Razvijalec o igri ni imel veliko za povedati, le to, da je trenutno v nastajanju in da bo to nova igra s kartami, ki se bo igrala podobno kot Gwent. Tega smo sprva spoznali kot mini igro znotraj The Witcherja 3, CDPR pa je nato spočel še večigralsko polnopravno igro, ki naj bi sprva konkurirala Hearthstonu. Kasneje so bile igralne mehanike te kvartopirske igre uporabljene pri enoigralskem naslovu The Witcher Tales: Thronebreaker, ki pa je bil popolnoma enoigralska zgodba, kjer smo spremljali zanimivo zgodbo in gledali dobro odigrane vmesne sekvence.

Tudi Golden Nekker bo enoigralska izkušnja, a CDPR je poudaril, da to ne bo še ena Thronebreaker igra, ampak nekaj drugačnega in unikatnega. Kaj to pomeni ni želel razložiti, a kmalu naj bi dobili uradno razkritje projekta, kjer bo luč sveta ugledal tudi kakšen napovednik. Zaenkrat je razvijalec pokazal samo eno novo podobo, ki je videti kot karta in nosi ime The Barbarian.

Golden Nekker naj bi izšel enkrat v 2022, IGN pa ugiba, da se naj bi to zgodilo morda nekje oktobra.

Objava CD Projekt RED dela na novi, enoigralski Gwent igri se je najprej pojavila na HOPsi.

Ko enkrat končno odigraš tako odlično igro ter oba pripadajoča DLC-ja, je prišlo obdobje precejšnje žalosti. Seveda, lahko bi se jo spravil preigravati še enkrat a po dveh preigravanjih je bil počasi čas, da se z igro posloviva. Preprosto ni bilo novih, tako kvalitetnih iger na bližjem obzorju zato se je počasi pričelo obdobje celjenja ran in pozabljanja »bivše«. A pretkani CD Projekt RED se je moral spet pojaviti v mojem življenju z igro Thronebreaker: The Witcher Tales in težko je opisati veselje, ko sem spet ugledal njihov logo rdečega petelina ob zagonu igre.

Razvijalec: CD Projekt RED
Založnik: CD Projekt RED
Platforme: PC, PlayStation 4, Xbox One
Datum izida: 23. 10. 2018
Cena: 25,89 €
GoG: Povezava

Zvrst: RPG

VIDEO OPIS

Thronebreaker je kvartopirska igra, ki svoje korenine vleče iz mini igrice Gwent, ki smo jo preigravali v Witcher 3. A v Lomilec Prestolov so razvijalci prenesli samo temelje medtem ko je sama osnova igre precej drugačna.

Tako mi kot nasprotnik vsak boj pričnemo z dvema bojnima vrstama na mizi, kamor lahko razpostavljamo svoje karte, katerih količina mora šteti vsaj 25 podobic. Karte nosijo različno število točk in kdor ima na koncu runde večje število pik, je zmagovalec. Takšna je povsem preprosta razlaga in takšno znanje je morda zadostovalo za zmage v Witcher 3, tu pa je zadeva nekoliko drugačna.

Razvijalci so namreč sprostili domišljijo in nam namenili kupček močno različnih izzivov, kjer ne šteje samo groba moč ampak večkrat premišljenost in taktiziranje. Običajnih spopadov je zelo malo saj nas največkrat počakajo dvoboji, ki namesto izmenjavanj udarcev z nasprotnikom pričarajo miselne uganke. Tako naletimo na dva golema in z omejenim številom potez moramo spraviti oba v isto vrsto, posedovati pa morata točno določeno količino zdravja. Ali pa moramo uničiti okužene krave, preden jih izstrelijo na našo stran obzidja. Včasih nas celo pričaka šef ali precej težaven nasprotnik, ki lahko sredi boja potegne posebno karto, ta pa nas zna povsem spraviti iz tira. Denimo, vse napore koncentriramo v uničenje njegovih kart, medtem ko on proti koncu potegne ven karto, ki vsebuje ogromno število zdravja, to pa mu lahko najbolj učinkovito zmanjšamo tako, da mu pobijemo pribočnike. Ni treba dvakrat reči, da dokler je nasprotnik vrgel dotično karto na mizo, sem mu pobil že vse vojake in izstrelki mojih vojakov so se lahko samo žalostno odbijali od njega.

Pod črto potegnjeno, je igranje s kartami, sama srž Thronebreakerja, zabavno a precej lahko. Če ne štejemo bitk, ki so specifično uganke in nam špil v roko porine namensko izbrane posebne karte, so vse ostale, kjer lahko igramo prav s svojim kupčkom kart, skorajda otročje lahke tudi na večjih težavnostih.

Ni pa kartanje vse kar počnemo, saj je The Witcher Tales RPG, ki vam bo vzel za dokončanje skorajda 30 ur. To pomeni spremljanje zgodbe, vmesnih sekvenc, nadgrajevanje in kupovanje kart ter celo izbiranje pogovornih  vrstic, ki imajo vpliv na nadaljnji potek igranja.

Tokrat je Geralta zamenjala kraljica Neve, ki jo po spletu okoliščin izdajo in punca ostane brez svojega kraljestva ter svojih najtesnejših zaveznikov. Ženska seveda ni postala kraljica ker bi bila neko razvajeno, jokajoče revšče zato zapriseže maščevanje in ponovno pridobitev svojega kraljestva. To ji bodo želeli preprečiti različni mutantski pošastki, banditi ter seveda Nilfgaardsko cesarstvo, tradicionalno slabi fantje Witcher sveta.

Našo junakinjo premikamo po lepo oblikovani mapi, ki nosi stilistično unikatno podobo, ta pa še najbolj spominja na animirano oljno sliko. Prisoten je tudi rahel meneđerski del izkušnje, saj moramo skrbeti za zaloge zlata, lesa in število vojakov, vse te surovine pa pridobivamo s klikanjem na različno označene kupčke zalog, ki so razposajeni po mapi. Vsake toliko naletimo tudi na kakšno interaktivno sekvenco, kjer štejejo naše odločitve, posledica teh pa je da pridobimo kakšno novo karto, zlato, vojake, če pa smo resnični trapec lahko našo armijo zapusti tudi kakšen karakter, s sabo pa odnese tudi svojo karto, kar precej vpliva na nadaljnje spopade.

Ostalih surovin je načeloma dovolj, izkoristimo pa jih lahko v svojem taboru, kjer preko njih nadgradimo kakšno karto, sestavimo svoj kupček ali pa pokramljamo s svojimi spremljevalci.

Pohvaliti moram vmesne sekvence, kjer Neve ter njeni kompanjoni kramljajo z drugimi karakterji iz 2D pogleda in čeprav podoba izgleda sprva simplistično, so igralci impresivno animirani. Na temu mestu še posebej navduši glasovno upodabljanje, saj je Neve upodobljeno fantastično, veliko pa ne zaostajajo niti drugi karakterji.

Poglejmo minuse. Omenil sem že premajhno težavnost spopadov (predvsem manjka klasičnih, na dve rundi), pograjal pa bi tudi uvajalni del. Nekatere mehanike preprosto niso razložene zato sem se dolgo spraševal, kaj za vraga pomeni »deathwish«, »blitz« ter katere karte vsebujejo »order« lastnost. Tako sem v zgodnjih bitkah storil potezo in zraven so se zgodili še tri posledice mojega dejanja in kar naenkrat sem zmagal. Ammm, ok?

Tudi uporabniški vmesnik ni ravno popoln, izbiranje in opremljanje kart je zmedeno saj je vse skupaj nametano na kup, tudi med samim bojevanjem so pokazatelji kot so denimo, kdaj je spet na potezi naš heroj in kdaj je naša karta pripravljena za uporabo smešno skriti oz. nerazločni.

Thronebreaker: The Witcher Tales je dobrodošel povratek v Witcher svet, še posebej za tiste, ki naravnost obožujete kvartopirsko igro Gwent. Ne računajte pa na neko globoko RPG izkušnjo. Špil denimo ne vsebuje praktično nobenega napredovanja karakterja in vsaka bitka, na katero naletimo, je takoj razrešljiva, če le malce uporabimo možgane. A glede na ceno, ki vas bo na GoGu oštela za slabih 26€, dobimo dovolj vsebine, pravo veselje pa se je zopet vrniti v opustošen, zamorjen in zažgan Witcher svet, ki pa nam kljub vonju požganih domov in trupel Scoia’taelov na obraz pričara nostalgičen nasmešek.

Objava Thronebreaker: The Witcher Tales – Recenzija | Ko sabljanje zamenjajo karte | se je najprej pojavila na HOPsi.

Objava Najbolj pričakovane igre – Oktober 2018 se je najprej pojavila na HOPsi.

Roko na srce, za igro vseeno stoji CD Projekt RED, kar zna špil narediti zabaven, čeprav morda ne ravno razburljiv, vsekakor pa so močno dobrodošle nove avanture v Witcher svetu.

Thronebreaker: The Witcher Tales ne bo tipičen Hearthstone klon, saj bomo poleg samih bojevanj s kartami spremljali tudi zanimivo zgodbo, ta pa se bo vrtela okoli kraljice Meve, ki se bo postavila po robu Nilfgaardianom. Tako bomo zgradili svojo vojsko, opravljali razne naloge in odkrivali zanimive like, med katerimi se bo pojavil tudi Geralt.

Igro bomo med trenutki sprehajanja po mapi spremljali iz izometrične perspektive, podoba pa bo nosila sicer risankast izgled, a bo vseeno sovpadala z resno štorijo.

Datum izida? 23. oktober!

Objava Thronebreaker: The Witcher Tales bomo preigravali že čez slab mesec, izšel nov igralni napovednik se je najprej pojavila na HOPsi.