V preteklosti smo že dobili mini serijo in dva filma, zdaj pa se HBO Max pripravlja na lansiranje nove serije IT: Welcome to Derry, ki je včeraj dobila nov dražilnik. Ta nas bo znova popeljal v mesto Derry, kjer se v kanalizaciji skriva nekaj izjemno strašljivega.

Kot vemo iz knjig in filmov, je klovn Pennywise pravzaprav entiteta, ki je prišla od nekod drugod in se v mestu Derry zbudi vsakih 27 let, da bi potešila svojo lakoto, preden znova zdrsne v spanje. Glede na dosedanje napovednike in dražilnike je jasno, da je bilo v snemanje vloženega veliko proračuna, zato HBO pričakuje visoko gledanost. Če bo ta res dosežena, bomo dobili tri sezone serije, pri čemer bo vsaka postavljena v drugo 27-letno obdobje prebujanja sadističnega klovna, ki ga bo tudi v tej seriji odigral Bill Skarsgård.

Prva sezona bo obsegala osem epizod, premiero pa si bomo lahko ogledali že 26. oktobra, nakar bomo vsak teden dobili novo epizodo – finale bo predvidoma sredi letošnjega decembra.

Objava Tule je nov dražilnik za IT: Welcome to Derry, ki prvo epizodo dobiva že ta mesec se je najprej pojavila na HOPsi.

To je v bistvu že druga ekranizacija tega romana, saj smo prvi film dobili leta 1987, v njem pa je glavno vlogo takrat prevzel Arnold Schwarzenegger. Novi film je torej predelava, a ta s sabo prinaša nekaj svežih idej.

Glavno vlogo bo tokrat prevzel Glen Powell, ta igralec pa se zadnje čase pojavlja res povsod – tole pa zna biti njegov najbolj prepoznaven projekt doslej. Film ima namreč hudo zanimiv osnovni zaplet: v distopični prihodnosti se je na televiziji pojavil tekmovalni šov, ki pa ima veliko bolj napeto dogajanje od povprečne Kmetije. Tekmovalci namreč prostovoljno, v zameno za velik izkupiček denarja, ponudijo svoje življenje, saj postanejo tarča lova s strani izkušenih morilcev, njihovim krempljem pa morajo ubežati za 30 dni. Originalni film je dogajanje omejil na en del Los Angelesa, v novi verziji pa lahko glavni junak pobegne kamorkoli po svetu, a ga bodo ob tem vedno spremljale kamere in strelna orožja lovcev.

Glede na napovednik stvari hitro postanejo napete, saj glavnega junaka ne lovijo samo morilci, ampak tudi gledalci, ki ga lahko prek aplikacije slikajo in tako njegove zasledovalce opozorijo na njegovo lokacijo. Naš junak se mora zato ves čas premikati in – no, bežati, saj iz tega izvira tudi naslov filma.

The Running Man bo režiral Edgar Wright, ki se je v preteklosti dokazal s komedijama Noč neumnih mrtvecev in Scott Pilgrim proti vsem, v kinih pa bomo film gledali od 7. novembra dalje.

Objava Film The Running Man predstavi idejo šova, kjer mora tekmovalec preživeti mesec dni, medtem ko ga lovijo morilci se je najprej pojavila na HOPsi.

Leta 1979 je tako izdal roman The Long Walk, ki za razliko od mnogih njegovih drugih del ne vsebuje pošasti ali paranormalnih pojavov, temveč preprost, a izviren zaplet, ki rodi nekaj najbolj brutalnih scen v njegovi bibliografiji. Te so se mi po prvem branju hitro zažrle v spomin. Čudi me, da smo morali čakati vse do leta 2025, da je kdo to zgodbo prenesel na filmsko platno – a zdaj se je to vendarle zgodilo in končno smo dobili prvi napovednik.

Zgodba je postavljena v distopično prihodnost, kjer vsako leto poteka dogodek z imenom The Long Walk. Vlada z loterijo izbere 100 najstnikov, ki se nato podajo na smrtonosen pohod. Tekmovalci morajo ves čas vzdrževati tempo približno 5 kilometrov na uro, medtem ko jih spremljajo oboroženi vojaki, ki jim sproti delijo vodo in nekaj hrane. Če kdo pade pod določeno hitrost, prejme dve opozorili – tretjega ni več, saj mu na mestu raznesejo glavo. Pohod traja noč in dan, brez premora, in zmaga tisti, ki zadnji ostane na nogah. Nagrada: karkoli si zaželi.

Med potjo spremljamo skupino fantov, ki med seboj spletejo prijateljstva, a nad vsem vedno visi temna senca – saj lahko preživi le eden. Če želi kdo priti do konca, mora v sebi potiho upati, da bodo njegovi najbližji sotekmovalci popustili pod težo krčev, poškodb ali preprosto obupa. Nad vsemi pa bdi skrivnostni organizator igre, znan kot The Major (igra ga Mark Hamill), ki iz vrha terenskega vozila spodbuja pohodnike, jih hvali in bodri, ti pa ga sprva častijo, dokler se ne začnejo zoper njega obračati in ga preklinjati na vse možne načine.

Filmsko priredbo režira Francis Lawrence, poznavalci knjige pa boste v napovedniku hitro prepoznali nekatere kultne prizore – tudi tistega, kjer deček kljub zlomljenemu gležnju trmasto nadaljuje s hojo, saj je alternativa še hujša. Napovednik izgleda odlično, točnega datuma premiere pa za zdaj še ne poznamo. Medtem vam res priporočam, da si vmes preberete knjigo, ki je leta 2017 dobila tudi slovenski prevod z naslovom Veliki pohod.

Objava Ena mojih najljubših Kingovih knjig The Long Walk postaja film in tule je napovednik se je najprej pojavila na HOPsi.

This ain’t America. This is Derry.

The @HBO Original Series #ItWelcomeToDerry is coming soon to Max. pic.twitter.com/4yO3tSGyUA

— Max (@StreamOnMax) August 5, 2024

Filma izpod režiserja Andyja Muschiettija sta sicer dokaj dobro obnovila dogodke znotraj knjig, a sta hkrati izpustila marsikaj. Predvsem manjka tisti občutek, da je zlo znotraj morilskega klovna v mestecu Derry prisotno že tisočletja in da je v tej zgodovini še veliko zgodb, ki še čakajo na svoj trenutek pod žarometi. Bralci sicer sami že dolgo prosijo Kinga, da naj v tem svetu spočne še kakšno knjigo, saj je tudi konec namigoval, da Pennywise še ni bil dokončno poražen in da se je spet samo umaknil na enega svojih daljših počitkov.

Neuslišane želje gledalcev in bralcev bo zdaj poskušala uresničiti serija Welcome to Derry, ki sicer ne bo neposredno nadaljevanje knjige in filmov, ampak se bo vrnila v preteklost in pokazala še nekatere druge grdobije, ki jih je spočel Pennywise, saj se ta zbudi vsakih 30 let, da znova poteši svojo lakoto.

Serija je bila napovedana že nekaj časa nazaj, HBO pa je zdaj za njo pokazal prvi dražilnik, ki v obseg traja samo 6 sekund. Dobili smo samo nekaj kadrov in ti so videti presneto grozljivi, saj bo Pennywise očitno spet strašil otroke in zdi se, da bo vsaj v eni sceni zopet poskušal splezati iz kino platna in pogoltniti nekega najstnika.

Welcome to Derry izide enkrat naslednje leto, 1. sezona pa bo sestavljena iz devetih epizod – štiri od teh bo režiral Andy Muschietti. Serija je tako v dobrih rokah – še toliko bolj zaradi tega, ker je igralec Bill Skarsgård že potrdil, da bo tudi tokrat nataknil grozljivo masko Pennywisa.

Objava Serija Welcome to Derry, ki se bo dogajala pred filmom Tisto, dobila prvi dražilnik se je najprej pojavila na HOPsi.

Navkljub temu pa sem original in njegove dodatke preigral do sedaj trikrat, čeprav za to nimam nekega posebnega razloga. Preprosto mi je bilo nekaj hudo privlačnega pri mestecu Bright Falls, ki ga obsede neka zla sila, nakar se grozota postopoma stopnjuje, dokler ne zaobjame vsega pred sabo. Kot oboževalec knjig Stephena Kinga in serije Twin Peaks sem se tako v njegovem objemu počutil kot doma in sem gojil kar nekaj pričakovanj za njegovega naslednika.

Po skoraj desetih letih čakanja je zdaj 2. poglavje končno prispelo v moje roke in moram priznati, da je razvijalec Remedy ohranil svoj talent kovanja unikatnih igralnih izkušenj, čeprav se je vmes malce zapletel z nekaterimi igralnimi vložki, ponagajala pa mu je tudi optimizacija.

Razvojna ekipa: Remedy Entertainment
Založnik: Epic Games
Platforme: PS5, PC, XSX
Nakup: Epic Games, PS5
Datum izida: 27. oktober 2023
Igrano na: PS5

VIDEO RECENZIJA

Takoj na začetku je treba povedati, da je tole direktno nadaljevanje originalne zgodbe in čeprav vam tehnično ni treba poznati preteklih dogodkov, vsebuje zgodba toliko referenc na preteklost, da vas ob nepoznavanju teh čaka bolj plitva izkušnja. Tako je dobro vedeti, kaj je Alan Wake počel vsa ta leta nazaj, ko se je enkrat zadrl na ženo, zaradi česar si je nakopal večno trpljenje znotraj nepredirne teme, ki mu je praktično uničila um. Pametno je preigrati tudi ločen dodatek American Nightmare in se podučiti o tem, kdo presneto je Mr. Scratch in zakaj je ta videti kot kopija Alana.

A domača naloga se tu ne konča, saj je Remedy v preteklosti obljubil, da bo zdaj vse svoje igre postavil v isto vesolje in s tem se ni hecal. Veliko vlogo v drugem delu igrajo tudi dogodki iz njihove ločene igre Control. S tem ne mislim, da boste vsake toliko naleteli na kakšno skrito referenco – v igri lahko denimo srečamo znanega hišnika Ahtija, ki tudi tule nas vleče s svojimi bizarnimi, finsko obarvanimi iztočnicami, organizacija FBC pa se v nekem trenutku kar pojavi v igri in prevzame nadzor nad preiskavo dogajanja znotraj bizarnega mesteca in za povrh v roke vzame našega priljubljenega pisatelja. Mislim, da je Remedy tule že kar malce pretiraval, saj sem zaradi vsega tega včasih dobil občutek, da igram nek dodatek za Control in ne nadaljevanja skoraj deset let starega izvirnika.

Pretiravali so tudi na drugih področjih. Ker je Remedy finski razvijalec je bilo v njihovih preteklih naslovih zabavno odkriti kakšno referenco na finsko kulturo in Ahti je ravno zaradi tega izpadel tako bizarno, unikatno in zaradi tega privlačno. Alan Wake 2 to zdaj navije do maksimuma in čeprav naj bi se igra dogajala na območju Severne Amerike, se zdi, kot da smo zatavali v neko finsko komuno. Praktično vsak prebivalec nosi nordijsko ime, tu so reference na nordijske bogove in ko prvič pridemo v neko naselje nas prebivalci najprej povabijo na uživanje znotraj savne. Ubogi Ahti se tako nekako izgubi v vsej tej poplavi referenc na nordijske dežele, zaradi česar malce utrpi tudi atmosferičnost.

Za razliko od prvega dela Alan Wake 2 omogoči preigravanje skozi oči dveh junakov, med katerima lahko nato prosto menjamo, čeprav za to niti nimamo nekega posebnega razloga. Novinka Sage je agentka FBI-ja in z njo igro tudi začnemo, spremlja pa jo njen detektivski kolega Casey, ki ga je odigral kar šef Remedyja Sam Lake, medtem ko mu je glas posodil nihče drug kot James McCaffrey – tip, ki je 20 let nazaj nastopil v vlogi Max Payna in da, tudi na to igro boste notri našli cel kup referenc.

Saga je prišla s partnerjem preiskati umor in preiskave okolice, kjer je bilo najdeno truplo, to nato odpeljejo v lokalno mrtvašnico, nakar to oživi in enega policista ubije in nato pobegne ven, s tem pa se sproži dogajanje, ki v resničnost potegne še Alana Waka, ki končno zadiha nekaj svežega zraka, a se nočnih mor niti približno ni rešil. Težave ne povzroča samo vedno zasledujoča tema, ampak tudi kult, ki to časti in je v svoje naročje priklical lep delež prebivalcev, ki se spet obnašajo kot da je vse v najlepšem redu, čeprav je jasno, da za lepimi besedami nekaj skrivajo.

Uvod v vso to dogajanje je presneto dolg, saj boste na začetku kar nekaj časa pokurili med tekanjem iz ene lokacije na drugo, svet pa je zdaj malo večji kot prej in omogoča nekaj stranskega raziskovanja. Sicer stranske poti postrežejo zgolj s surovinami in kakšnim dodatnim dialogom, tako da pri pretikanju kotičkov ne boste ven odnesli kakšne pametne nadgradnje, a če vas res zanima zgodovina sveta Alana Waka potem boste zadovoljni tudi z zbiranjem časopisnih izrezkov.

Ker tokrat nastopamo tudi v vlogi policistke se je Remedy odločil v igro vnesti tudi nekaj detektivskega raziskovanja. Saga se lahko kadarkoli hoče preseli v svoj um, ki je videti kot malce večja soba, nakar na steni med sabo povezuje sledi, dokler ne pride do določenih zaključkov. Če ste mislili, da se boste ob tem počutili kot nek detektiv, potem vas moram razočarati, saj v bistvu samo lepite listke ob fotografije, dokler jih ne nalepite dovolj, da Saga ne pride do neke sledi. Včasih nam sledi zmanjka, zato Saga začne uporabljati svojo posebno sposobnost videnja skozi oči drugih, tako da lahko določene zaključke potegne kar iz riti, s tem pa se izgubi še tisto malo občutka, da smo res nekakšen detektiv.

Poleg tega je tega povezovanja sledi in profiliranja ljudi odločno preveč. Praktično ob vsakem pobranem predmetu ali fotografiji se je treba ustaviti, stvar povezati v umu in nato spet nadaljevati do naslednje točke. Ob tem se hitro razblini tempo in suspenz, kar bi morala biti gonilo tega naslova.

Ko končno nehamo čvekati in gledati vmesne sekvence se lahko tudi malce streljamo. Akcija ni nič posebnega in se igra podobno kot prejšnji naslovi, le da je Alan Wake 2 začel kopirati igre Resident Evil, zato smo s surovinami omejeni in streliva ni na pretek. Tako kot prej moramo sovraga najprej obsijati z lučko, nakar ga parkrat ustrelimo in to je to. Akcije je veliko manj kot prej, saj redkokdaj naletimo na več kot dva sovražnika naenkrat, tem pa boleče spet manjka raznovrstnost: pač pokamo figure, ki so odete v temo in te vam skoraj nikoli ne ponujajo kakšnega resnega izziva.

Prej omenjeno preklapljanje likov ni nujno, a vsake toliko je pametno zamenjati glavnega junaka. Vsak od njiju namreč vsebuje svojo zgodbo in stil igranja, zato lahko pri vztrajanju na enem liku tam doživite finale, nakar že mislite da je vsega konec, a vas čaka še drugi del zgodbe v vlogi drugega junaka. Preigravanje skozi Alanove oči je povsem drugačno kot pa tista zgodba, ki jo izkusimo preko Sage, saj je Alan ujet v temi in tu je dogajanje povsem odbito in mestoma res unikatno: namesto da bi čas zgubljali pred neko tablo, lahko preko tipkanja spreminjamo scene in okolico, kar mestoma izvrže res bizarna dogajanja, ta pa okrona odlična pevska točka, obarvana s plesom in finskim rock n’ rollom.

Remedy je precej opeval grafično podobo igre, ki bi jo sam označil za dobro, a spet ni to nekaj takšnega, zaradi česar bi človek mrzlično kupoval RTX 4090. Stvar sem preigraval na konzoli PlayStation 5, kjer sta na voljo dva grafična načina: en ponuja višjo ločljivost, a nižje sličice na sekundo, drugi pa nudi ravno obratno. Pri obeh je problem, da več kot očitno v ozadju dela neka tehnika preračunavanja slike, ta pa včasih izdavi naravnost odurne rezultate, včasih pa je tako dobra, da ob zamorjeni podobi res dobiš občutek, da sodeluješ v epizodi serije True Detective. Igra se mi sicer ni rušila, a sem naletel na dva primera hrošča, ki nista želela sprožiti dialoga, nakar je pomagalo samo ponovno nalaganje shranjenega položaja, kar zna biti tečno, saj shranjevalne točke niso ravno pogoste.

Alan Wake 2 je v redu zadeva, ki pa me v prvi polovici igranja ni zares navdušila. Predvsem zgodba novinke Sage me ni preveč vlekla v dogajanje, odzivi oseb pa se tam čutijo nerealistično: “Oh, je pravkar nekdo oživel in umoril nekoga pred mojimi očmi in nadnaravne stvari dejansko niso izmišljotine? Kul, kam gremo na kavo?”. Prav tako so mi najedali tako imenovani “jump scare-i”, kjer vam nenadoma pred ekran nekaj skoči in zraven zavrešči, kar je res poceni trik ustvarjalcev grozljivk. Preigravanje skozi oči Alana Waka mi je po drugi bolj prijalo, saj je Remedy dostavil res unikatne stopnje in suspenz je bil na račun več igranja in manj stanja pred tablo boljši, čeprav sta bila streljanje in raznovrstnost nasprotnikov še vedno podpovprečna.

Celokupno gledano je Alan Wake 2 dostojno nadaljevanje kultnega originala, ki se ponaša tudi s pošteno dolžino 20 ur. Lep posladek za Noč čarovnic je tole in upamo, da nam na potencialni tretji del ne bo spet treba čakati skoraj celo desetletje.

Objava Alan Wake 2 – dobra grozljivka, ki ji malce zmanjka do legendarnega statusa se je najprej pojavila na HOPsi.

Bloodlines bo tako skočil v leta 1969 v mestece Ludlow, spremljali pa bomo mladega Juda Crandalla, ki skupaj s svojim dekletom poskuša zapustiti domače okolje in se odpraviti nekam, kjer ne bo na vsakih 10 metrov ceste pred sabo srečal traktor. Vendar pa na poti sreča nekaj drugega, saj zbije volka, ta pa je malce čuden, saj se ponovno vstane, kot da mu ne bi bilo nič, gledalcu pa je seveda takoj jasno, zakaj je tako trdoživ, saj je ta volk že umrl, a ga je nekdo pokopal na starodavnem indijskem pokopališču, zaradi česar je ponovno vstal od mrtvih, le da je tokrat povsem drugačen.

Jude Crandall je tisti sosed, ki ga nato leta kasneje srečamo v originalnem filmu kot soseda, ki družino Creed opozori, da “je včasih mrtvo boljše”. Zdaj bomo ugledali vse dogodke, ki so ga pripeljali do tega spoznanja, saj so tudi v njegovi preteklosti zakopavali ljudi tam, kjer ne bi smeli, iz tega pa se je izrodila nevarnost, ki je pobila kar nekaj ljudi.

BLOODLINES: In the book, this is the story Jud Crandall tells Louis Creed to try and dissuade him from using the Pet Sematary. The screenplay takes a few liberties, but it's a fine story. David Duchovny is excellent.
The secret, as always, is caring about the characters.

— Stephen King (@StephenKing) September 12, 2023

Film Bloodlines bo režirala Lindsey Anderson Beer in to bo v bistvu njen pionirski projekt, plodno roko pa je imela tudi pri pisanju scenarija, ki ga je ustvarila skupaj z Jeffom Buhlerjem, ta pa se je v tej vlogi preizkusil že pri kovanju filma Mačje pokopališče iz leta 2019. Stephen King žal pri filmu in kovanju njegove zgodbe očitno ni sodeloval, a mu je javno izkazal podporo in zgodbo označil za dobro.

Pet Sematary: Bloodlines bo ekskluziven pretočnemu servisu Paramount+, tam pa se bo rodil že 6. oktobra.

Objava Grozljivka Pet Sematary: Bloodlines dobila prvi napovednik se je najprej pojavila na HOPsi.

You’re welcome namaste

— Elon Musk (@elonmusk) April 20, 2023

Modre kljukice so obstajale že pred prihodom Muska, a takrat so bile brezplačne, po novem pa je za njih treba plačati 8 $ mesečno, poleg tega pa je treba račun še dodatno verificirati preko telefonske številke. Mnogim te spremembe niso bile všeč in za nekaj časa je veljalo, da tisti, ki so že imeli modre oznake, teh ne bodo izgubili niti ob prehodu na nov finančni model, potem pa se je Musk premislil in slavne osebe in inštitucije so množično začele izgubljati svoje kljukice.

I’m paying for a few personally

— Elon Musk (@elonmusk) April 20, 2023

Pravilo pa očitno ne velja za vse. Eden bolj glasnih nasprotnikov novega pravila je bil že od začetka pisatelj Stephen King, ki pa kljub vsemu še zmeraj nosi modro kljukico. Sam pravi, da za zadevo ni plačal ali pa priložil kakšne telefonske številke, nakar se je oglasil Elon in priznal, da mu je sam “častil” naročnino. Musk je nato priznal, da plačuje za kar nekaj naročnin slavnih oseb, a kdo vse so to ni znano. Zagotovo pa sem notri spadata še igralec William Shatner in košarkar LeBron James, saj sta oba javno izrazila, da naročnine ne nameravata plačevati.

Med te osebe pa lahko očitno prištejemo tudi tiste slavne, ki niso več med nami. Anthony Bourdain, Kobe Bryant, Norm Macdonald, Chadwick Boseman in Michael Jackson so prepoznavna imena, ki jih ni več v svetu živih, a na Twitterju računi ponosno nosijo modre kljukice. Kdo za njih plačuje ni znano in povsem možno je, da za naročnino skrbi kakšna PR firma, a po drugi strani računa slavnega kuharja Bourdaina že od leta 2018, torej njegove smrti, ni čivknil ene objave, zato nekako ne bi niti imela smisla njegovo vdrževanje.

Objava Twitter modre kljukice podarja nekaterim slavnim osebam – pa če so te žive ali mrtve se je najprej pojavila na HOPsi.

Bo moja odrešitev prišla v obliki filma The Boogeyman? Zadeva vsekakor ima dobro poreklo, saj za originalno zgodbo stoji pero Stephena Kinga, ki je v knjižnem svetu znan kot mojster srhljivih pripovedi in v svoji karieri je izdal že celo poplavo daljših in krajših knjig. The Boogeymana je originalno spisal leta 1973 za revijo Cavalier, kasneje pa je bil predelan tudi za knjigo The Night Shift, ki je bila v bistvu zbirka takšnih ali drugačnih kratkih zgodb in je bila prevedena tudi v slovenščino.

Zgodbi filma in knjige sta si sorodni, a se bosta tudi močno razlikovali, saj bomo v filmski verziji na dogodke gledali skozi oči otrok. Štorija pravi, da je družino Harper doletela tragična nesreča, ko sta Sadie in njena sestrica Sawyer izgubili svojo mamo. Njun oče Will se je emocionalno od hčerk povsem distanciral, kot psihiater pa nekega dne v svojo hišo sprejme pacienta, ki s sabo pripelje nepričakovano nevarnost v obliki Boogeymana.

Boogeyman je znan po vsem svetu, a pod drugačnim imenom, straši pa predvsem otroke. To je tista izmišljena pošast, ki ob ugasnjenih lučeh čepi v omari z oblekami ali pa pod posteljo, zaradi česar te je strah stegniti noge. V filmu pošast ni samo plod domišljije, ampak je še kako resnična in v nekaterih kadrih lahko vidimo nekaj njenih obrisov, ko se plazi po stropu in temačnih kotičkih.

Kakšen bo končni rezultat bomo še videli, a bojim se, da bo film preveč stavil na tehniko strašenja, ki jo poznamo pod imenom “jump scare”, saj je ta močno prisotna že v napovedniku, skrbi pa povzroča tudi pošast, ki je videti nekam generična in bolje bi bilo, da je sploh nikoli ne bi zares videli.

The Boogeyman se bo v kinih pojavil 2. junija.

Objava V kina prihaja nova grozljivka, ki jo je spisal Stephen King se je najprej pojavila na HOPsi.

Vsem tem projektom je skupno to, da se vrtijo samo okoli dogodkov, ki jih je v knjigi popisal Stephen King, zdaj pa naj bi končno zapustili te meje in spoznali malce več zgodovine tega grozljivega sveta. Spletna stran The Ankler namreč poroča, da naj bi HBO Max naročil novo serijo z imenom Welcome to Derry, ta pa naj bi se dogajala leta 1960, preden so se zgodili vsi tisti dogodki iz knjige in filmov.

Serija naj bi spremljala začetke Pennywisa in bo bolje raziskala zaspano mestece Derry, ki vsakih 27 let za nekaj časa zaživi v popolni grozi, saj se takrat Pennywise zbudi in se odpravi na lov. Klovn je v bistvu tisočletja staro bitje, ki je na Zemljo prispelo iz črnin vesolja in nihče dobro ne ve, kje je njegov pravi dom. Serija bi se očitno rada dotaknila ravno te skrivnosti in tako bi prvič, po več kot 30 letih, dobili neke nove informacije o tej starodavni pošasti, kar zna navdušiti tudi vse zavzete bralce knjig.

The Ankler sicer pravi, da HBO projekta še ni uradno odobril, a da naj bi pisci na projektu plodno delali. Upamo, da v sodelovanje prikličejo tudi Stephena Kinga, ki je sicer v preteklosti izjavil, da se v svet Pennywisa ne namerava več vračati, saj je že tudi njega postalo preveč strah njegovih ošiljenih zob.

Objava Grozljivi klovn Pennywise dobiva svojo serijo na HBO Maxu se je najprej pojavila na HOPsi.

Zdaj bo kino izvedbo dobilo še eno njegovo delo, gre pa za knjigo iz leta 1980 Firestarter. Ta, za razliko od večine njegovih pisnih izdelkov ni čista grozljivka, ampak se bolj spogleduje s trilerjem, s ščepcem superjunaštva. Zgodba se vrti okoli družine McGee in očeta Andyja, ki lahko preko posebne moči vpliva na misli drugih. V filmu je Andyjeva moč drugačna, saj lahko telekineze premika stvari, njegovo sposobnost pa je nasledila tudi hčerka Charlie, ki pa je veliko močnejša od svojega očeta in premikanje stvari začini z netenjem požara.

Kot je v navadi, njene moči vzbudijo pozornost pri drugih, ki želijo njen talent izrabiti za svoje namene in Andy ter Charlie vzameta pot pod noge in poskušata ubežati svojim ugrabiteljem, ki pa se jih ne bosta znebila zlahka.

Film bo režiral Jason Blum in čeprav bo zgodba večidel enaka tisti iz knjige, želi Jason prikazati, kako bi današnja družba Charlie sprejela kot nekakšno superjunakinjo, namesto da se na njo gleda kot na mutanta, ki ga je treba izključiti iz družbe. Charlie bo odigrala Ryan Kiera Armstrong, medtem ko bo vlogo Andyja prevzel Zac Efron.

Film bomo v kinih in pretočnem servisu Peacock gledali od 13. maja dalje.

Objava Firestarter, nov triler izpod rok Stephena Kinga, dobil prvi napovednik se je najprej pojavila na HOPsi.

Govorimo o novi seriji The Stand, ki je narejena po knjižni predlogi Stephena Kinga iz leta 1978 in je ob svojem izidu postala instantna uspešnica. The Stand govori o svetu, ki ga je napadel smrtonosni virus, ki ga ljubkovalno imenujejo Captain Trips. Ta je, za razliko od Covida-19, precej bolj nevaren, saj v zelo kratkem času iztrebi cel svet, tako da na koncu ostane samo še peščica preživelih. Kot da to ne bi bilo dovolj se v svetu pojavi utelešeno zlo v obliki Randalla Flagga, ki pod sebe zbere nekaj preživelih s slabo preteklostjo, na drugi strani pa stoji temnopolta starka Mother Abigail, ki je prav tako pridobila nekaj zaveznikov. Zgodba tako govori o večnem dvoboju med dobrim in zlim, knjiga pa je slavna tudi zaradi svojega slabega zaključka, po čemur pa je pisec King tudi znan.

The Stand je enkrat že zaživel na televizijskih ekranih in sicer se je to zgodilo leta 1994, zdaj pa je napočil čas za predelavo. Igralska zasedba je zanimiva, še posebej navdušita dva glavna igralca. Whoopi Goldberg bo prevzela vlogo Mother Abagail, Alexander Skarsgård pa bo odigral vlogo Randalla Flagga. Če vam je priimek slednjega igralca nekam znan, potem ste zagotovo privrženec grozljivk. Alexander ima brata Billa, ki je v še eni Kingovi grozljivki superiorno upodobil klovna Tisto.

Miniserija The Stand bo danes dobila svoj prvi del “The End”, vse skupaj pa bomo, s tedenskim zamikom, dobili 9 delov. Žal bo serija na voljo za gledanje samo na servisu CBS All Access, ki pa Slovencem ni dostopen, tako da se boste morali za gledanje ozreti po alternativnih virih ali pa počakati, da se serija pojavi še kje drugje.

Objava Danes izide prva epizoda nove postapokaliptične serije The Stand se je najprej pojavila na HOPsi.

Serija bo nastala po knjižni predlogi Stephena Kinga z naslovom 11.22.63.

King pa ne bo edini izvršni producent, saj mo bo družbo delal J.J.Abrams, režiser zadnjega dela Star Wars.

Serija bo sledila srednješolskemu učitelju Jake Epping (James Franco), ki bo potoval nazaj v času, kjer bo poskušal preprečiti umor predsednika J.F. Kennedya.

Mini serija, v kateri bosta igrala še Chris Cooper ter Josh Duhamel, štarta 15. februarja.

Objava J.J. Abrams ter Stephen King ustvarjata novo serijo se je najprej pojavila na HOPsi.