Razvojna ekipa:  Sports Interactive
Založnik: Sega
Platforme: PC, iOS, Android, Xbox One, Xbox X/S, Nintendo Switch
Datum izida: 24.11.2020
Cena: 51,96 € (Eigre.si)
Žanr: Športna simulacija

VIDEO RECENZIJA

Takoj od izida FM 05 in CM 5 se je vnel srdit boj med njunima založnikoma. FM je takoj v startu ponudil nov uporabniški vmesnik, izboljšan pogon, 2D preigravanje iger, široko podatkovno bazo, intervjuje in še kar nekaj sladkorčkov. Špil je proti svoji konkurenci res izpadel hudo dobro in hitro nabral veliko število zasledovalcev. Naj omenim še to, da je Football Manager 05 edini do sedaj, ki je bil zahvaljujoč skupnosti slovenskih igralcev v celoti preveden. Saga med FM in CM se je vlekla do leta 2011, ko so slednjemu zaprli pipco, saj enostavno ni več konkuriral močnemu in predvsem vsako leto boljšemu nasprotniku. Vmes je zametke rivalstva kazal še Total Club Manager serija, potem preimenovana v Fifa Manager, ki je bolj kot na zgolj taktično vsebino, ki jo predstavljajo Football Manager igre, stavila na kombinacijo “malo taktiziram, malo gradim stadion in kupujem avte, malo igram Fifo.” No to se je končalo leta 2014 z zadnjo edicijo Fifinega Manager projekta. Ergo, Football Manager ostaja zadnja trdojedrna simulacija nogometa.

Lepota Football Managerja se skriva v kompleksni preprostosti, ki jo igra ponuja. Gre za špil, ki ga lahko igraš zelo površinsko, a hkrati lahko z njega narediš skoraj doktorat. Napredne mehanike, ki jih ponuja arhitektura igre je težko usvojiti, a ko enkrat jih se ti odpre nov svet simulacij. Če pa igro igraš prvič, ti le ta ponuja precej obsežno in dobro pripravljeno inavguracijo v igro.

Uvajalni del ti opiše prav vsako mehaniko igre in čeprav je v resnici precej duhomorno brati in slediti vsem podatkom, so vseeno dobro napisani in imajo korist. Načeloma pa gre vseeno za precej enostavno premiso igre. Ti si manager (razlika med managerjem in glavnim trenerjem je ta, da managerji so ponavadi športni direktor in glavni trener v enem) in skrbiš, da je tvoja ekipa najboljša, kot je le lahko. Upravljaš svojo ekipo, nastaviš taktiko, kupuješ in prodajaš igralce in se s šefi boriš, da ti odobrijo več denarja in boljše pogoje. Kot rečeno, če igraš površinsko (tudi za to imajo samostoječo igro Football Manager Touch) je to dovolj. Lahko pa se zakoplješ globoko v mehanike igre in poizkusiš narediti ultimativno taktično postavitev, kjer je zmaga tako samoumevna kot dejstvo, da mora Čokolino biti tako gost, da v njem stoji žlica (tukaj ni debate, kdor je redek Čokolino je sumljiv).

Skoraj trideset let izkušenj imajo ustvarjalci te igre, kakšen mora biti špil?

Na kratko? Vsako leto boljši. Na dolgo? Football Manager je ena tistih iger, ki res vsako leto dobi novo edicijo, a tudi vsako leto nove izboljšave. Res je, da ne gre za tektonske premike, a opazne razlike se dogajajo vsako leto, umeščajo pa jih zelo na način, da se občutijo zelo naravno in se ni problem znajti v novitetah. Tukaj je seveda govora o vizualno relevantih mehanikah, ki jih igralci opazimo, Football Manager ima seveda izredno kompleksne mehanike, ki delujejo pod površjem in predvsem te so tiste, ki vsako leto postajajo precej boljše. Tukaj je potrebno omeniti razplet tekem in če želite kognitivno razmišljanje igralcev in delavcev v nogometu. Vse to počasi postaja res dobro.

Vsekakor pa ne morem trditi, da je vse že tip top. Daleč od tega – igra ima svoje muhe, ki te včasih resnično spravijo s tira. Večina meni na hitro opaznih je povezanih s klubi iz manjših lig in manj prepoznavnimi klubi tudi znotraj večjih lig. Primer tega so denarne zahteve igralcev in osebja. V slovenski ligi si zaželim dobrega skavta, želim mu ponuditi službo, a je njegova zahteva po plačilu okoli pet tisoč evrov mesečno. Seveda z večino klubov temu ne moremo ustreči in seveda najdem bolj primernega skavta moji finančni zmogljivosti. Nakar čez kakšen teden opazim, da je skavt, ki je pri meni želel pet tisočakov, šel v drugi klub za tisoč dvesto evrov mesečno. Gre za totalno nerealno življenjsko situacijo, v kateri ne moreš prav veliko narediti in to me včasih res jezi. 

Počasi se selimo na novitete. Le te bom opisal po sklopih. Začnimo najprej s tistim, kar je najbolj opazno. Grafično podobo.

Football Manager je počasi gradil svoj izgled in se dokaj hitro umaknil iz podobe, ki jo je nosil Championship Manager. Zadnja leta so res našli svoj slog in zdi se mi, da so sami meniji in igra res lepo oblikovani. Niso preveč vpadljivi, vse je na svojem mestu in barvna usklajenost je narejena na način, da hitro opaziš bolj pomembne od manj pomembnih reči. Letos so posodobili tudi kreacijo menedžerja oziroma svojega lika. Vesel sem bil, da so dodali nekaj opcij, čeprav napram kakšnemu Cyberpunku ali EA Sports igram ne ponuja ravno velike diverzitete in za tiste, ki uživajo v ustvarjanju svojega lika, pač res ni poskrbljeno. Še ena pomembna grafična komponenta špila so tekme. Od tega, ko so nam končno privoščili 3D ogled tekem je minilo že 12 let, saj smo prvič 3D renderizacijo ugledali v FM 09. Od takrat so naredili nekaj napredka, a roko na srce bi ta napredek lahko bil precej precej večji. Tudi tokrat nas 3D ogled tekem ne prepriča, fizika je zelo slaba, podaje velikokrat čudne, streli pa zanič. Po eni strani sicer razumem, da ne vlagajo veliko časa v ta aspekt grafike, saj bi to pomeni odmik od smisla igre, ki je taktiziranje in boljša grafična podoba pomeni tudi večje špil in večje zahteve. No, konec koncev mene grafična podobo ne moti, me pa moti fizika, tako da v prihodnje naj bodo “strički” grdi ampak naj se vsaj realistično premikajo. So pa posodobili uporabniški vmesnik pri gledanju tekem in priznam, da jim je to v veliki meri uspelo. Vsako leto sem si moral narediti svoj ustvarjen pogled, da sem videl stvari, ki me med tekmo najbolj zanimajo, letos pa nisem rabil nobenega prilagajanja, kar je precej pohvalno.

Selimo se k novitetam, ki so del splošnega igranja. Teh smo letos dočakali kar lepo število in so zelo osvežujoče. Predvsem so bili novitet deležni tisti aspekti igre Football Managerja, ki so bili zadnja leta precej zanemarjeni in to so interakcije z igralci, osebjem in novinarji. Tako smo dobili čisto nov sistem intervjujev in pogovor. Novinarske konference sedaj izgledajo bolj profesionalno in vizualno privlačne. Dodali so med drugim tudi geste, ki so zamenjale način govora. Sedaj s svojo držo pokažete čustva za vašim odgovorom. Seveda vsaka drža omogoča samo določene odgovore, ker vidno jezni pač ne morate pohvaliti sodnika, ki je piska enajstmetrovko v vašo korist. Geste so res bomba osvežitev. Novinarji imajo tudi precej večjo bazo vprašanj in končno se ne ponavljajo kot lajna. Prenovo so doživele tudi interakcije pred, med in po tekmi. Tudi tukaj naš čaka bolj pestra izbira besedil in pomembno je kakšno držo imate med samim govorom. Praktično vsaka interakcija vsebuje “gesture” opcijo in potrebno jo je uskladiti z besedilom, ki ga želite podati. 

Pred tekmo imamo tudi nov način taktičnih predlogov vašega osebja. Ta komponenta igre je zelo zelo uporabna, sam sem jo v 50+ odigranih urah redno uporabljal in načeloma je vedno pripomogla k boljšim rezultatom. Med samo sezono pa smo sedaj priča tudi pravi noviteti, se pravi novemu vmesniku, ki ga do sedaj še nismo videli. Tu so še izvidniški sestanki, kjer ti športni direktor in glavni skavt obelodanita, kdo bi rad zamenjal klub in koga pripeljati namesto njega. Ali pa kdo resnično ni več dovolj dober za ekipo in ti podata seznam ljudi, ki bi se jih splačali pripeljati namesto le tega. Gre za zanimiv modul, ki je tudi lepo vpeljan in ima neko koristnost, po drugi strani pa zame ni preveč pomemben, saj zelo uživam v skatvanju igralcev in imam svojo vizijo koga bi rad imel. Za nove igralce in tiste, ki se radi zanašajo na skavting oddelek pa je to špica. 

Football Manager res strmi k temu, da pripelje najboljšo in najbolj resnično izkušnjo vodenja kluba, zato skoraj vsako leto dodajajo nove kadre ali pa spreminjajo imena obstoječih. Tudi letos ni nič drugače, saj so predstavili “Performance” in “Recruitment Analyist” poziciji. Prvi analizira nasprotnike in podaja poročila o njihovih prednostih in slabostih in tako dalje. Drugi pa v sodelovanju s skavti poroča o primernosti igralcev za klub, gre za vlogi, ki sta že bili del skavtskih služb, a so jih upravljali skavti sedaj pa imajo svoje specifične vloge. V smislu realizma definitivno upravičeno. Več o teh dveh vlogah si lahko preberete na tej povezavi.

Da pa niso vse rožice in cukrčki je jasno, ko Football Manager zares začnete igrati. Kot že omenjeno zgoraj veliko osebja in igralcev pretirava s plačnimi zahtevami, hkrati pa v druge (boljše ali slabše) klube prestopajo za frakcijo tega, kar želijo od mene. V to rubriko spada tudi prodaja oziroma nakup igralcev. Za igralce ti ponudijo izredno nizke vsote, ki jih res ne moraš sprejeti. S tem, ko zavrneš ponudbo, pa razjeziš svojega igralca. Ko želiš kupiti kašnega igralca, ki ni na trgu, pa zanj zahtevajo vsote, ki so totalno nerealne. Tako že v slovenski ligi naletimo na želje po dvajset in več milijonov za igralce, ki so vredni manj kot milijon. Druga zgodba je, če angažiraš svojega športnega direktorja, njemu včasih uspe doseči dobro ceno, po drugi strani pa veliko igralcev predvsem tistih, ki niso na tržnici sploh ne prepriča za noben denar. Kakorkoli, apetiti klubov so nerealni in pogajanja za igralce še vedno zelo na slabem nivoju, upam da to začnejo čimprej urejati in da dobim nov zanimiv modul, ki bo bolj realen in bo odvisen od našega znanja in pogajalskih spretnosti.

Naslednja stvar, ki še vedno bode v oči, a so jo letos že precej izboljšali je igrin pogon. V Football Managerju 2020 ni bilo prav nič nenavadnega, če si na tekmo zbral 40+ strelov, dosegel pa niti enega gola, hkrati pa je nasprotnik streljal enkrat in zadel. Letos so to popravili, a še vedno so številke strelov precej visoke, goli pa ne tako pogosti. Naredi se tudi, da dominiraš celo tekmo, a na koncu izgubiš. A takšnih razlik kot lani ni več.

Zadnja stvar, ki bi jo izpostavil pa so pravice do imen klubov, igralcev in tako dalje. Football Manager je res igra, ki ima ogromno podatkovno bazo in statistike,- notri je 117 lig iz 52 držav čez 5 kontinentov in verjamem, da je težko pridobiti pravice za vse to – a vseeno je nepredstavljivo, da reprezentanca Nemčije nima pravih igralcev in da v Serii A igra klub Zebre. Ja, to je v resnici nihče drug kot serijski zmagovalec zadnjih let Juventus. Vsekakor bo to v bodoče potrebno pravno formalno urediti. 

Po podatkih Steam računa imam uradno preigrano malce več kot 3000 ur igre Football Manager. Prvo kupljeno na Steamu imam sicer FM 13, kar pomeni da za vsaj 10 delov nimam podatka, prav tako mi v Steam knjižnici manjkajo 14, 15, 16 in 17 del. Vsako leto nestrpno pričakujem to igro in vsako leto sem jo izredno vesel. Veseli me, da počasi napredujejo, da njihovi premiki niso tektonski, da igra živi in se razvija.

Če imate radi taktiziranje, statistiko ali pa zgolj nogomet, potem verjamem, da vas bo igra več kot navdušila. Ponuja ogromno bazo podatkov, ki ji jih lahko manipulirate na vam najljubši način. Spravite Barcelono na kant ali pa NK Krško v finale Lige prvakov. V Football Managerju je mogoče vse. Zato le pogumno skočite v čevlje trenerja in popeljite klub do zmage.

(+) Igra vsako leto postaja boljša

(+) Novi in osveženi moduli so letos zelo opazni

(+) Game engine je bil priča popravkom, ni pa še perfekten

(-) Licence za imena določenih klubov, lig in igralcev

Objava Football Manager 2021 – zadnji velikan menedžerskih špilov se je najprej pojavila na HOPsi.

In ravno ta mali nogomet je tisto, kar mi je vzbudilo nostalgijo kot Proustu okus po magdalenicah. FIFA 98 je imela možnost igranja v dvorani, kar je bila ena najbolj zanimivih takratne in vse od takrat sem si močno želel povratka dvoran v FIFO. Kdor čaka očitno res dočaka, tako nas je lansko leto presenetila Volta, ki je imela sicer kar nekaj poporodnih težav, a je vnesla vsaj nekaj svežine v drugače “naštancan” svet nogometa. Rahle spremembe, ki se skozi leta dogajajo, nas včasih navdušijo, spet drugič krepko razočarajo. Spomnim se, ko so šprint na tipkovnici spremenili iz W v E, mislim, da je bilo to iz leta 2002 v 2003, a tudi tega smo se navadili in danes si ne predstavljam tekanja s tipko E oziroma v čisti iskrenosti, FIFE že vsaj deset let nisem igral na tipkovnici, saj je igralni plošček preprosta nuja.

Razvojna ekipa:  EA Vancouver
Založnik: EA Sports
Platforme: PC, PS4, Xbox One, NS, PS5, Xbox Series X/S
Link: LINK
Datum izida: 09.10.2020
Cena: 59.99 € (Eigre.si)
Žanr: Športa simulacija

VIDEO RECENZIJA

Dovolj obujanja spominov na pretekle dni, že nekaj dni imam v rokah ali bolje rečeno na disku najnovejšo inačico EA Sports-ovega paradnega konja FIFA 21. Pričakovanja so bila kot vsako leto visoka in kljub temu da so večkrat brcnili v temo, sem prepričanja, da je vseeno potrebno imeti visoke standarde za takšne igre, saj konec koncev niso poceni. V naši trgovine Eigre.si vas bo trenutno koštala 53,99 evra za PC, 63.99 evra za PS4 in Xbox One, Steam vas bo za PC obral za 59.99 evra, PS Store pa za 69.99 evrskih bankovcev in bakrenih kovančičev.

Pa začnimo na samem začetku. Letos nas ob vklopu igre na naslovnici pričaka mladi zvezdnik PSG – ja Kylian Mbappe, ki zadnja leta navdušuje nogometno srenjo. Na začetku odigramo uvodno tekmo, kjer se v barvah PSG – ja pričakovano udarimo z igralci Liverpoola. Prvi stik s žogo še ni povedal veliko o novi stvaritvi založnika EA, a že po nekaj podajah sem ugotovil, da se igralci veliko lepše in bolj tekoče premikajo in tudi žoga potuje precej bolj realno in naravno. Hitro sem ugotovil, da sta premikanje in animacija precej boljša, to so pozna vse od “klizanja”, strelov na gol, podaj kot tudi pri tresenju gola ob vratnicah in celo železne palice za golom, ki nateguje mrežo. Naslednja stvar, ki sem jo opazil je, da igralci precej veliko blokirajo podaje in strele, to velja tako za umetno pamet nasprotnika kot tudi za lastno ekipo. Prva tekma je bila na Professional težavnosti in kljub temu, da je nasproti stala ena najboljših ekip v sami igri, sem imel občutek, da je AI malce butast, saj so si podajali visoke žoge na pet metrov in imeli veliko izgubljenih ali predolgih žog.

V prvi tekmi sem opazil še, da tipke vsaj na igralnih ploščkih ostajajo iste ter da grafično ne ponuja nič novega, a to se bo verjetno precej spremenilo z izidom nove generacije konzol. Na tej točki naj še povem, da sem jo testiral na PS4, zato težko rečem, kakšen je izgled na PC. Po končani tekmi se preselimo v glavni meni. Tu je zgodba povsem ista kot lansko leto, seveda s spremembami barvne palete. FIFA 21 je odeta v vijolični spekter. Hiter pregled vsaj tistim, ki ste igrali lansko ali predlansko edicijo ne ponudi ničesar novega. Od prijateljskih tekem, do kariernega načina, Ultimate Team, večigralskih možnosti in, v zadnjih zavihkih predvsem, nastavitvene zadeve.

Najprej sem se lotil tistega, česar sem se najbolj veselil in to je mali nogomet in kaj novega nas čaka. Volta nam ponuja možnosti igranja po regularnih pravilih ali z določenimi modifikacijami. Sam sem izbral normalna pravila in Futsal, kar pomeni profesionalna pravila futsala. Že ob izbiri igralcev sem bil razočaran, saj sem takoj uvidel, da zopet nimaš na voljo menjav. To me je že lansko leto zelo motilo in tudi letos EA vztraja pri tem. Ob izbiri igrišča sem bil pozitivno presenečen, saj so dodali kar precej igrišč in mnogim zamenjali podlago, tako da je sedaj večina igrišč travnatih. Sam potek igre je malenkost boljši kot v FIFI 20, lažje je zadeti gol in preigravanja so bolj uporabna. Še vedno pa so vratarji kot mladi panterji, ki s neverjetnimi paradami na betonu rešujejo svoje ekipe.

Moj najljubši način igranja je že nekaj let “Be a Pro”. Letos bistvenih razlik nisem opazil. Kreacija svojega nogometaša ostaja enaka, torej precej obsežen knjižnica očes, ušes, frizur in ostalega, da se boste lahko čim bolj podrobno in podobno uredili. Je pa ta del na PlayStationu še vedno precej okorn in zamuden. Treningi igralca ostajajo isti, s to razliko, da ko treninge enkrat naredite z odliko (se pravi oceno A), ga potem lahko brez skrbi simulirate in ostala ocena bo vedno ostala na istem nivoju (se pravi A). S tem igra hitreje napreduje skozi sezono. Ostale stvari ostajajo več ali manj iste in “Be a Pro” še vedno vsaj pri meni velja za najboljši del igre. 

Na hitro sem šel tudi skozi karierni način managerja, ki je dobil v FIFI 21 nekaj novosti. Malenkostno prevetritev je bil deležen nakup in prodaja igralcev, kjer imamo več načinov odplačila igralcev. Stvar, ki me je zmotila je prevelika koncentracija treningov, čeprav po eni strani igra dobi s tem več realnosti. Tukaj boste opazili tudi novost in sicer, da imajo igrali sedaj po karakteristikami tudi “fitness”, ki pove kako fizično pripravljeni so in da ekipa s treningi in predsezono dobiva na tako imenovanem “Match Sharpness” oziroma slovensko tekmovalni pripravljenosti. Za tiste, ki ne igrate vsako tekmo posebej pa so pripravili tudi nov simulacijski način. Tukaj naj še omenim, če boste iskali slovenske igralce, izstopajo predvsem Oblak (91), Handanović (88), Iličić (84), Kampl (81) in Verbič (78). V oklepajih je njihov štartni overall rating.

V grobem sem obdelal celotno igro in vesel sem, da se v celoti FIFA premika v bolj pozitivno stran. Skozi leto bomo verjetno deležni raznih popravkov, kar je žal postala navada skoraj vseh razvijalcev, ki svojo dela v prodajo pošiljajo nedokončana. Tudi FIFA 21 ni tukaj nobena izjema. Od šestih penalov, ki sem jih imel je v štirih primerih prišlo do hrošča, kjer je čas tekel, slika pa je kazala igralca, ki se je počasi in tresoče premikal, da sem lahko izvedel enajstmetrovko sem moral počakati skoraj dvajset sekund. Prav tako me je zmotilo to, da so stadioni polni, kar vemo da trenutno ni res in takšno malenkosti bi verjetno brez težav vkomponirali v igro. Všečno mi je, da so dodali nekaj novih komentarjev med tekmo, a se še vedno prehitro začnejo ponavljati. Letos recimo precej pretiravajo s podatki drugih tekem, ki se igrajo istočasno.

Če še enkrat strnem svoje misli. FIFA 21 je končno naredila en dober korak naprej. Za razliko od prejšnje edicije je precej bolj igralna in realna, ter si lahko vsaj za to leto zopet nadene ime simulacija. Karierni načini so dobro urejeni in so dobili nekaj svežine, žal pa Volta ostaja na isti ravni kot lansko leto, kar je vsaj meni veliko razočaranje. Skozi leto bo potrebno še nekaj popravkov, da bo igra delovala čisto nemoteno in morda presenetijo tudi s kakšnim bonbončkom kot so lansko leto s uvedbo Copa Libertadores. Upamo lahko, da EA tudi za drugo leto pripravlja korak naprej.

PS: Pogrešam čase, ko je FIFA imela vrhunsko glasbeno podlago…

(+) Korak naprej v igralnosti

(+) Preglednost menijev

(+) Večigralnost

(+/-) Grafična podoba

(-) Volta

(-) Hrošči

Objava FIFA 21 – končno strel v pravo smer se je najprej pojavila na HOPsi.

Športne strategije so hecna stvar. Če bi mi kdo na ulici prislonil pištolo na teme in mi ukazal njihovo definicijo, bi zrecitiral naslednje – sam jih ločim na dva načina izpeljave. Prve skušajo biti čimbolj realistične in te oblagajo z goro statistik, kompliciranimi igralnimi sistemi in ogromno vsebine – dober primer je vsem nogometnim strategom znana serija Football Manager. A spet druge uberejo povsem drugo pot. Pot taktike, sicer istočasno tudi pot pretirane fantazije, a posledično lahko po zaslugi slonenja na ne-realizmu simulacijo zamenjajo z bolj zabavnimi, publiki lažje dostopnimi in lažje priučljivimi igralnimi mehanikami. Statistik ter podatkov je manj in lažje jih je pograbiti, a za napredno igranje še vedno potrebuješ poglobljeno učenje. Dober primer takšne igre je na primer Blood Bowl 2. Kam se potem uvrsti naša današnja igra? Bolj sodi v drugo izpeljavo, saj nikakor ni realistično usmerjena in posebej zakomplicirana za igranje. Po načinu izdelave gre skorajda za namizno igro, a za razliko od Blood Bowl se osredotoča na enoigralski način in kjer je tam umetna inteligenca prej umetna neinteligenca (heh), se moraš pri tej tudi na srednji težavnosti precej “zašvicati”, da lastno mrežo ohraniš nedotaknjeno.

Razvojna ekipa: Creoteam
Založnik: Creoteam
Platforme: PC
Datum izida: 01.06.2018
Cena: 19.99 €

Zvrst: Strategija/Športna simulacija

Video opis

Naj se tresejo mreža in hlače nasprotnikov

Football, Tactics & Glory te kot novodobnega menedžerja v kampanji ali peskovniškem načinu brez dvomov porine na umotvorsko ploščad gruče nogometašev z enim samim ciljem – to bando lenih amaterjev povesti v sam vrh prve lige, kjer blišč in lesk oslepita vsakega brez sončnih očal, igrišča pa so iz prave kubanske trave. E … daj umiri se, fantič. Slavospevi so zaenkrat samo v tvoji betici, čaka te par sezon blatnih igrišč, kjer bo edini gledalec smrčeč klošar. Le z znojem in žuljavimi podplati boš počasi začel graditi proti življenjskemu poslanstvu Ash Ketchum-a – Gotta Catch em all. A namesto prikupnih žverc boš lovil bradate športnike in jih brez slabe vesti preprodal najboljšemu ponudniku za še kako potreben kovanec. A če nisi najbolj navdušen nad garaškim delom – ni panike, lahko ustvariš tudi lastno ligo ali pa slediš drugim uporabnikom Steam delavnice – tu priporočam Game of Tactics, kjer hiše fantazijske univerze Igre prestolov odvržejo orožja in svoja nesoglasja rešujejo na igrišču. Saj ne, da je ta igra kaj manj umazana.

Kot je navada pri simulacijah, se samo igranje loči na del menedžerski in igralni del. Med tekmami kot sužnje-lastniki v starih časih po tržnicah kupuješ in prodajaš igralce, katere namesto po planjavah bombaža podiš po igriščih v želji po napredkom. Ekipo nadgrajuješ z uporabo denarja ali točk, seveda pa tudi nadgrajuješ žogobrcništvo igralcev ter jih priučuješ trikov oziroma sposobnosti, da lahko brcajo močneje, skačejo višje ali pa igrajo z glavo (dobesedno, ne v smislu “uporabi možgane”). Vsekakor je tu kar nekaj stvari za vsakogar, čeprav sistem ni tako bogat kot pri nekaterih simulacijah. Sploh trgovanje ne je razočaralo. Lepo je sicer, da je vrednost igralcev odvisna od njihovega prikaza znanja na igrišču, a kupovanje igralcev je plitko v najslabšem pomenu besede, saj lahko izbiraš med naključno selekcijo, tuji trgi in nacionalnost pa sta povsem odsotna.

Seveda pa v ospredju ni simulacija menedžerskega delavnika temveč derbiji, kjer iz ptičje perspektive prevzameš nadzor nad ekipo. Torej, sistem so zanimivo izpeljali, saj vsebuje kar nekaj elementov Blood Bowl-a, a drugače izvede potek časa. Vsak polčas preteče (po privzetem) 24 potez, kjer se ti in nasprotnikom izmenjujeta sete po tri. Med vsako potezo lahko s katerimkoli igralcem storiš razne dejavnosti, kot so premikanje, streljanje, podajanje, branjenje ali uporabo sposobnosti, ki v primeru uspešnosti ne stanejo poteze in tako omogočajo daljše akcije in bolj kompleksne poteze.

Večina nesoglasij je razrešena precej zanimivo. Od začetka moderne zgodovine namizne igre iz očitnega razloga za razreševanje nesoglasij uporabljajo met šest-robe kocke, a ta igra zraven doda malo lastnih začimb. Kadar sta v spor vključena dva igralca (vse od poskusa prestreženih podaj in odvzema žoge, pa do driblanja ali strelov) vzame v obzir pripadajoč atribut in vrže x robo kocko, s tem, da je x višina atributov. Seveda so občasno tu razni modifikatorji ali drugačna pravila za statične številke, ki na takšen ali drugačen način vplivajo na izid. A nasploh gre za taktičen sistem, ki dobro izpade v praksi, čeprav so po mojih izkušnjah tekme po standardnih pravilih malenkost prekratke in se pogosto končajo brez zadetkov, zato sem prijel za francoza in izkoristil globoko prilagodljivost, ki jo igra nudi.

Belice za slabiče, stotake za prvake

Z igranjem igralci pridobivajo izkušnje in postajajo vedno bolj učinkoviti. Če sem pri začetku v (verjemite ali ne) peti slovenski ligi večino časa vodil skupino sopihajočih lenuhov, so se tri sezone kasneje preživeli razvili v usklajeno zmagovalno ekipo. Imaš presenetljivo količino taktične svežine in vsak modifikator zna pustiti svoj pečat. A kljub temu se zna vse začeti ponavljati, a to ni nobeno čudo. Isti sindrom imajo navadno vse športne simulacije, saj lahko izumiš le toliko različnih načinov za brcanje žoge.

Kljub vsemu je vsekakor vidna odsotnost zanašanja po realizmu. Če te že poteznost ne prepriča v to, na primer večina ekip igra s šestimi obrambnimi igralci, prikovanimi pred gol. A kljub vsemu moram  pohvaliti umetno inteligenco, ki se zna prilagoditi tvoji taktiki in sprejema v večini primerov pametne odločitve, kolikor jih pač lahko. Ene parkat sem sicer opazil čudne poteze, a v veliki meri je konsistentno dobra. Le da zna ves čas riniti ene in iste taktične akcije, ne le po isti strani, temveč s povsem identičnimi potezami.

Če na koncu preidemo na največjega razbijalca mišk in tipkovnic, je med igro seveda veliko odvisno od sreče, a hkrati so naredili sistem dovolj stabilen, da se zaradi višjih številk počuti dosti bolj pošteno, kot recimo pri Bloodbowl. Tako pogosto nimaš občutka, da te igra goljufa, čeprav seveda tu in tam naključnost vseeno prevaga lestvico in tako ti nasprotnik kljub dvema izkušenima obrambnima branilcema in najboljšemu vratarju v ligi žogo kljub statistični katastrofi spravi mimo vseh.

A to je pač nogomet. A pri najstrožji kazni računalnik vseeno kot po čudežu vedno ugane smer strela in ga ubrani. Do sedaj sem ga streljal trikrat in kljub 1/3 možnosti, ga je vedno ubranil. Se me res drži takšna smola, ali je tu zraven umazana igra? Preceni sam.

Zaključek

Pozitivno:
+ Nogometna potezna strategija? Kje se vpišem…
+ Enostavna za začetnike in dovolj globoka za profiče
+ Razvoj kluba se počuti zadovoljivo in organsko
+ SLOVENIJAAAAAA

Negativno:
– Zna se ponavljati
– RNG včasih razkrije čekane
– Trgovanje igralcev je preplitko

Objava Football, Tactics & Glory – Recenzija igre se je najprej pojavila na HOPsi.