrbel NVMe disk, kapacitete 512 GB.

Vse to ni dovolj samo za nemoteno delo, ampak se specifikacije začnejo spogledovati tudi z igrami, a žal se tukaj malce zatakne. Za grafično plat namreč skrbi kartica GTX 1650, ki je za današnje razmere že kar zastarela tehnologija. Serija kartic GTX med drugim ne podpira ray tracing učinkov in tehnologije DLSS, tako da se boste morali zanašati na nižje grafične nastavitve, kar še posebej velja v tem primeru, saj GTX 1650 vsebuje samo 4 GB pomnilnika. To je tudi premalo za igranje v ločljivosti 2560×1600, tako da boste v nekaterih igrah morali resolucijo zmanjšati na 1920×1080, kar je sicer korak navzdol, a HD ločljivost je tudi za leto 2021 še vedno sprejemljiva.

Kar se tiče igranja boste lahko poganjali skorajda vse novejše naslove, a seveda je treba sprejeti nekatere kompromise. Za poganjanje v višjih ločljivostih boste morali grafične nastavitve znižati na najnižjo raven in iskati nekje stabilnih 30 sličic na sekundo. Luškana indie igra Death’s Door je denimo zlahka dosegala tudi več kot 80 sličic na sekundo na ločljivosti 2560×1600, a ko smo zagnali Halo Infinite so sličice na ločljivosti 1920×1080 brnele tam okoli številke 30. Mafia: Definitive Edition je po drugi strani pri isti ločljivosti skorajda skočil do številke 50 in lahko smo kakšno nastavitev celo zvišali za stopnjo več od “Low”.

Poglejmo si še nekatere druge pritikline tega prenosnika. Dobra novica je dejstvo, da sama velikost prenosnika s sabo prinaša tudi polno tipkovnico, ki ima vključen tudi numerični del. Izkušnja tipkanja je udobna, tipke imajo morda celo malce prenizki hod, a se na to hitro navadimo. Poskrbljeno je tudi za ozadno osvetlitev vseh tipk, a samo v beli barvi, tako da na kakšne RGB barvne vzorce pozabite.

Prenosnik vsebuje tudi kamero, ki je standard od standardov. Vsebuje maksimalno ločljivost 720p in za videoklice je zadeva zadovoljiva, a kot pri vseh takšnih kamerah je treba poskrbeti za dovolj veliko osvetlitev.

Zvočniki se nahajajo neposredno pod zaslonom in dostavijo soliden zvok. Podprta je tehnologija Dolby Atmos, a ne pričakujte neke vrhunske zvočne izkušnje. Malce moti nizka glasnost, saj tudi pri maksimalno navitih zvočnikih ven dobite samo nekoliko bolj glasno zvočno izkušnjo, a nič kaj takega, kar bi predrlo ušesa na kakšni bolj glasni zabavi.

Tudi baterija je dobra. Iz enega polnjenja boste ven iztisnili za okoli 10 ur redne uporabe, seveda pa se to spremeni glede na osvetljavo ekrana in intenzivnost aplikacij, ki jih nameravate poganjati. Sok ven hitro posrkajo predvsem igre, a ob takšnih primerih prenosnik tako ali tako priklopimo na napajanje, saj tako odklenemo poln potencial strojne opreme. Za običajno vsakdanje delo je baterija več kot zadovoljiva in tudi polnjenje poteka sorazmerno hitro.

Lenovo IdeaPad 5 Pro 16ACH se tako izkaže za soliden prenosnik, ki vsebuje svoje pluse, a ima tudi svoje minuse. Največja odlika je zagotovo 120 Hz osveževanje zaslona in močan ter hkrati varčen Ryzen procesor, slabe pa niso niti ostale strojne zmogljivosti z izjemo grafične kartice. Po drugi strani zvočna slika ni idealna in ob obremenitvijo ventilatorji postanejo kar moteči in če iščete igričarski prenosnik in ste alergični na prekomerno mlatenje zraka, potem je morda bolj pogledati v kakšno drugo smer. K sreči je običajnem delu prenosnik praktično neslišen.

Skupno vzeto pa je IdeaPad 5 Pro priporočljiv nakup, saj plusi na koncu prevagajo minuse in če v to dodamo še močno mikavno ceno, na koncu dobimo celokupen izdelek, ki v svojem cenovnem prostoru nima ravno veliko prave konkurence.

Objava Lenovo IdeaPad 5 Pro – močan Ryzen procesor za odlično ceno se je najprej pojavila na HOPsi.

VIDEO RECENZIJA

Nakup testnega modela po znižani ceni na EIGRE.si.

Ko Legion Pro 5 prvič vzameš v škatle, ti je hitro jasno, da držiš v rokah kvalitetno zadevo, ki pod elegantnim srebrnim ohišjem iz aluminija skriva kar nekaj mišic. Prenosnik v rokah deluje dovolj trpežno in njegova teža, ki znaša dobra 2 kilograma, iz njega ne naredi ravno naprave, ki bi jo lahko brezskrbno prenašal po izletih. Ta teža se še poveča, ko pogledamo za napajalnikom, ki je prava 300 W pošast in s sabo prinese še dodatno obtežitev. Legion Pro 5 je tako prenosnik, ki ga je možno s sabo vzeti na potovanja, a jasno je, da se bo najbolje počutil udobno nameščen na mizi, kjer bo večji del ostal priklopljen na napajanje in nepremičen.

Lenovo je pri dizajnu stavil na ravne, čiste linije, kjer podobe ne kazijo kakšni dodatni okraski. Če ste igričar in vam brez RGB osvetlitve, ki bi skakala v oči na vsakem centimetru prenosnika, ni živeti, potem znate biti razočarani. Edina osvetlitev na zunanji strani prenosnika se nahaja na zadnji strani, kjer je lepo osvetljen logotip. To po drugi strani pomeni tudi to, da je Legion Pro 5 nevpadljiv in lepo spada tudi v kakšno pisarno. Njegove strojne zmogljivosti so vsekakor dovolj velike, da bo kos praktično vsem običajnim pisarniškim opravilom.

Legion Pro 5 vsebuje bogato število vhodov, zanimivo pa je, da boste večino teh našli na zadnji strani prenosnika. Tam boste pod priročnimi označbami naleteli na tri USB-A vhode in en USB-C priklop. Vsem tem odprtinam delajo družbo še standardni vhodi za Ethernet kabel, priklop za napajanje in HDMI priklop, ki je povezan neposredno na grafično kartico. Na desni strani prenosnika najdemo še en dodatni USB-A vhod, na levi pa možnost USB-C priklopa ter 3,5 mm odprtino za slušalke. Na tem mestu bi si želel še kakšen dodaten USB-A vhod, saj boste morali ob priklapljanju USB ključka ali pa miške primorani v tipanje po zadnji strani prenosnika, kar zna biti tečno, če prenosnik veliko premikate in selite.

Nekaj barve najdemo pri tipkovnici. Ta podpira RGB osvetlitev, ki jo lahko prilagajate preko priložene programske opreme Vantage, žal pa same tipke niso mehanske kot pri kakšnih drugih igričarskih prenosnikih. Občutek pri tipkanju vas tako ne bo vrgel iz stola in čeprav lahko med delom čutimo nekaj malega odziva, boste pravi igričarji raje priklopili svojo mehansko tipkovnico.

Dovolj zgubljanja besed o obliki, čas je, da si prenosnik pogledamo malce bolj konkretno. To je 16-palčni prenosnik, kar s sabo potegne QHD zaslon iz IPS panela in malce nenavadno razmerje stranic 16:10. Maksimalna ločljivost zaslona znaša 2560×1600, Lenovo pa obljublja 500 nitno svetlost, ki jo je na koncu tudi izpolnil. Zaslon je zmožen oddajanja res svetle slike, kar je pri prenosnikih bolj izjema kot pravilo, saj gaming laptopi že na splošno vlečejo dovolj električnega soka, tako da proizvajalci svoje izdelke na tem področju malce omejijo. Lenovo je tukaj naredil izjemo in ta svetlost pride prav pri izrabljanju Dolby Vision in VESA HDR 400 tehnologij, ki pričarata lepše in bolj žive barvne tone. Seveda je dodana tudi podpora za G-Sync in Free-Sync, navduši pa frekvenca osveževanja, ki znaša kar 165 Hz.

Da bomo lahko vsaj približno izkoristili te lastnosti zaslona potrebujemo tudi močne strojne zmogljivosti in Lenovo pri njih ni šparal. Na procesorskem področju za zabavo skrbi energetsko učinkoviti in strojno zmogljivi 8-jedrni Ryzen 5800H, družbo pa mu dela 16 GB pomnilnika ter NVMe SSD disk kapacitete 512 GB. Zvezda predstave je vsekakor grafična kartica Nvidia RTX 3060, ki je idealna za prenosniške razmere. Je dovolj močna, da lahko z njo z lahko poganjamo kakšne starejše ali pa e-športne naslove, prav tako pa je dovolj zmogljiva, da lahko z njo igramo tudi kakšne novejše igre in to z vključenim ray tracing osvetljevanjem. Mimogrede, vse te specifikacije lahko tudi dodatno nadgradimo. Na spodnji strani lahko enostavno odvijačimo pokrov ter denimo nadgradimo pomnilnik vse do 64 GB, prisotna pa je tudi reža za dodatni SSD disk.

Pri našem testiranju smo se poigrali z igro Metro Exodus Enhanced Edition, ki je brez ray tracing podprtih grafik sploh ni možno zagnati. In rezultati so bili presenetljivi, saj je igra z vsemi omogočenimi grafičnimi nastavitvami tekla pri sličicah na sekundo, ki so brez problema presegale številko 60. Zabeležili smo tudi padce, tako da bo vseeno potrebno nekaj prilagajanja nastavitev, a na splošno so rezultati impresivni. Nato smo skočili še v Cyberpunk 2077, kjer pa je bila slika nekoliko drugačna in pri nastavitvah boste morali narediti nekaj kompromisov, če si boste želeli tekoče igralne izkušnje. Predvsem se razlika pokaže pri vključenih ray tracing učinkih, kjer sličice na sekundo zgrmijo na dno.

Povsem drugačna slika pa je pri e-športnih naslovih tipa Counter-Strike: Global Offensive, kjer lahko končno izkoristimo izjemno osveževalno frekvenco samega zaslona, sličice na sekundo pa poletijo v višave.

Dobra novica je tudi to, da ima Legion Pro 5 učinkovito hlajenje. Temperature procesorja so bile ob skoraj polni obremenitvi več kot zadovoljive in odveč je strah, da bo zaradi prekoračitve vročine prišlo do kakšnega nenapovedanega ugašanja. A po drugi strani se je treba zavedati, da je tole vseeno prenosnik in zadeva bo ob obremenitvi pošteno zavrtela ventilatorje, tako da je glasnost en vidik izkušnje. To je pač standard igričarskih prenosnikov, ki nima enostavne rešitve, je pa dobra novica to, da Legion Pro 5 vseeno ni tak razgrajač, da bi z njim budili sosede.

Dobra je tudi baterija. Ob normalni uporabi, ki vključuje nekaj gledanja filmov, igranja z Adobe orodji in brskanje po internetu, sem iz ene napolnjene baterije iztisnil 6 ur uporabe. Porabo baterije lahko prav tako prilagodimo preko priročnega programa Vantage, ki na splošno omogoča cel kup nastavitev. Žal ne omogoča kakšnih bolj konkretnih prilagajanj tipa nastavljanja hitrosti ventilatorjev in navijanja frekvence strojne opreme, a za te stvari itak uporabimo druge bolj namenske programske rešitve.

Legion Pro 5 tako na enem mestu združuje velike strojne mišice, odličen zaslon ter elegantno obliko v en mikaven paket. Vse skupaj nosi še dobro cenovno nalepko, saj boste zanj odšteli nekje 1.600 €, kar se zna komu zdeti veliko, a v zameno dobite zmogljivo prenosno igričarsko postajo, ki bo kos vsem vašim nalogam.

Objava Lenovo Legion Pro 5 – odličen prenosnik, ki omogoča tudi poganjanje najnovejših iger se je najprej pojavila na HOPsi.

G27c-10 vas ob razpakiranju ne bo odpihnil, a če ne polagate veliko na barvaste škatle, ki imajo znotraj še zahvalo za nakup, potem vas to ne bo preveč razočaralo. Navsezadnje tista škatla kmalu postane samo nek predmet, ob katerega se spotikamo in ga nato hitro zavržemo v smeti.

Tudi sama vsebina paketa vam ne bo prinaša sto in enega dodatka. Pred vami se bo namreč pojavil samo zaslon, njegovo stojalo, en HDMI ter en napajalni kabel. Tu so seveda še navodila za uporabo, a teh niti ne potrebujete, saj je sestava jasna že na prvi pogled.

Stojalo spravite skupaj preko vijaka na dnu in za vijačenje ne potrebujete nobenega dodatnega orodja. Nato stojalo na preproste nataknemo na zaslon, priklopimo kable in zabava se lahko začne.

Ko monitor tako stoji pred vami boste najprej opazili črne robove, ki so elegantno tanki in ne bodo kradli prostora 27 palcem prikazne površine. Stojalo vam omogoča dviganje in spuščanje zaslona ter nagib, ne boste pa ga mogli rotirati, kar je nekako logično, saj ukrivljenega zaslona na tak način preprosto ne gre uporabljati.

Na zadnji strani boste našli dva priključka: eden za HDMI in eden za DP kabel, tam pa se nahaja tudi 3,5 mm vhod za slušalke ali zvočnike. Zadnja stran je tako dokaj skromna in razen vhoda za elektriko, kakšnih dodatnih priključkov ne boste našli.

Za nastavljanje slike boste morali uporabiti gumb na spodnji desni strani. Ne vem kaj je s proizvajalci zaslonov, ampak očitno imajo prav vsi alergijo na vgradnjo nadzorne sheme z gumbi, ki bi bila lahka in jasna ob prvi uporabi. Tudi G27c-10 pri tem ni izjema, saj imamo na voljo samo en gumb, ki ga nato premikamo v štiri smeri in pritiskamo navznoter. Prilagajanje nastavitev je tako precej zamudno in želim si, da bi en proizvajalec na tem mestu že enkrat vgradil dodatne gumbe in poskrbel za neko hitro in učinkovito rešitev prilagajanja slike.

Ko se končno seznanimo z nadzorno shemo ugotovimo, da lahko preko gumba nastavljamo toploto barv, kontrast in svetlost, na voljo pa so tudi razne zanimivosti, kot je denimo “Game Mode”, ki olepša sliko v igrah in “Dark-Boost” nastavitev, ki osvetli temne predele v igrah, kar naj bi vam pomagalo pri tekmovalnem igranju iger ali pa vam olajšalo igranje grozljivk.

Lenovo G27c-10 seveda podpira tudi G-Sync in Free Sync tehnologiji, a bodite pozorni, da boste za G-Sync delovanje monitor primorani priključiti preko DP kabla, ki pa ga začuda ne boste našli v škatli in ga boste morali dokupiti posebej.

Je pa v škatlo vključen kabel HDMI 2.0, kar pomeni, da lahko na zaslonu izkoristite visoko osveževalno frekvenco 165 Hz. To sicer dobite tudi preko kabla DP, a kot rečeno, tega ne dobite ob nakupu, tako da lahko brez skrbi priklopite tudi HDMI kabel. Le pazite pri nastavitvah v NVIDIA nadzorni plošči, da izberete navadno ločljivost 1920 x 1080, ki se nahaja bolj proti dnu, medtem ko boste pri Ultra HD našli samo 120 Hz hitrost osveževanja.

Na žalost podpore za HDR tukaj ne boste našli, kar ni tako velik minus, če nameravate monitor uporabljati samo za e-športne igre tipa League of Legends in Counter-Strike: Global Offensive, a bo razočaranje, če nameravate na monitor priklapljati kakšno konzolo.

K sreči monitor vsebuje odlične tehnične lastnosti. 27 palčni monitor sicer prikazuje maksimalno ločljivost 1920 x 1080, kar je nekam malo, a spet je tukaj poudarek na igranju e-športnih naslovov, kjer ne šteje toliko ločljivost, kot pa visoko število sličic na sekundo. Teh boste potrebovali kar precej, saj monitor ponuja frekvenco osveževanja 165 Hz in drži 4 ms odzivni čas, tako da bo treba za polni izkoristek znižati grafične nastavitve in ohraniti normalno ločljivost.

A ko enkrat opravite s temi nastavitvami in se podate v igranje s solzečo hitro in odzivno sliko je izkušnja neprekosljiva. Za tekmovalno igranje preprosto potrebujete hiter in odziven monitor, kjer izgovorov ni in ste za vsako svojo smrt krivi samo vi sami. Lenovo G27c-10 vam tako dejansko ponudi nekaj prednosti pred konkurenco in na vas je, da zadevo izkoristite. Pri temu pomaga tudi ukrivljenost zaslona pri 1500R, to pa vam omogoči vidni kot pri 178°. Tako ostanete ves čas osredotočeni na akcijo pred vami, zato je pred prvo igro pomembno pravilno namestiti višino in nagib monitorja. G27c-10 vsebuje VA panel, kar pri premikanju svetlih predmetov na temnem ozadju povzroča malce zaostalih sledi in če v monitor gledamo iz strani slika ne bo tako jasna kot pri IPS panelu, a zadeva ne moti preveč in je za to ceno več kot sprejemljiva.

Lenovo G27c-10 je tako zanimiv izdelek, ki je namenjen zlasti tistim tekmovalnim igričarjem, ki v vseh svojih igrah želijo pridobiti čimveč sličic na sekundo, kar bi jim ponudilo prednost pred konkurenco. Monitor ni brez napak, saj je ločljivost 1920 x 1080 za 27 palčni ekran nekam malo, zaradi česar slika izgubi na svoji ostrosti in izključitev DP kabla iz paketa zna koga negativno presenetiti.

Vseeno pa je to dober igričarski monitor, ki je za ceno nekaj čez 200 € v spletni trgovini EIGRE.si odrezal okraske in proračun svoje proizvodnje raje usmeril v močne tehnične specifikacije. Tako je samo od tipa igričarja odvisno, ali bo G27c-10 zanj pravi izdelek ali pač ne.

Objava Lenovo G27c-10 gaming monitor – ukrivljen zaslon, namenjen predvsem igralcem se je najprej pojavila na HOPsi.

Čeprav je Galaxy Fold pri izidu naletel na težave, to ni ustavilo ostalih proizvajalcev, da ne bi napovedali svojih telefonov. Lenovo pa se je ozrl v drugo smer in je tako napovedal prvi prenosni računalnik, ki bo v bistvu hibrid med ogromno tablico in računalom.

Zadeva je zaenkrat v prototipni fazi, upogljivi zaslon OLED pa meri 13.3 inča.

Lenovo pravi, da je prenosnik idealen za vse, ki radi veliko potujejo, a hkrati želijo na dopustu opraviti tudi nekaj dela. Ko je zadeva razprostrta, spominja na ogromno tablico, le da ima v svojem drobovju vso moč prenosnika.

Če želimo stipkati kakšen dokument, tablico upognemo in na spodnji strani zaslona se bo pojavila tipkovnica. Moč je priklopiti tudi Bluetooth tipkovnico ali pa zunanje tipkalo priklopimo preko dveh USB-C vhodov. Seveda lahko “prenosnik” zapremo kot običajni laptop, napravo pa drži zaprta magnetna zaklopka.

Kar se tiče tehničnih specifikacij, Lenovo zaenkrat ostaja skrivnosten. Ve se, da naprava vsebuje stereo zvočnike, baterija pa naj bi napravo poganjala en dan, preden jo moramo spet priklopiti na polnjenje.

Treba je reči, da je prototip hudo zanimiv. Če se nam bo zahotelo branja, bomo tablico držali v odprtem načinu, hudo priročna funkcija prenosnik načina pa bi tudi meni osebno prišla hudo prav. Nikoli namreč ne veš, kako traparijo bo kdaj ušpičil kakšen razvijalec in instantno pisanje novic bi mi takrat prišlo hudo prav.

Naprava naj bi tehtala manj kot kilogram in naj bi bila del serije izdelkov ThinkPad X1.

Objava Lenovo razkril prvi upogljivi prenosnik se je najprej pojavila na HOPsi.

Dogodek je organiziralo društvo SPID.si, ki je priredilo tekmovanja iz različnih popularnih iger kot so Fortnite, PUBG, CSGO in FIFA 19. Očitno pa je tam potekal tudi (neuradni?) turnir v popivanju.

Več bralcev nas je namreč opozorilo, da se je v prostorih dogodka odvijalo še nekaj temačnejšega od samega igranja iger in sicer tekmovanje v močnem popivanju.

Iz virov smo izvedeli, da je bilo na prizorišču kar nekaj vidno opitih ljudi, ki se v prostore fakultete niso opotekli iz bližnje lokalne gostilne, ampak so se z alkoholom opijali na sami lokaciji Lan Partya. Eden od teh pogumnežev naj bi celo spil celo steklenico vodke ter se nato jadrno odpravil ven, kjer je ob tla večkrat vrgel monitor in ga razbil na prafaktorje, kot lahko vidimo na posnetku spodaj.

Še več, popivanje so podpirali celo sami administratorji!

Žgana pijača je namreč tekla v potokih tudi pri tistih, ki bi morali zagotoviti red ter omogočiti brezhibno izvedbo dogodka, kar pa se ni zgodilo. Več je razvidno iz spodnjih posnetkov. Na njih lahko vidimo, kako eden od administratorjev oz. “casterjev” vase ponosno zliva vodko, ob tem pa pijačo ponuja še vsem mimoidočim. Za pomoč pri odpravi žeje, ponudi Malibu žganico mladenki, za katero pa zaenkrat ne moremo potrditi ali gre za administratorko ali naključno mladoletno obiskovalko. Poleg tega v prenosu poziva gledalce, naj se mu pridružijo na pijači. Eden od administratorjev nato stopi izza kamere in si natoči kozarec, malce kasneje pa tudi njega vidimo kako počasi srka svoj alkoholni nektar (no, vsaj predvidevamo da je tudi to alkohol).

Bodimo pošteni, vsak od nas občasno rad poseže po pivu, še posebej če se nahajamo v družbi dobrih kolegov. A to se dogaja na neuradnih zadevah, kjer četa kolegov nažiga dobre igre in seveda tudi občasno kaj spije.

Ampak EPICENTER LAN preprosto ni neformalno druženje ampak naj bi šlo za organiziran dogodek.

Kot prvo, se na lokaciji zadržujejo mladoletniki. S tem ne ciljamo zgolj na 17-letnike ampak igralce, ki so komajda presegli dvomestno starost, saj denimo Fortnite, trenutno najbolj popularna igra, poseduje mlado igričarsko bazo. Popivanje in razbijanje pred takšno starostno skupino je vredno obsojanja, saj bi morali v SPID.si ekipi takšno početje že v kali zatreti. Presneto, nismo prepričani, da niso pili tudi mladoletniki, saj nad početjem udeležencev očitno ni bilo nobenega nadzora.

Kot drugo, za takšnim dogodkom stojijo velika imena in partnerji. Telemach, Pringles, Lenovo in še več partnerjev je na dogodku ponosno razprostrlo svoje zastave, medtem ko se je pod njimi dogajal pravi alkoholni cirkus. Očitno se tudi njim ni zdelo vredno preveriti, kako se dogodek odvija.

In kot tretje, zadeva se ni odvijala v nekem zakotnem lokalu ampak v prostorih Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, torej državnih prostorih. Tudi odgovorni na fakulteti so oddajo svojih prostorov postavili pred vse ostalo in dopustili, da se dogodek odvija v katerikoli smeri.

Kdo bo potem prevzel odgovornost za ta debakel oz. na komu konec koncev leži odgovornost? Je to organizator SPID.si? Ali morda glavni pokrovitelj Telemach, ki je dogodek ponosno oglaševal tudi na večjih kanalih kot je Radio Center? Morda bi se malce bolj morala pobrigati tudi FERI in sicer malce bolje pogledati kaj vse se dogaja v njihovi dnevni sobi.

Številni udeleženci so nas opozorili tudi na skopo organizacijo dogodka, internet ponovno ni deloval po pričakovanjih, za kar je mogoče imel prste vmes tudi njihov glavni sponzor Telemach, ki je ponudnik tovrstnih storitev. Morda ima prste vmes neizkušenost ekipe, čeprav nam ni jasno, kako po 16-ih dogodkih še vedno ne uspe rešiti problema z internetom.

Prav tako so nas opozorili na izpade elektrike, kar zna biti ekstremno nevarno. Za izpade je namreč kriva preobremenitev in pri vsemu temu kablovju lahko hitro preskoči iskra, kar ima lahko za posledico požar. Posledice si lahko predstavljate sami: Več kot 400 ljudi, panika ter opitost bi lahko hitro rezultiralo v katastrofo, ki je na slovenskem prostoru še nismo videli.

Na dogodek nas je opozoril tudi uporabnik, ki je ustvaril spletno stran Lanparty.si. Na strani je zaenkrat samo posnetek razbijanja monitorja a če sprožite desni klik in si ogledate vir strani, lahko odkrijete pravo bogastvo informacij.

Zgornji zapis razkrije sledeče:

• Na vsej opremi ste imeli SFP/SFP+ porte, vi ste pa povezali switche direktno z RJ45, kar je bilo veliko lažje, ker ste uporabili napeljavo od FERI, seveda pri tem je bilo par problemov, glede na to, da 16 ur (po besedah udeležencev) ni delal internet.
• Problem glede vtičnic (vsaj v auli) je, da so na tleh.
  Točno tam, kjer so ljudje lahko nanje brez problema stopili, ker se je nekdo odločil, da ne bo namestil pokrovov.
• Ko sem si osebno prišel pogledat prireditev nisem v 1 uri videl enega izmed “starejših” odgovornih.
• Razbijanje ekrana (posnetek zgoraj) naj bi posneli kar pri društvu SPIDsi in delili na Instagramu

Po kratkem pregledu informacij o dogodku, smo precej hitro izbrskali, da društvo SPIDsi tudi precej zavaja širšo publiko. Po vseh kanalih omenjajo 500+ tekmovalcev, medtem ko po hitrem štetju udeležencev turnirjev in pregled uradnega zapisa, spoznamo, da je “casual” igralcev bilo približno 60 in skupno pridemo na precej manjšo številko: 400. Če sploh zapisi držijo, kajti društvo je zelo skopo pri deljenju poročil o izvedenih turnirjih, kjer so omenjene zelo visoke denarne nagrade.

Upamo, da bodo partnerji postali bolj odgovorni pri podpiranju tovrstnih dogodkov, društvo SPIDsi pa pri organizaciji. Tale zapis ni nastal kot napad na SPIDsi, niti jih ne želimo pokazati kot nekakšnega zlobnega “overlorda” slovenske scene, saj so nas kontaktirali zaskrbljeni starši, ki so želeli izvedeti, kaj za vraga se je tam dogajalo.

Zavedajte se da smo mlajši populaciji v vzgled in razbijanje ter popivanje vse povprek zagotovo ni pravi pristop in direktno krivdo, po našem mnenju, lahko tokrat naslovimo samo na društvo SPIDsi, ki bi morali alkohol popolnoma prepovedati, tako kot se to dogaja na ostalih dogodkih.

Vsem staršem smo v primeru dodatnih vprašanj na voljo, tako glede tega kot tudi bodočih dogodkov.

Za pojasnitev dogodkov smo povprašali tudi društvo SPIDsi in v kolikor dobimo odgovor, bomo članek tudi dopolnili.

Pred letom dni smo opravili intervju s predsednikom društva SPID.si Samo Zavašnikom, vendar ga nikoli nismo javno objavili. Zdel se nam je neprimeren, a po drugi strani smo verjeli, da se lahko v Spid.SI izboljšajo. Glede na vse nedavne dogodke pa smo se odločili posnetek deliti z vami. Tako si boste lažje ustvarili sliko o predsedniku društva in njegovem vedenju. Verjetno vam bo prvih 10 sekund videa povedalo vse.

Posodobitev članka #1:
Prejeli smo zahtevek za umik intervjuja s predsednikom društva SPID.si, kjer je izrazil svoje mnenje. Umik intervjuja se ne bo zgodil kajti odraža njegovo osebno mnenje do drugih.

Posodobite članka #2: FERI je prostore oddal brezplačno in ni zaračunal najemnine (članek je bil ustrezno popravljen).

Objava Pijančevanje in razbijanje na Epicenter Lan Partyu v Mariboru! se je najprej pojavila na HOPsi.

Vse od pričetka prodaje prenosnih računalnikov, kot jih danes poznamo, je bil trg zmeraj ločen na poslovne in potrošniške prenosne računalnike. To pa zato, ker bi naj vsaki bili namenjeni drugemu spektru uporabnikov in boljši za določena opravila. Kaj torej naredi računalnik »poslovni« in katera so opravila, za katere je bolj primeren? Vse to in še več bomo danes razložili.

Na današnjem trgu se je sicer kar nekaj proizvajalcev odločilo združiti poslovno in potrošniško linijo, a še vedno obstajajo trije veliki proizvajalci, ki so značilni po zelo izrazitih namenskih modelih. To so Dell, HP in Lenovo.

Največja podjetja poslovnih računalnikov na trgu vladajo z železno pestjo in stalno optimizirajo poslovno linijo ter iščejo načine, kako bi jih naredili čim bolj privlačne za večja podjetja – najbolj zaželjene kupce. A ne glede na napredek v razvoju in dizajnu imajo vsi ti računalniki določene skupne lastnosti, ki jih popolnoma ločijo od potrošniške linije. Čas je, da si ogledamo te razlike in pojasnimo njihov namen.

Tehnologija

Seveda podjetje ne bo kupilo računalnika, če ne vsebuje tehnologij ali priključkov, ki jih konstantno potrebuje. Iščejo računalnike s specifičnimi lastnostmi, kar vedo tudi proizvajalci. Te lastnosti so navadno zlahka spregledane s strani običajnega uporabnika, zato jih potrošniški računalniki navadno nimajo. Za začetek je pomembna že selekcija priključkov. Če pogledamo v preteklost, je včasih čisto vsak računalnik prišel z goro raznolikih priključkov, ob katerih so se nekateri enostavno popraskali po glavi, saj niso imeli pojma, zakaj so tam in za kaj se sploh uporabljajo. Potrošniški računalniki so jih sčasoma prerasli, a na poslovnih jih najdemo še dandanes – na primer VGA in Express Card.

Ker je tehnologija v strmi porasti, še ne pomeni, da podjetja temu sledijo, kjer to ni potrebno za večjo produktivnost. Pisarne imajo navadno še zmeraj veliko naprav s standardnimi VGA priključki, kot so zasloni in projektorji za predstavitve. Čeprav so običajni uporabniki že prerasli to tehnologijo preteklosti, jo poslovni računalniki še vedno morajo posedovati, če želijo soditi v poslovno okolje. Namesto tega lažje spregledajo razne “šminkarske” funkcije, kot so blu-ray optične enote ali pa zaslon z ultra visoko resolucijo. To je tudi prva razlika. Potrošniški modeli bodo navadno hitreje sprejeli nove tehnologije in opustili stare, medtem ko bodo poslovni računalniki posedovali klasične tehnologije in se razvijali sorazmerno s tipičnim pisarniškim okoljem.

Življenjska doba

Ob dizajnu potrošniškega računalnika proizvajalec sklepa, da ga bo uporabnik v roku nekaj let nadgradil ali zamenjal. To pomeni, da ne rabijo dati toliko na odpornost ter kvaliteto izdelave, zaradi česar proces in materiali omogočajo nižjo ceno izdelave, to pa omogoča nižje cene končnega produkta. Zato so potrošniški računalniki glede na golo zmogljivost tipično na voljo po dostopnejših cenah.

Poslovni prenosniki so namreč narejeni za obstojnost in dolgotrajno uporabo po več ur na dan. Zadnja stvar, ki jih direktor ima v mislih, je, kako bo vsakih par let zamenjal celoten nabor računalnikov in to se pozna. Dizajn poslovnih računalnikov da več na daljšo življenjsko dobo, glede dizajna pa se ob novejših modelih istega prenosnika spremeni le malo, saj je tako vzdrževanje dosti lažje. Notranjost računalnikov je lažje dostopna in menjava sestavnih delov enostavnejša, vse z željo čim hitrejšega in čim manj pogostega popravila.

Izgled in dizajn

Ko govorimo o izgledu, moramo imeti v mislih pravzaprav tri različne vrste. Poslovni in nižje cenovni potrošniški računalniki so navadno na videz bolj enostavni, medtem ko višje cenovni potrošniški računalniki izgledajo bolj futuristično, kičasto in barvito. Tekom let so bili vizualne nadgradnje sicer deležni tudi poslovni računalniki in sploh nižje cenovni potrošniški, a nihče ne more zanikati, da sploh igričarski prenosniki dajo največ na zunanji videz.

A razlika med poslovnimi in potrošniškimi modeli se tu ne konča. Slednji imajo navadno svetle in sijoče ekrane, osvetljene tipkovnice in plastična ohišja različnih barv. Prav tako imajo širšo funkcionalnost (na primer 360-stopinjsko odpiranje, odstranljive zaslone in velika področja za sledilno ploščico). Poslovni računalniki počasi začenjajo vključevati najbolj priročne potrošniške funkcije, a še vedno dajo več na enostavnost in funkcionalnost, so bolj odporni na udarce, navadno odporni na vodo ter jih skoraj vedno sestavlja aluminijasto ohišje.

Če govorimo o golem dizajnu in izgledu, so najbolj pritegljivi brez dvoma potrošniški dizajni, čeprav je njihova kvaliteta izdelave navadno nižja.

Konfiguracije

Podjetja se le redko odločajo za nakup specifičnih modelov za določene oddelke, temveč navadno raje kupijo večje število istih modelov. Zaradi tega so poslovni računalniki dizajnirani s širokim spektrom uporabe v mislih. Če imajo potrošniški omejeno količino opcij pri konfiguraciji in navadno omogočajo le nadgradnjo prostora, pomnilnika ali procesorja, je pri poslovnih na pladnju dosti več opcij in praktično vse je možno prilagoditi ali nadgraditi.

Če govorimo o fleksibilnosti, tu definitivno kraljujeta Dell in Lenovo. Pri njunih primerkih lahko v veliko primerih kupec (za pravo ceno) modificira praktično vse, od komponentne sestave (procesor, grafična kartica, baterija …) pa do dodatnih dodatnih funkcij, kot so osvetljava tipkovnice, barva, vrsta in ločljivost zaslona in praktično vse ostalo.

Varnost

Še eno področje, kjer kraljujejo poslovni modeli in to z dobrim razlogom. Bralec prstnih odtisov je praktično standardna adicija poslovnih računalnikov in posedujejo jo že cenejši modeli. Medtem večina potrošniških računalnikov to funkcijo enostavno spregleda, kot je tudi kar nekaj drugih varnostnih prijemov, ki so včasih vidni le ob natančnem vpogledu v tehnološko sestavo.

Poslovni računalniki imajo prav tako večkrat kot ne ob nakupu že naloženo programsko opremo za bolj varno uporabo. Protivirusni programi, optimizatorji prostora, omrežna varnost … Čeprav je to bilo že od nekdaj področje, kjer so poslovni računalniki vodili brez konkurence, se vedno več običajnih uporabnikov zaveda pomena varnosti in se odloča za določene podobne prijeme. A še vedno je za podjetja (sploh ne preveč tehnološko vešče uporabnike) veliko bolj varna uporaba poslovnih računalnikov, saj imajo navadno večjo količino varnostnih funkcij in boljšo ter hitrejšo uporabniško podporo s strani proizvajalca.

Zaključek

Kot lahko sami vidite, izbira ni tako enostavna, in obe vrsti imata svoje prednosti in slabosti. Potrošniški računalniki dajo več na izgled in golo moč, vsebujejo najnovejše tehnologije, a še vedno brez slabe vesti žrtvujejo kvaliteto, da bi bili na voljo za čim bolj privlačno ceno. Medtem poslovni dajo več na kvaliteto izdelave, lažje vzdrževanje in varnost ter se kot klop držijo preverjeno delujočih prijemov. Tako ni možno enostavno s prstom pokazati, kateri modeli so boljši, temveč je izbira za vsakega posameznika odvisna od tega, za kaj računalnik pretežno uporablja in to vedo tudi proizvajalci in se ustrezno prilagajajo trgu. Podjetja bodo načeloma bolj srečna s poslovnimi računalniki, medtem ko bo običajen kupec imel na izbiro oboje, a za nizko ceno bo le težko spregledal cenejše potrošniške modele.

Objava Poslovni in potrošniški modeli prenosnikov – Kaj je razlika? se je najprej pojavila na HOPsi.

Že na “začetku” (:) )  lahko povem, da specifikacije ne povedo vsega. Pri telefonih, ki se prodajajo v EU so najpogosteje vsaj točne, v kolikor ne iščete rabljenega preko Bolhe in preostalih boljših sejmov. Seveda s slednjimi ni nič narobe, je pa potrebna razumna previdnost. Doživel sem že, ko je znanec kupil pregrešno ugodnega Samsung Galaxy S7 in tožil nad slabo kamero in zatikajočim delovanjem. Seveda ni potrebno poudarjati, da je kupil, na zunaj, dobro ujemajoč ponaredek, čigar specifikacije so bile, pričakovano, znatno slabše od navedenih.

Do 100€

Velika izbira, cenovno ugodnih telefonov, kjer vsakega pesti kakšna slabost. Nikar ne pričakujte vrhunske kamere in z njo povezanih posnetkov. Tudi zahtevnejših iger ne boste morali igrati, občasno bo čutiti negladko delovanje in daljše odpiranje aplikacij. Dodajmo še pregovorno slabši GPS in kvaliteto zaslona. Ampak vseeno, dokler pričakovanja in zahteve niso previsoke, bo znal tudi cenovno ugoden telefon, biti pravi za vas. Osebno vseeno priporočam, da dodate še petdesetaka, saj bo uporabniška izkušnja boljša.

Najboljši telefon v tem cenovnem razredu je Moto E4. Motoroli je tudi tokrat uspelo izdelati uporaben, cenovno ugoden, telefon, kot že večkrat doslej. Seveda v tem razredu ni pričakovati briljantnosti, ki bi zadovoljila petičneže. Največji pomanjkljivosti sta nizka svetlost ekrana, ki izjemno oteži uporabo ob močnejši svetlobi in skromen procesor. Slednji ni najhitrejši in ob zahtevnejših opravilih boste to izkusili na lastni koži. Pri procesiranju fotografij je tudi kamera med počasnejšimi.

Vgrajenega je 16GB prostora, kar bo dovolj za osnovno uporabo, če veliko fotografirate ali nasnamete nebroj aplikacij, razmislite o dokupu microSD kartice, saj se prostor lahko razširi na 128GB.

Pričakovanja nezahtevnega uporabnika, ki ne namerava poganjati zahtevnih aplikacij in mu zadostujejo povprečne fotografije, bo telefon zadovoljiv.

Specifikacije:

Moto E4

Dimenzije: 144.7 x 72.3 x 9.3 mm
Teža: 151 g
Zaslon: IPS 5.0 inch, 294 ppi
Resolucija: 720 x 1280
Čipovje: Mediatek MT6737
Procesor: 4-jedrni Cortex-A53 1.3 GHz
Grafika: Mali T720
RAM: 2 GB
Prostor: 16 GB
Kamera: 8 MP (F/2.2, 1.12 µm), samodejno fokusiranje, LED bliskavica 
Kamera spredaj: 5 MP (f/2.2, 1.4 µm) LED bliskavica
3.5 mm, microUSB 2.0
Baterija: 2800 mAh – odstranljiva
Operacijski sistem: Android 7.1.1 Nougat

Družbo mu dela manj znani ZTE Blade V7 Lite, ki je nekoliko okrnjena različica ZTE Blade V7. Ohišje je kovinsko, dizajn preprost in všečen, bralnik prstnih odtisov pa pod kamero. Nameščeni Android 6.0 je že malce star in nanj je posnetih kar nekaj “tovarniških” aplikacij, ki jih najbrž ne boste nikoli uporabili. Procesor je manj zmogljiv od E4, v slabostih pa sta kar enaka. Tudi tukaj se pojavi 16GB prostora, ki ga bo večina morala z microSD kartico razširiti. Velja omeniti, da omogoča uporabo do 2 sim kartic.

Za ceno bi težko zahtevali več.

Specifikacije:

ZTE Blade V7 Lite

Dimenzije: 143.8 x 70.2 x 7.9 mm
Teža: 135 g
Zaslon: IPS 5.0 inch, 294 ppi
Resolucija: 720 x 1280
Čipovje: Mediatek MT6735P
Procesor: 4-jedrni Cortex-A53 1.0 GHz
Grafika: Mali T720MP2
RAM: 2 GB
Prostor: 16 GB
Kamera: 13 MP, samodejno fokusiranje, LED bliskavica 
Kamera spredaj: 8 MP, LED bliskavica
3.5 mm, microUSB 2.0
Baterija: 2500 mAh – neodstranljiva
Operacijski sistem: Android 6.0 Marshmallow

Do 200€

Že za nekaj dodatnih € lahko dobite kar precej izboljšane telefone. Pričakovana je vsaj solidna kamera, kakovosten zaslon, 2GB pomnilnika in vsaj 16GB prostora. Kar nekaj naprav zahteve izpolni, ampak ker moram izbrati le dve, nikakor ne morem mimo Moto G5.

Sicer za ceno prejmete dober zaslon, ki bo nekoliko trpel ob sončnih dnevih, 3GB pomnilnika in 16GB prostora z možnostjo razširitve. Baterija ni najvzdržljivejša, vendar bo opravila svoje delo. Vredno je omeniti, da je G5 na voljo tudi v cenejši izvedenki z 2GB pomnilnika. Nedvomno eden izmed boljših telefonov za zahtevano ceno. Pa pazljivo z vodo, saj ni vodoodporen. Grenak priokus postijo še prednaložene aplikacije, česar v preteklosti, pri Motoroli (Lenovo), nismo srečevali.

Specifikacije:

Motorola Moto G5

Dimenzije: 144.3 x 73 x 9.5 mm
Teža: 145 g
Zaslon: IPS 5.0 inch, 294 ppi
Resolucija: 1080 x 1920 16:9 (441 ppi)
Čipovje: Qualcomm MSM8937 Snapdragon 430
Procesor: 8-jedrni Cortex-A53 1.4 GHz
Grafika: Adreno 505
RAM: 2 (3) GB
Prostor: 16 GB
Kamera: 13 MP (f/2.0), fazno samodejno ostrenje, LED bliskavica 
Kamera spredaj: 5 MP (f/2.2), LED bliskavica
3.5 mm, microUSB 2.0
Baterija: 2800 mAh – neodstranljiva
Operacijski sistem: Android 7.0 Nougat – načrtovana 8.0 Oreo nadgradnja

Xiami Mi A1 ni neznanka med poznavalci mobilnega trga. O njem sem nekaj besed napisal že pred meseci, moje mnenje pa ostaja isto. Telefon ponuja skoraj neprekosljivo vrednost, za zahtevano ceno. Za ta cenovni razred premore odlični kameri, ne nasmeten Android in zmogljivo notranjost, ki jo ščiti aluminijasto ohišje. Tako so Snapdragon 625, 4GB pomnilnika in preostale komponente dobro varovane, vsaj dokler ga ne pozabite v Sahari ali mu privoščite prhe. Mobilnik namreč ne premore zaščite pred vodo in prahom. Procesor Snapdragon 625 je zame eden izmed ljubših procesorjev v nizkocenovnikih. Dovolj zmogljiv za vsakdanja opravila, sapa mu poide šele pri zahtevnejših aplikacijah in opravilih. To ni edini rez, tudi zaslon na čase izgleda sprano. Slednji premore dovolj svetlosti (450 nit), da uporaba tudi ob močnejšem soncu ni otežena.

Specifikacije:

Xiaomi Mi A1

Dimenzije: 155.4 x 75.8 x 7.3 mm
Teža: 165 g
Zaslon: IPS 5.5 inch, 403 ppi
Resolucija: 1920 x 1080
Čipovje: Qualcomm MSM8953 Snapdragon 625
Procesor: 8-jedrni Cortex-A53 2.0 GHz
Grafika: Adreno 506
RAM: 4 GB
Prostor: 64 GB
Kamera: dvojna 12 MP (26 mm, F/2.2; 50 mm, F/2.6)
Kamera spredaj: 5 MP
3.5 mm, USB-c
Baterija: 3080 mAh
Operacijski sistem: Android 7.1.2 (načrtovana nadgradnja na Oreo)

Do 300€

Večina uporabnikov, ki za ti. “flagship” telefon ni pripravljena odšteti 500€ ali več, bo med navedenimi telefoni zagotovo našla dober nadomestek, sicer prikrajšan za kakšno premijsko funkcijo.

Z vsakim razredom se pričakovanja stopnjujejo in tokrat pričakujemo, da bomo tukaj srečali mobilnike z vsaj 3GB pomnilnika, 32GB prostora in 8 jedrnimi procesorji, ki bodo skrbeli za gladko izkušnjo. Bralnik prstnih odtisov vsaj zame nikoli ni bil pomemben dejavnik, drugače velja za zvočni sistem in mikrofon, ki preprosto morata nuditi jasen zvok. Telefon mora zdržati čez dan in vedno se prileže dobra zadnja kamera, prednjo bodo znali ceniti predvsem ljubitelji selfijev.

Za Motorolo so odlični, nizko do srednje cenovni pametni telefoni, že stalnica. In nič drugače ni tudi z Moto G5S Plus, ki je nadgradnja, zgoraj omenjenega, Moto G5.

Krasi ga nov aluminijast okvir, prepleten z plastičnimi deli in Snapdragon 625 2.0GHz 8-jedrnik. Pričakovano mu družbo dela 3GB pomnilnika (v prodaji so tudi modeli z 2GB!), 3000mAh baterija in konec koncev 32GB spomina. Ob uporabi sem večkrat dobil občutek, da pred sabo nimam mobilnika za 250€, temveč visoko-cenovnika, saj je delovanje popolnoma gladko. Fotografije so dobre kvalitete, edino v slabi svetlobi je vidnega preveč šuma. 5.5 inch zaslon so zmanjšali na 5.2 inch, kar je še posebej dobrodošlo. Kar malce škoda, da se niso odločili še za USB-c priklop, saj so namesto njega uporabili standardni microUSB, kar ni nujno slabo.

Specifikacije:

Motorola Moto G5S Plus

Dimenzije: 153.5 x 76.2 x 8 mm
Teža: 168 g
Zaslon: IPS 5.5 inch, 403 ppi
Resolucija: 1080 x 1920 (401 ppi)
Čipovje: Qualcomm MSM8953 Snapdragon 625
Procesor: 8-jedrni Cortex-A53 2.0 GHz
Grafika: Adreno 506
RAM: 4 GB
Prostor: 32 GB – do 256GB
Kamera: dvojna 13 MP (F/2.0) dvojna LED bliskavica
Kamera spredaj: 8 MP (f/2.0) LED bliskavica
3.5 mm, USB-c
Baterija: 3000 mAh
Operacijski sistem: Android 7.1 (načrtovana nadgradnja na Oreo)

Vendar Moto G5 Plus nikakor ni brez konkurence. Odličen je tudi Honor 8. Gre za podružnico bolj poznanega kitajskega podjetja Huawei. Na policah ga lahko najdemo že dobro leto dni, pocenitve pa so ga naredila mikavnejšega, kot ob izidu. Ima svojevrsten dizajn, ki bo nekaterim všeč, drugim nekoliko manj. V prvi vrsti je bil zasnovan z mislijo na mlade in predrzne.

Za to poskrbi 15 plasti “stekla” na zadnjem delu, ki zlasti na svetlobi nudijo izjemne vzorce, najbolj na safirno modri barvi. Naredijo ga tudi izjemno gladkega, zato ga nikar ne odlagati na neravne površine. 1080×1920 zaslon ni nič posebnega, vendar prikazuje ostro sliko. Impresivni so vidni koti in stanovitnost barv, ko ga gledamo s strani. Barvna reprodukcija pokriva kar 98.20% sRGB in le za drobec zaostane napram Huawei P10 (99,9% sRGB).

Kamera ni nič posebnega, čeprav je bilo glede specifikacij pričakovati nivo Huawei P9. Vendar slike delujejo bolj sprano in mehko a vseeno omogoča ok fotografije tudi v slabi svetlobi.

Odličen mobilnik, ki ne razočara.

Specifikacije:

Honor 8

Dimenzije: 145.5 x 71 x 7.5 mm
Teža: 153 g
Zaslon: IPS 5.5 inch, 403 ppi
Resolucija: 1080 x 1920 (423 ppi)
Čipovje: HiSilicon Kirin 950
Procesor: 8-jedrni 4×2.3 GHz Cortex-A72 ; 4×1.8 GHz Cortex A53
Grafika: Mali-T880 MP4
RAM: 4 GB
Prostor: 32/64GB
Kamera: dvojna 12 MP (F/2.2), 35mm, 1/2.9″ 1.25 µm, laserski fokus, dvojna LED bliskavica
Kamera spredaj: 8 MP (f/2.4, 1.25 µm) 
3.5 mm, USB-c
Baterija: 3000 mAh
Operacijski sistem: Android 7.1 

Naredil bom izjemo in dodal še dodaten pametni mobilnik, ki si zasluži omembo. To je dobro uravnoteženi Samsung A5. Izdelava in občutek ob držanja v rokah spominjata na prestižnejšega S8, čeprav se po kakovosti z njim ne more kosati.

Rokovanje je odlično, k čemur prispevajo zarobljeni robovi. Odporen je na vodo in prah, kar bo uporabo olajšalo vsem, ki veliko časa preživite zunaj. Ekran je standardno odličen, svetlost pa na nivoju S7.

Senzor omogoča dobre fotografije, vendar iz neznanega razloga ne premore stabilizacije videa, kar bo marsikoga odvrnilo od nakupa.

Specifikacije:

Dimenzije: 146.51 x 71.4 x 7.9 mm
Teža: 157 g
Zaslon: IPS 5.2 inch, 424 ppi
Resolucija: 1080 x 1920 (423 ppi) 16:9
Čipovje: Exynos 7880 Octa
Procesor: 8-jedrni 1.9 GHz Cortex-A53
Grafika: Mali-T830MP3
RAM: 3 GB
Prostor: 32/64GB
Kamera: 16 MP (F/1.9 27mm), 35mm, 1/2.9″ 1.25 µm, avto-fokus, LED bliskavica
Kamera spredaj: 16 MP (f/1.9) 
3.5 mm, USB-c
Baterija: 3000 mAh
Operacijski sistem: Android 7.0 (Nougat)

Objava Najboljši pametni telefoni do 300€ (Januar 2018) se je najprej pojavila na HOPsi.