Razvijalec Valve je očitno mnenja, da so nekateri založniki preveč darežljivi s svojimi ponudbami, zato je začrtal nekaj sprememb glede popustov, ki se bodo lahko izvajali na njihovi digitalni trgovini Steam.
Spremembe so izdano popisane v uradnem dokumentu in jih je kar nekaj, a zagotovo najbolj pomembna točka se dotika maksimalnega znižanja, ki ga lahko založnik podeli kateri od svojih iger. Pred tem omejitve ni bilo, po novem pa bodo založniki svojim igram spustili ceno samo do -90 %.
Kaj je razlog za to odločitvijo, a morda nekateri založniki prevečkrat izvajajo popuste in s tem povzročajo zmedo v trgovini. Založnik 2K denimo trži svojo igro XCOM 2 za vsega 3 €, kar pomeni da je odrezal ceno za kar 94 %. Ta naslov je bil sicer že večkrat znižan na drobiž, tako da bi 2K lahko preprosto odsekal cenovno nalepko tudi izven prodaje, namesto da jo neprestano trži pod takšnimi ekstremnimi popusti.
Spremembe se bodo zgodile tudi drugje. Minimalni popust znaša 10 %, med popusti pa mora miniti vsaj 28 dni. Izjema pri teh pravilih so štiri sezonske razprodaje, ki jih pripravi sam Steam.
Spremembe bodo v veljavo stopile 28. marca, kar je točno en mesec po temu, ko bo na trge prišla Valvova prenosna igričarska postaja Steam Deck.
Oboževalci MMO svetov imate te dni kar široko ponudbo zabave in zdi se, da se nam počasi pripravlja manjši preporod tega žanra. Nedavno izdani Lost Ark je dokazal, da si igralci želijo nove večigralske zabave v nenehno razvijajočih fantazijskih deželah, Final Fantasy 14 pa je pred tem postal tako oblegan, da je moral za nekaj časa celo onemogočiti nakup igre in je tako vsaj malce olajšal delo vseh svojih strežnikov.
Založnik Square Enix je takrat onemogočil tudi brezplačno testiranje igre Final Fantasy 14, ki je omogočalo preigravanje osnovne kampanje in prve razširitve. Šele pred kratkim je bil nakup igre ponovno mogoč, a F2P igralcem so strežniki še vedno ostali zaprti. K sreči se bo tudi to zdaj vrnilo in založnik je najavil, da se bodo igralci brezplačno lahko zabavali že jutri, 22. februarja, za prenos igre pa bo potrebno opraviti registracijo na uradni strani.
Včerajšnji obsežen prenos v živo je dodal še nekaj drugih zanimivosti. Šef Square Enixa, Yosuke Matsuda, je ponosno povedal, da se ne nameravajo NFT-jev dotakniti niti s palico in da bo igra v bodoče dobila tudi grafično posodobitev, ki je te dni že močno potrebna. Prenovljene bodo teksture, liki in osvetlitev in čeprav končna podoba ne bo nek resen grafični preskok, bodo izboljšave vseeno opazne, Square Enix pa se trudi grafiko ohraniti v stilu originala. Prenova se je začela šele kakšen mesec nazaj, tako da razvijalca čaka še kar nekaj dela, a med prenosom v živo so naredili nekaj primerjav, grafično prenovo pa bomo dobili skladno s posodobitvijo 7.0.
Ob omembi besede Warhammer po zaslugi Games Workshop večina ljudi zagotovo pomisli na knjige ter namizne in računalniške igre. V tem raznovrstnem vesolju pa na svoj račun v prvi vrsti pridemo ljubitelji strategij. Izjemno vesel sem bil, ko so fantazijski svet Creative Assembly v 2016 pretopili v Total War franšizo, kjer so bili mnogi skeptični na podlagi predhodne zgodovinske osredotočenosti. Ampak, kot se je izkazalo, nisem bil edini. Total War: Warhammer je nedvomno najbolj priljubljen SEGA naslov in tako bo verjetno tudi ostalo, dokler se končno ne lotijo univerze gospodarja prstanov.
Kombinacija je bila tako odličen prvenec, ki mu je sledilo še boljše nadaljevanje. Na Total War: Warhammer III pa smo ljubitelji morali čakati vse do 2022. Zdaj je končno prišel in nas pahnil v obrobje fantazijskega pekla. Naj kar takoj rečem, da v kolikor sta ti bila všeč prva dva dela, brezskrbno kupi nadaljevanje, saj je formula enaka, zgolj izboljšana. V tretje gre rado, kajne? Namesto tega, da bi znova šli skozi vse stvari, ki igro naredijo odlično, se bom raje osredotočil na novosti, saj ni smiselno ponavljati enih in enakih konceptov. Ti so ljubiteljem poznani že od praveka.
Razvojna ekipa: Creative Assembly Založnik: SEGA, Feral Interactive Platforme: PC EIGRE:Povezava Datum izida: 17. februar 2022 Cena: 48,29 €
Zvrst: Strategija
VIDEO RECENZIJA
Boljše, višje, močneje
Prva opazna stvar bodo določene manjše izboljšave kvalitete življenja. Diplomacija je veliko priročnejša, saj deluje po principu Three Kingdoms, kjer lahko že takoj vidiš, kako razmišljajo vse frakcije. Večje spremembe so doživele tudi mestne bitke, ki so nekako vedno bile šibka točka Total War iger. Še vedno niso izjemne, ampak nov sistem kar dobro deluje.
Pošastne, šefovske in druge večje enote se ne bodo več pogumno borile od začetka do kraja, ampak bodo na 50% začele kričati od bolečine in se od takrat naprej borile manj učinkovito.
Večje spremembe je doživela tudi kampanja. Od možnosti najema zavezniških enot drugih frakcij do nasploh boljšega sodelovanja zaveznikov. Drugih sprememb je še ogromno, preveč, da bi našteval, ampak splošni princip je še vedno enak. Izberi začetno frakcijo z unikatnimi mehanikami in se podaj v fantazijsko navdahnjen srednji vek v želji po globalni dominaciji. Če te ne bo pokončal podganjek, ki seveda sploh ne obstaja, te bo pa podanik boga perverznosti in opolzkosti.
Seveda bo potrebno tudi tokrat nekaj časa počakati na način Immortal Empires, ki bo združil vse tri igre v orjaški zemljevid, v kolikor si seveda lastiš vse tri igre. V osredotočenem načinu trojke pa je tako več poudarka na zgodbi in lahko govoriva o narativni kampanji, ki je zelo dobro dodelana. Vseskozi daje njen tonus in prispeva najzanimivejše trenutke.
Kar se prične z redom
Seveda smo ponovno dobili kar nekaj novih frakcij. Tokratno število novincev je osem, s tem, da so Ogri kot Norsca in bojevniki kaosa tudi tokrat del prednaročila. Najbolj všečen del mi je zmerom bil, kako unikatne so frakcije, saj gre še nikdar videno raznolikost v pravzaprav strategijah nasploh in tudi tokrat ni nič drugače.
Igro postavlja mejnik tudi za Warhammer znamko, saj izkleševa civilizacije Cathay, ki je prej bila znana zgolj kot skrivnostna sitna azijska tetka tam na daljnem vzhodu. Od sedaj naprej bodo znani kot kul azijski stric, ki obvlada ravnovesje med jinom in jangom. Njihova tematika vleče na srednjeveško Kitajsko. V trenutku, ko sem jih prvič ugledal, sem pomislil na film The Great Wall.
Kot škratje so zelo obrambno naravnani, saj morajo braniti velik kitajski zi… hočem reči Bastion pred silami mongo… Kaosa. Smodnik, neprebojni obrambni zid in zmaji. Če ti je všeč to troje, se boš z njimi počutil kot doma, ne glede na to, katerega izmed vladarjev izbereš.
Naslednja rasa je mnogim precej ljuba skupina trdovratnih mož severa pod vodstvom Else ter Rasputina. Kislev je frakcija, ki jo pripadniki Cesarstva pogosto označujejo za barbare, a so prvi obrambni zid ljudi pred hordami zla. Čeprav so že mnogokrat padli, se vedno znova poberejo, saj gre za trdožive, hibridne in pogumne bojevnike s podporo konjenice in medvedov.
Naslednji v vrsti so Ogri. Če si jih že ugledal v drugem delu, bolj kot ne veš, kaj pričakovati. Absolutne enote požrešnosti in pogoltnosti, vodi jih želja po dobičku in mesu in to se odraža tudi v njihovi frakciji. Z možnostjo sklepanja kupčij in ustvarjanja novih mest, kjerkoli jim srce poželi, gre zagotovo za najbolj korporativno frakcijo. Pazi se le suličarjev, saj veliki fantje hitro padejo pod neprestanim sunkom sulic, ne glede na to, če jih vihti izšolan bojevnik ali navaden kmet.
Se konča v kaosu
Seveda niso izostali bojevniki Chaosa, okoli katerih se vrti celotna tretja igra. Na izbiro so kar štiri možnosti. Bog bolezni Nurgle, katerega igranje ne priporočam po kosilu in vihti najbolj odporne in nagnusne izmed enot, krvoločni Khorne, pri katerem se vse vrti okoli vojne in tako premore nekatere izmed najboljših bojevnikov v igri, razvraten Slaanesh, ki je mojster diplomacije, kultizma in privabljanja sovražnih enot na svojo stran in čarovniški Tzeentch, s katerim nisem igral in ga ne poznam tako dobro.
Več kot dovolj velika izbira pokvarjenih zlobnežev in demonov, ki se razprostirajo skozi celotno mapo, če pa se ne moreš odločiti med njimi, ti preostane skupna sila kaosa, ki vse združuje pod eno zastavo. Vsaka nacija daje drugačen občutek in možnost variacij je velika, z nasprotjem do preostalih Total War iger, kjer so prevladovale sulice in meči.
Polno barvnih odtenkov, pisanosti in zmede, Creative Assembly pred izzivom tega čudnega sveta niso klonili, ampak so najbolj nerealen in neverjeten del Warhammer sveta prelili v strateško igro, ki ne skopari z vizualnimi učinki.
Osnovna igralna mehanika se ni spremenila. Še vedno boš spočel armade, osvajal mesta in se skrival za zidovi, ko bo Kaos brzel po tvojih planjavah, lahko pa se odpraviš tudi skozi portal in obiščeš deželo kaosa za potencialno ogromnimi nagradami.
Res je, tretja igra je ponovno dosegla to, kaj si je Total Assembly zadal in če bi že kaj moral kritizirati, je to res katastrofalno malo različnih enot za nove frakcije, ki kar kliče po dodatku ali dveh. Določeni ljudje se pritožujejo tudi nad optimizacijo ampak čisto tako pošteno sem bil sam presenečen nad tem, kako dobro igra deluje, saj sem jo na prenosniku z RTX 3070 grafično kartico brez težav gnal na ultra nastavitvah pri 144 sličicah na sekundo.
Razsodba
(+) Še več iste poslastice (+) Izboljšave kvalitete življenja (+) Nove frakcije so zanimive (+) Nova kampanja je zanimiva (+/-) Igra se bo razživela z izzidom Immortal Empires (-) Občasno sesuvanje (-) Majhno število enot za nove frakcije
V starih časih, ko je bil internet samo privilegij najbolj premožnih, je bila izbira monitorja dokaj enostavno opravilo. Preprosto si ciljal na največjo katodno bež škatlo, ki je hkrati ponujala največji fizično ploskev za gledanje. Ostalo ni bilo pomembno, saj je bila največja maksimalna ločljivost 1024×768, osveževanje zaslona pa je bilo nekje na stopnji brneče žarnice.
Danes pa je zadeva povsem drugačna, saj je treba pri izbiri monitorja upoštevati cel kup pritiklin, cena z njimi pa eksponentno naraste. Velikokrat sem tudi vprašan za priporočilo glede nakupa novega monitorja in v teh primerih vedno najraje priporočim kakšen izdelek, ki lepo ulovi razmerje med tehnično dovršenostjo in ceno.
Eden takšnih izdelkov je monitor Lenovo G34W-10, ki s sabo prinese lep seznam monitorskih pritiklin, za katere vam ne bo treba plačati prevelikega davka.
Lenovo ni mojster pakiranja in tudi ob odprtju škatle G34W-10 ne boste ostali odprtih ust. Paket je preprost in notri najdemo sam monitor, stojalo ter en napajalni in en HDMI kabel.
Ko iz škatle potegnemo ven zaslon in tega namestimo na stojalo, nam je hitro jasno, da tale zadeva ni ravno namenjena pogostemu premikanju. Monitor tehta zajetnih 7 kilogramov in čeprav je priloženo stojalo kos svoji nalogi, bi ga vseeno najraje postavil ob steno, saj ga zna kakšen preveč napadalen maček hitro prekucniti.
Monitor je eleganten, navdušijo pa res tanke stranice, tako da je prikazna slika maksimizirana.
Ekran je odet v elegantno črno barvo in ne vsebuje kakšnih pretiranih okraskov. Na zadnji strani lahko najdemo Lenovo logotip, spodaj desno pa se nahaja osvetljen gumb, ki obenem služi kot krmilna gobica za upravljanje raznih nastavitev.
Stojalo je omogoča nastavljanje višine za 130 mm in nagib za 22°, obstaja pa tudi možnost za VESA priklop. Vrtenja ni, kar je tudi logično, saj je tole ukrivljen monitor in praktično ni pametnega razloga, da bi ga postavljali navpično.
Priključki se nahajajo na zadnji strani in ti so standard standardov. Najdemo vhod za napajanje ter vhoda za HDMI 2.0 in DisplayPort 1.4. Tema družbo dela še priklop za slušalke in to je odprtin vse kar dobite. Vhode za USB boste zaman iskali, prav tako monitor ne vsebuje kakšnih zvočnikov ali česa podobnega, vendar pa tega pri ukrivljenih zaslonih že tako ni za pričakovati in če je Lenovo s tem vsaj malo zbil ceno, potem ugovorov nimam.
Priključki so standardi in kakšnega luksuza tule ne boste našli.
Gremo zdaj na tiste bolj pomembne stvari. Ko prvič prižgete monitor in ugledate sliko boste zagotovo navdušeni. G34W-10 ima namreč izjemno tanke stranice robov, tako da na koncu dobite čim večjo površino za gledanje. Ta ob premeru 34 palcev izdavi maksimalno ločljivost 3440×1440, kar je presneto impresivno.
Še bolj navdušuje osveževanje zaslona, ki znaša kar 144 Hz in te karakteristike pri bolj cenovno ugodnih monitorjih preprosto nismo vajeni. Žal je sam panel tipa VA in ne IPS, tako da zadeva ni popolna, prav tako malce razočara sama svetlost ekrana, ki znaša vsega 350 cd/m2. To sicer ni katastrofa, ampak ni dovolj za HDR podporo, tako da boste ob gledanju filmov ali pa igranju iger, ki to podporo vsebujejo, izgubili na živosti barv.
Zagotovo največja prednost tega monitorja je njegovo nadmočno osveževanje.
Ločljivost 3440×1440 uvrsti ta izdelek med širokokotne monitorje z razmerjem stranic 21:9. To s sabo prinaša določene spremembe, ki jih morda vsi tisti, ki ste do sedaj živeli na standardnih razmerjih 16:9 niste vajeni. V praksi to pomeni, da boste v igrah morali izbirati določene ločljivosti, ki bodo zapolnile celoten spekter slike in čeprav je ta zadeva v novejših igrah podprta praktično povsod, boste ob nekaterih starejših naslovih primorani v gledanje črnih stranic ob straneh. Problem se denimo pojavi tudi ob priklopu konzole PlayStation 5, ki takšne ločljivosti ne podpira in tudi tu boste gledali v črne stranice. A vse skupaj prinaša tudi svoje prednosti in če si ogledate film v razmerju 2.35:1, potem zgoraj in spodaj ne boste gledali črnih robov, ki je problem 16:9 razmerja.
Med samim delom je bil G34W-10 odziven in neproblematičen. Zaradi VA panela je monitor pridno brnel tudi v temi in ob prižgani luči na njem nisem zaznal preveč odseva, kar je navadno problem IPS panelov.
Monitor lepo okrasi dodatna funkcija Overdrive.
Tudi pri igrah nisem naletel na kakšne večje probleme. Hitrost osveževanja 144 Hz je kot nalašč za preigravanje kakšnih prvoosebnih strelskih iger tipa CS: GO ali pa Doom Eternal, odzivni čas 6 ms pa je dovolj majhen, da zamikov ne boste čutili. Malce problemov povzroča odzivnost pikslov, ki je med prehajanji izjemno svetlih in temnih scen za sabo pušča nekaj sledi, ki jim stručkoti rečejo “Ghosting”. Lenovo je težavo delno odpravil z nastavitvami Overdrive v samem monitorju in priporočamo, da tam izberete možnost “Normal”. Rezultat ni popoln, a je dovolj dober, da običajen igričar ob prehajanju scen ne bo več opazil nadležnih sledi.
Visoka osveževalna frekvenca vam bo še najbolj prav prišla pri večigralskih igrah, kjer šteje vsaka milisekunda.
Ko smo že pri igranju je treba še omeniti podporo za FreeSync, ampak ni uradno odobren za G-Sync. K sreči lahko zadevo vključite ročno preko NVIDIA nadzorne plošče, a bodite pozorni, da je monitor priključen preko DisplayPort povezave in da si lastite vsaj grafično kartico serije GTX 10.
Lenovo G34W-10 je na koncu odlična izbira za vse tiste, ki bi radi na mizo posedli kakovosten monitor, ki ponuja visoko ločljivost in odlično frekvenco osveževanja. Manjši minusi obstajajo, vendar pa je po drugi strani cena odlična in v tem rangu boste s takšnimi karakteristikami težko našli konkurenco.
DeLorean zna biti najbolj slaven avto v zgodovini, saj je bil ravno ta štirikolesnik tisti, ki ga je junak Marty McFly v filmski franšizi Nazaj v prihodnost uporabil za potovanje skozi čas. Gledalci smo takrat občudovali njegovo unikatno obliko, saj so se vrata odpirala navzgor in zadeva je bila res videti kot vozilo, ki je kot naročeno za nekega obiskovalca iz prihodnosti.
Žal pa resnični avto ob svojem izidu ni naletel na takšno odobravanje. Originalni DeLorean je namreč izšel leta 1981 in samo leto kasneje je bilo z njegovo proizvodnjo konec, podjetje DeLorean Motor Company pa je še isto leto bankrotiralo. Nazaj v prihodnost je izšel šele leta 1985 in če bi DeLorean preživel samo še tri leta, potem bi huronski uspeh filma podjetje zagotovo katapultiral med eno bolj prepoznavnih avtomobilskih podjetij.
Ki še vedno živi, saj je nekdo odkupil pravice do imena in zdaj dela na ponovni oživitvi slavnega avtomobila. DeLorean Motor Company je na Twitterju tako objavil kratki dražilnik, ki pokaže silhueto legendarnega avta, glede na ključnike pod opisom pa lahko sklepamo, da bo novi DeLorean električni. Žal verjetno z njim ne bomo mogli potovati skozi čas, vseeno pa je to lepa oživitev avta, ki si je med svojim obstojem zaslužil več.
Prenovljeni DeLorean naj bi izšel še enkrat letos, na voljo pa je tudi uradna stran, ki vam omogoča naročanje na novice.
Včasih si res želim, da o igrah, njihovih začetnih obljubah in o razvijalcu ne bi vedel toliko in bi se v igranje nove avanture podal s povsem odprtim umom. Žal to pri aktualnem spremljanju vseh novosti v svetu igričarstva preprosto ni mogoče, tako da se v določene naslove, pa če to hočem ali nočem, spustim z določeno mero skepse do končnega izdelka.
Tako je bilo tudi v primeru igre Dying Light 2, nadaljevanju zombijaške pustolovščine, na kateri je razvijalec Techland delal dolgih sedem let in vmes naletel na kar nekaj zapletov pri kovanju kode. Da pri razvoju ni šlo vse po načrtih mi je bilo jasno med vsakim korakom raziskovanja novega zapuščenega mesta, saj je boleče očitno, da je imel Techland na začetku veliko bolj široke ideje, ki pa so morale biti pošteno odrezane ali pa v celoti izpuščene, saj v nasprotnem primeru igre ne bi videli vsaj še tri leta. In čeprav končni izdelek ni zanič, me vseeno žalosti dejstvo, da bi ob dodatnem času Techland lahko dostavil nekaj boljšega in bolj revolucionarnega.
Razvojna ekipa: Techland Založnik: Techland Platforme: PC, PS5, PS4, XSX, XO Nakup:Steam Datum izida: 4. februar 2022 Cena: 59,99 €
Zvrst: prvoosebna avantura v odprtem svetu
VIDEO RECENZIJA
Zgodba drugega dela se dogaja nekaj mesecev po zaključku enice. Poznavanje originala sicer ni potrebno, boste pa veterani nagrajeni s kar nekaj referencami na pretekle dogodke in dobili boste nove informacije glede mesta Haran. Vendar pa me je na začetku zmedlo dejstvo, da igramo povsem novega junaka Aidena, ki pa je zvočno slišati praktično identično Cranu iz originala. Zadeva je toliko bolj bizarna, saj se gre za dva različna zvočna igralca, a očitno je nekdo pri Techlandu bil prepričan, da morata oba zaradi nekega razloga zveneti isto.
Razvijalec je v Dying Light 2 poskušal izboljšati zgodbo, ki je bila glavna kritika prvega dela, žal pa jim je to tokrat še bolj spodletelo. Aiden ima tokrat bolj osebno zgodbo, saj je prečkal kilometre nevarne dežele v iskanju svoje izgubljene sestrice in njeno sled je končno odkril v mestu, ki pa se kopa v svojih problemih. Mestu namreč poveljujeta dve različni frakciji, vsaka ima svoje ideale in prepričanja, vmes pa se je zgodil še skrivnosten umor poveljnika, a za morilcem se je zgubila vsaka sled. Strasti bo poskušal pomiriti Aiden, ki bo do svojih odgovorov prišel šele takrat, ko bo rešil kup glavnih in stranskih misij.
Kasneje v zgodbi odklenemo tudi padalo, zaradi česar zombiji postanejo še manjša grožnja kot prej.
In tu pridemo do prvega glavnega problema Dying Light 2. Do zgodb v svetu videoiger sem popustljiv, saj se navadno zadovoljim že s tem, da je sosledje dogodkov vsaj nekoliko logično in da razvijalec ne žali moje inteligence. A tudi jaz, vsega hudega vajen, sem velikokrat debelo pogledal ob nesmiselnosti dogodkov, ki mi jih želi pričarati Dying Light 2.
Tu imamo veliko mesto, kjer se ljudje zadržujejo v svojih skupnostih, a vsi po cele dneve samo stojijo na mestu in pričakujejo, da bomo mi poskrbeli za vse njihove probleme. Takšne težave je imel sicer že Dying Light 1, a od takrat je minilo že 7 let, svet pa je v nadaljevanju enako statičen kot v predhodniku. Situacija nevarnega sveta je komična, če uporabiš vsaj malo logike. Ulice so čez noč polne gnilih zombijev, ki tokrat predstavljajo precej manjšo nevarnost kot v preteklosti in se jih navadno lahko znebimo s parimi dobrimi udarci. A podnevi se poskrijejo znotraj hišk, saj jih očitno svetloba močno poškoduje. Zakaj za vraga se ne zbere skupina ljudi in z molotovkami postopoma začne čistiti zgradbe podnevi? Preprosto pomečeš zadeve čez okno, če pa bi že kakšen nemrtvi pritekel ven, bi ga tako ali tako pokončalo sonce?
Brzostrelk tokrat ni, a k sreči se lahko pozabavamo s samostrelom.
Potem je tu denimo samo obratovanje sveta. Širom mape boste naleteli na vrsto oporišč, ki jih je treba najprej zagnati. Zaradi nekega razloga ima mesto polno mlinov na veter in na vas je, da na te preko kratkih platformskih posegov splezate in na koncu morate zamenjati eno samo varovalko. In bum, kar naenkrat mlin postane naselbina novih meščanov, ki očitno niso toliko sposobni, da bi zamenjali ene žarnice ali pa sami zagnali generator.
Tudi širše gledano je štorija ena velika traparija, naphana z dolgimi vmesnimi sekvencami, kjer liki govorijo veliko, a povejo bolj malo zanimivega. Igra tudi zelo rada vmes rine sekvence, kjer Aiden sanja o preteklih dogodkih, na kar sem še posebej alergičen, vse to pa začini mestoma zares zanič glasovno podajanje.
K sreči je samo igranje boljše. Premikanje je bilo prečiščeno in je zdaj hitrejše in bolj adrenalinsko. Aiden se mora za prečkanje mesta bolj zanašati na skakanje med strehami, saj je tam bolj varno, v te namene pa se mora zanašati na hitri tek, višje skakanje, plezanje po stenah in na tek med fasadami. Vse to pride prav še posebej ponoči, ko ulice postanejo zasičene z zombiji in ti se radi spustijo v pregon za vami, med nočjo pa boste naleteli tudi na več nevarnih izvedenk nemrtvih.
Moram reči, da ima Dying Light 2 eno od najbolj prepričljivih obglavljenj, kar smo jih videli v videoigrah.
Cikel dneva in noči zdaj igra večjo vlogo, saj je zdaj na voljo veliko več misij, ki jih lahko opravite samo ob luninem siju. To so lahko določene naloge iz strani drugih likov ali pa raziskovanje zapuščenih baz z dragocenimi surovinami. Dying Light 2 namreč veliko več poudarka daje na RPG prvine, tako da zdaj ne boste nabirali samo novih orožij, ki jih po novem ne moremo več popravljati, ampak tudi rokavice, hlače, superge in čelade. Najbolj dragocene so posebne ampule, ki so tudi edine za višanje zdravja in vzdržljivosti. Slednje je še posebej pomembno, saj zdaj plezanje in skakanje kuri vzdržljivost in brez dovolj velike zaloge te preprosto ne boste mogli splezati na določene predele, preden ne omahnete v globino.
Čeprav je večji poudarek na RPG prvinah, je bilo drevo veščin drastično zmanjšano in se zdaj vrti samo okoli bojevanja in premikanja po svetu. Nove veščine odklepamo na način Elder Scrolls iger, kar pomeni, da več ko se pretepamo, več izkušenj dobivamo v drevesu bojevanja. Sistem ni napačen in veščine veliko pridodajo k sami izkušnji igranja, a nekatere odklepe bi si želel prej. To je očitno še posebej na začetku, ko prosto raziskujemo mapo, tekamo med strehami stavb in nenadoma naletimo na prepad, ki ga preprosto ne moremo prečkati, dokler nečesa ne odklenemo. Razumem, da so s tem želeli igralcu dati občutek napredovanja, a vseeno je zadeva na začetku močno najedala in prekinjala sicer adrenalinske pregone skozi mapo.
Drevo veščin je zdaj razdeljeno samo na moč in spretnost.
Grafično je Dying Light 2 videti spodobno. Veliko razliko naredi ray tracing osvetljevanje, ki pa zahteva svoj strojni davek in med igranjem sem naletel na nekaj težav z optimizacijo, ko so sličice na sekundo zgrmele na dno in je pomagal šele ponoven zagon igre. Na splošno gledano prezentacija ni napačna, razen slabega glasovnega podajanja in nekam trapastih animacij ob udarcih nasprotnikov, kjer ti odletijo nekaj metrov v zrak.
Dying Light 2 ima tako nekaj zanimivih idej, ki pa bi potrebovale še nekaj dodelave. Igra ni napačna, a te konstantno moti z nekimi minusi, ravno ko začneš uživati v igralni izkušnji. Sem bi denimo uvrstil dejstvo, da igra med vmesnimi sekvencami sama izključi svetilko, tako da med dialogi gledaš v slabo osvetljene scene. Ali pa dejstvo, da moraš neprestano pritiskati gumb za osvetlitev okolice, ki označi interaktivne objekte, saj so ti drugače praktično nevidni. Ali pa mehaniko, da moraš neprestano pregledovati torbe, predale in omare za surovinami, saj drugače ne moreš ničesar nakovačiti.
Same misije so pozabljive, a vsake toliko naletimo na nekaj eksplozivnega.
Vse skupaj na koncu izrodi izdelek, ki ga je mestoma resnično naporno igrati in velikokrat se mi je zgodilo, da sem igro zaprl s kombinacijo alt+f4 in se nato vrnil v igranje šele čez nekaj dni ter nato vajo kmalu spet ponovil. Preprosto Dying Lightu 2 nekaj manjka in samo upam lahko, da bo Techland zadevo skozi popravek in razširitve spravil na raven, ki bo vredna svojih 60 €.
Apple je nedavno omogočil tretjo različico beta posodobitve 15.4 za vse iOS operacijske sisteme. Gre za težko pričakovano posodobitev, ki bo s sabo prinesla kup izboljšav.
Tu notri najdemo 37 novih emotikonov, izboljšane bližnjice in pripomočke za Apple Wallet in Apple Card. A največja novost bo zagotovo izboljšano prepoznavanje obraza za odklepanje telefona, ki bo po novem omogočalo odklep z masko.
Ta zadeva bi bila sicer dobrodošla že veliko prej, saj se koronavirus ukrepi zdaj bližajo koncu. Apple je takšno odklepanje v bistvu že ponujal, a samo v navezi z Apple Watch uro, zdaj pa so se očitno odločili, da zadevo omogočijo za vse. Razvijalec je moral zaradi tega narediti kar nekaj napredka na področju prepoznave obraza, saj se bo kamera morala osredotočiti na podrobnosti okoli naših oči.
Kakor je zadeva privlačna in bo zagotovo olajšala naše življenje sredi trgovin, Apple že zdaj opozarja na nekatere minuse. Za uporabo novega odklepa bomo pri Face ID morali obkljukati možnost “Require Attention”. To pomeni, da bomo za vsak odklep ekrana morali z očmi gledati naravnost v kamero, tudi ko maske ne bomo nosili na obrazu.
Druga pomanjkljivost je omejen nabor naprav, ki bodo to funkcijo prepoznave podpirale. Napredno odklepanje bomo lahko izvajali samo na telefonih iPhone 12 in naprej, medtem ko se boste lastniki iPhone 11, X in XS različic za funkcijo lahko obrisali pod nosom.
Kot rečeno, zadeva je trenutno v fazi beta testiranja, na katero pa se lahko prijavi vsak. A morda je bolj da počakate na uradni izid, ki naj bi bil tik pred vrati. Apple naj bi 8. marca spočel nov medijski dogodek, v katerem bo veliko vlogo nosila tudi posodobitev 15.4.
Francoski mediji poročajo o zanimivi zgodbi jeznega očeta, ki je imel vrh glave svojih otrok in njihovega neprestanega gledanja v telefone in čvekanja preko družbenih omrežij. Normalno bi se za kaj takega starš malce usedel s svojim najmlajšim in z njim spregovoril nekaj besed, v skrajnem primeru pa bi nato sledil zaseg pametnih naprav.
#lesEnquêtesANFR 🕵️♂️ « Les dents, le brouilleur et au lit ! », c’est la nouvelle enquête de l'@anfr sur un brouillage qui affectait les services de téléphonie et d’internet dans toutes les bandes de fréquences mobiles, mais uniquement la nuit 🌙… https://t.co/Jqpg5YKjBppic.twitter.com/RLmOV7iMG5
Ali je ta starš to že poskusil ni znano, vemo samo to, da se je od nekje spomnil ekstremne rešitve. Dokopal se je namreč do močnega motilca signalov, ki zaustavi podatkovne povezave in tako posledično onemogoči povezovanje na internet. Njegov načrt je bil zgolj to, da internet ne bi deloval od polnoči pa do 3. ure zjutraj, saj bi takrat njegov pomladek končno šel med rjuhe in bi vsaj za nekaj časa dal mir s telefoni.
Žal pa vse ni šlo po planih. Motilci signalov so lahko izjemno nepredvidljivi in močni, zaradi česar so po mnogih državah po svetu prepovedani. Neznani oče je očitno jakost motenja navil do 11 in čeprav je s tem resda onemogočil signal v svoji hiši, je zadeva šla tudi pošteno čez meje njegovega doma. Spletna stran France Bleu da so internet izgubile kar dve občini in ljudje so se seveda hitro začeli pritoževati nad nedelujočimi povezavami. Zadevo je nato preiskala policija in na koncu tudi našla krivca, ki je svoje dejanje tudi priznal.
Vse skupaj pa se ne bo končalo s stiskom roke in vodo pod mostom. Tipu namreč grozi kazen v vrednosti kar 30.000 evrov, poleg tega pa se zna tudi za pol leta znajti izza rešetk.
Kralj rock’n’rolla bo končno dobil tudi svoj film, ki bo opisal življenje glasbenika, ki se je zapisal med glasbene legende, a njegov obstoj na tem planetu ni bil srečna pravljica. O Elvisu je bilo sicer posnetih že ogromno filmov in dokumentarcev, a vedno je prostora za nekaj novega in na tem zdaj dela znani režiser Baz Luhrmann.
Delo na projektu se je sicer začelo že v 2014, a zadeva je resneje začela napredovati šele v letu 2019, ko se je filmu pridružil Tom Hanks. Ta sicer ne bo odigral samega Elvisa, saj je ta vloga šla v roke Austina Butlerja, ampak bo raje uprizoril Colonela Toma Parkerja, ki je bil Elvisov manager in ga je tudi dvignil med zvezdnike, a nad svojim talentom je tudi izvajal ogromne pritiske in veliko izkoriščanja, zaradi česar naj bi bil Elvis na koncu tudi bleda senca samega sebe.
Prvi uradni napovednik nam prikaže sam vzpon Elvisa, ki je bil sprva zasmehovan, a ko je enkrat zamigal s svojimi boki, so ljudje ostali odprtih ust, kar še zlasti velja za dekleta. Vizualno in stilistično je zadeva videti kot prava poslastica, kar je navsezadnje tudi znak Luhrmann, ki se je v preteklosti podpisal pod uspešnice tipa The Great Gatsby in Moulin Rouge.
Malce dvomov sicer povzroča Tom Hanks, ki so mu nadeli preveč maske in njegov naglas se ne sklada povsem s tistim, ki ga je imel v resničnem življenju Parker. Tudi izbira Austina za igranje Elvisa je malce čudna, saj možakar ni ravno podoben preveč Elvisu, a ta je imel po drugi strani tako unikaten obraz, da je iskanje kakšnega resničnega približka, ki zna dejansko dobro igrati, jalovo početje.
Film si bomo v kinih lahko ogledali od 24. junija dalje.
Serija Stranger Things je bil eden od tistih prvih resnejših izgovorov, da se naročnina na Netflix dejansko izplača, saj je šlo za originalno novo vsebino, ki nas je vrnila v retro obdobje osemdesetih. Zadeva je vsebovala širok nabor dokaj neznanih igralcev, ki so od takrat našli srečo tudi drugod po Hollywoodu, najstniška zasedba pa je od prve sezone šla skozi puberteto in je pošteno zrasla.
Every ending has a beginning. Vol. 1 is coming May 27. Vol. 2 is coming July 1. pic.twitter.com/nw8IYqQzil
To je povzročilo kar nekaj težav med snemanjem, k čemur dodamo tudi komplikacije glede koronavirusa. Producenti in scenaristi so se morali tako spopasti z unikatnim miksom odraščajočih igralcev in zgodbe, ki je morala zaradi tega delati velike časovne preskoke. 4. sezona serije je bila tako v nastajanju kar tri leta, tako da so naši junaki zdaj že praktično odrasli ljudje, ki so se preselili na različne konce sveta.
Nova sezona bo tako sledila Willu in Eleven, ki zdaj živita v Kaliforniji, vmes pa se bomo preselili tudi v Rusijo, kjer bo svoje vragolije izvajal Hopper. Vse to bo seveda začinjeno z dobro merico nadnaravnega, ki je bil od vedno pečat te serije.
Netflix je sicer že dolgo obljubljal, da se bo Stranger Things vrnil še letos, zdaj pa smo dobili tudi dokončen datum. Nova sezona se bo premierno vrnila 28. maja, a bo razdeljena na dva dela. Drugi del nas bo pričakal 1. julija, razlog za delitev sezone pa je njena velikost, ki je skoraj še enkrat večja od prejšnje.
Ustvarjalci serije so še potrdili, da bo 5. sezona serije tudi njena zadnja, a da obstaja možnost za snovanje ločenega odvrtka, ki bo prav tako povezan v skrivnosti svet Stranger Thingsa.
Razvijalcu Hello Games je treba čestitati, saj ni veliko studiev, ki bi 6 let po izidu igre, tej še vedno dodajali nove posodobitve in vsebino in to popolnoma brezplačno. Igra je danes tako povsem drugačna od svojih ranih začetkov, a Hello Games svojega dela še ni zaključil. Tudi v leto 2022 so zakorakali pogumno in včeraj vpeljali novo posodobitev Sentinel, ki je v igro pripeljala večjo prenovo mehanik bojevanja.
Posodobitev je več kot dobrodošla, saj se No Man’s Sky na tem področju ni preveč spremenil in bojevanje ni bilo nikoli vznemerljivo. Ravno ta vidik poskuša popraviti nova posodobitev, saj želi streljanje narediti bolj dinamično in akcijsko, igralcem pa dodati občutek, da njihova orožja dejansko imajo nek učinek na sovrage.
Poleg prenove že obstoječih pokalic, je Hello Games v igro vpeljal cel kup novih ofenzivnih in defenzivnih igračk. Morda najbolj zabaven je ogromen Neutron Cannon, temu pa dela družbo naprava, ki vas lahko v hipu naredi nevidnega.
Nekaj dodelave je doletelo tudi nasprotnike, specifično robotske Sentinele, ki zdaj lahko mečejo granate, se na vas spravijo s plazmatskimi metalci ognja in se zaščitijo preko energetskih ščitov. V pomoč lahko vpokličejo nadležne leteče drone in celotno gledano bodo zdaj strelskih obračuni proti njim nekaj veliko bolj napetega.
Sentinel posodobitev zaokrožijo še nove misije, ki se bodo vrtele okoli korenin Sentinelov, na voljo pa je tudi nova časovno omejena naloga Exobiology Expedition, ki vam bo prinesla unikatne, čeravno povsem kozmetične nagrade.
Posodobitev je zdaj že na voljo za vse sisteme, šef studia Sean Murray pa je potrdil, da Hello Games še zdaleč ni zaključil s posodobitvami za No Man’s Sky.
Igričarska industrija je postala nova zakladnica idej za Hollywood in projekti, ki se napajajo iz zgodb videoiger se vrstijo eden za drugim. Kljub poplavi vseh takšnih filmov in serij je zanimivo, da je res kvaliteten izdelek do sedaj izdal samo Riot, ki je preko animirane serije Arcane čudoviti svet League of Legendsa predstavil tudi tistim, ki te večigralske igre niso nikoli povohali, vse ostalo pa je bilo zgolj povprečno.
Igralci največ upanja polagajo na HBO-jev poskus poustvaritve zgodbe iger The Last of Us, ki nima samo visokega proračuna, ampak tudi nekaj velikih imen. Na režiserski stolček se je usedel Craig Mazin, ki je prej spisal odlično serijo Černobil, nekaj delov pa bo oblikoval Neil Druckmann, idejni oče franšize The Last of Us, ki je do sedaj na konzolah prejela dva dela.
Tudi med igralci boste prepoznali kar nekaj imen. Pedro Pascal bo odigral Joela, Bella Ramsey Ellie, Nick Offerman, ki se ga najbolj spomnimo iz serije Parks and Recreation pa bo stopil v stransko vlogo Billa. Gabriel Luna bo odigral Tommyja, seriji pa se bo v vlogi Riley pridružila igralka Storm Reid, znana iz serije Euphoria.
Žal pa prve sezone še ne bomo videli letos. HBO je za spletno stran Deadline povedal, da je snemanje trenutno še vedno v teku in da bo zadeva na pretočni servis prispela šele enkrat v 2023. To niti ni tako presenetljivo, saj bo snemanje potekalo vse do julija in nato je treba narediti še kup stvari v post-produkciji. Vseeno pa je pri nekaterih vseeno gorelo upanje, da bi prve epizode, ki naj bi jih v prvi sezoni bilo 10, dobili enkrat proti koncu leta.
Založnik Take-Two je nedavno razkril partnerstvo s pretočnim servisom Netflixom, rezultat njunega dela pa bo filmska predelava ikonične franšize BioShock. Ta je svoj prvi del dobila davnega leta 2007, dobila naslednika v 2010, v 2013 pa smo dobili še BioShock Infinite, tretji in tudi zadnji del te franšize.
Zgodba se vrti okoli Andrewa Ryana, ki je imel leta 1960 dovolj kapitalistične družbe, zato se je, skupaj z nekaterimi največjimi umi takratnega časa, preselil pod površje morja, kjer je spočel Rapture, mesto prihodnosti. Seveda vsi ti egi niso bili složni in pod vodo je hitro počilo, vse skupaj pa je na koncu izrodilo prave nočnomorne grozote, ki jih je razkrival igralec v prvih dveh igrah, medtem ko se je v tretjem delu dogajanje preselilo med oblake.
Would you kindly…get excited because Netflix is partnering with 2K and Take-Two Interactive to produce a film adaptation of the renowned video game franchise BIOSHOCK! pic.twitter.com/lUqfaNlbc4
Stavil bi, da bo prihajajoči film povzel dogodke prve igre, a to je zaenkrat samo ugibanje. Netflix namreč ni izdal nobenih dodatnih podrobnosti, saj zadeva nima ne režiserja, ne pisca, tako da je najava projekta tako zgodaj nekam bizarna in film bomo tako verjetno videli šele čez nekaj let, če sploh kdaj.
Morda bomo pred tem dobili četrti del franšize, ki je bil uradno potrjen, na njem pa dela razvijalec Cloud Chamber. Zadnje govorice pravijo, da naj bi se dogajanje tokrat dogajalo v zamrznjeni Antarktiki, a razvoj naj bi se zapletel. Cloud Chamber naj bi od začetka razvoja izgubil okoli 40 delavcev, kar naj bi zamaknilo izid v leto 2024.
Razvijalec CD Projekt RED je pri igri Cyberpunk 2077 končno nehal delati na optimizacijah in se osredotočil na popravljanje vsebine. Včeraj so tako razkrili popravek 1.5, ki je bil v izdelavi nekaj mesecev in je s sabo prinesel tako veliko sprememb, da bi za podrobno razlago vseh detajlov potreboval eno pošteno Excelovo razpredelnico.
Za predstavitev vseh novosti je CDPR pripravil prenos v živo, tam pa je glavno mesto zasedala dolgo obljubljena predelava za konzole PlayStation 5 in Xbox Series S/X. Razvijalec nam je nadgrajeno grafično podobo predstavil skozi eno misijo in konzolaši so lahko prvič ugledali ray tracing učinke. Tako PlayStation 5 kot tudi Xbox Series X zdaj podpirata dve grafični nastavitvi: “Performance”, kjer slika teče v ločljivosti 4K pri 60 sličicah na sekundo in “Ray-Tracing”, kjer je ločljivost še vedno 4K, a so zaradi ray tracing osvetljave sličice na sekundo zaklenjene na 30.
Vendar pa se CDPR ni ustavil samo tam, saj je pošteno predrugačil same mehanike igre. Drevo veščin je bilo zdaj popolnoma spremenjeno in nekatere veščine so bile odstranjene ali pa so bile zamenjane. Tiholazenje je zdaj denimo povsem drugačno in ob nalaganju starega shranjenega položaja boste morali ponovno vložiti vse točke v veščine, saj boste drugače povsem nemočni.
Razvijalec je veliko vložil tudi v predelavo umetne inteligence. Prebivalci mesta Night City se zdaj bolj življenjsko odzovejo na nepredvidljive situacije, končno pa zasledovalci in drugi tolovaji ne bodo izginili, če jim boste obrnili hrbet in se nato zopet uzrli nazaj. Spremembe so doletele tudi vozila, ki so zdaj težja in dajejo bolj veren občutek nadzora, NPC-ji pa lahko zdaj ob nesrečah v avtomobilih tudi umrejo.
Predelane so bile tudi mini naloge Fixerjev, ki bodo zdaj predstavljene postopoma in ne vse naenkrat. Zdaj boste za vsakega podajalca nalog lahko videli, koliko opravkov ste zanj že opravili in koliko jih je še ostalo, ikone na mapi pa so zdaj bolj jasne. Igralci lahko zdaj previjate čas na točno določen del dneva, kupite štiri nova stanovanja in ta predelate, končno pa je možno svoj izgled urejati tudi sredi igre.
Posodobitev 1.5 tehta skoraj 50 GB in je že na voljo za vse sisteme. Žal razvijalec ni povedal ničesar konkretnega glede novih štorijalnih DLC-jev, a zdi se, da ti niso več daleč, saj je Cyberpunk 2077 zdaj očitno končno prišel v stanje, kjer se mu lahko začne dodajati obširno dodatno vsebino. Za vse, ki bi imeli v svoji zbrirki odličen Cyberpunk 2077 Collector pa je še vedno na voljo preko EIGRE.si po odrezani ceni.
Od izida morda najbolj pričakovane igre leta Elden Ringa nas loči samo še dober teden in razvijalec From Software se je končno odločil PC igralcem popestriti dneve in je tako predstavil uradne sistemske zahteve. To je sicer storil že nekaj dni nazaj, a je nato seznam umaknil in včeraj na splet poslal novega, ki si ga lahko ogledate spodaj.
Minimalne strojne zahteve:
Operacijski sistem: Windows 10
Procesor: Intel Core i5-8400 ali AMD Ryzen 3 3300X
Kot vidite, sistemske zahteve niso noben bavbav, a po drugi strani Elden Ring za poganjanje na priporočenih strojnih zahtevah potrebuje razmeroma nov procesor in grafično kartico z vsaj 8 GB pomnilnika. Žal razvijalec ni zapisal, kakšne ločljivosti podpirajo te strojne zahteve, tako da bo ob izidu treba narediti nekaj eksperimentiranja. Osebno lahko povem, da sem med zaprtim beta testiranjem igro poganjal brez zatikanja pri najvišjih nastavitvah in to na procesorju AMD Ryzen 5 3600, ki je slabši od priporočene strojne konfiguracije.
Razvijalec je v preteklosti že potrdil, da bo igra tudi na PC-ju zaklenjena na 60 sličic na sekundo in bo podpirala nekaj ray tracing osvetljevanja, najvišja ločljivost pa bo omejena na 4k.
Elden Ring bomo lahko zagnali od 25. februarja dalje.
Razvijalec Larian, najbolj znan po svoji seriji iger Divinity: Original Sin, že nekaj časa dela na svojem največjem projektu doslej: Baldur’s Gatu 3, nasledniku legendarne RPG serije, ki jo je dve desetletji nazaj spočel zdaj že pokojni studi Black Isle Studios. Igra je oktobra 2020 stopila v sistem Zgodnjega dostopa in igralci vse od takrat čakajo na polni izid, ki pa ga očitno še ne bomo tako kmalu dočakali.
Larian je včeraj podrobneje predstavil sedmo večjo posodobitev, ki je velika kar 30 GB in je v igro prinesla cel kup sprememb. Med drugim smo dobili povsem nov igralni razred Barbariana, ki ga bomo lahko razvili v dve veji. Ena od teh bodo “Berserkerji”, ki bodo pri svojem bojevanju izkoriščali bes, ta pa bo tako velik, da bodo lahko v nasprotnika zalučali predmete in celo druge NPC-je. Drugo vejo bodo predstavljali Wildhearti, ki bodo bolj povezani z naravo in se bodo lahko spremenili v medvede, orle, tigre in volkove.
Posodobitev je v igro prinesla tudi 24 novih magičnih predmetov, ki jih bodo igralci lahko našli v dokaj spremenjenem 1. poglavju igre, ki je še vedno edino, ki je na voljo za igranje. Spremenjen je bil tudi uporabniški vmesnik in sistem tiholazenja, nekaj nadgradenj pa so prejele tudi vmesne sekvence.
Na žalost vse niso dobre novice. Larian je povedal, da so letos naredili veliko napredka pri razvoju, a da se osredotočajo na kvaliteto, ki pa zahteva svoj čas. Zavedajo se, da igralci želijo dobiti točen datum izida, a tega trenutno še ne morejo napovedati, pričakujejo pa, da bo igra v različici 1.0 izšla enkrat v 2023.
MMO igra Star Wars: The Old Republic te dni praznuje svojo 10. obletnico in za te namene se je razvijalec odločil spočeti povsem novo razširitev Legacy of the Sith, ki je včeraj tudi prispela na vse strežnike. Da bi bilo navdušenje še večje je dodatek pričakala povsem nova CGI sekvenca, po katerih je bil The Old Republic vedno znan in tudi novi video ne razočara.
Žal pa se zdi, da je to edina dobra stvar te razširitve, saj so igralci nad vsebino močno razočarani. Največje vtise sporoča uradni subreddit igre, kjer so nekateri uporabniki nad dobljenim razočarani, nekateri pa so naravnost jezni.
Glavna pritožba leti na samo mesto razširitve – zgodbo. Kljub hvalisanju, da bo ta igralcem dostavila nekaj revolucionarnega, je kriminalno kratka in jo je možno zaključiti v vsega dveh urah in se zaključi ravno takrat, ko postane najbolj zanimiva.
Pritožbe dežujejo tudi na vso drugo vsebino. Nov planet Manaan ima ponavljajočo vsebino, kjer se boste v glavnem pretepali proti valovom nasprotnikov, prenovljeni uporabniški vmesnik je zmeden in povsem nepotreben, igra si noče shraniti nastavitve spremenjenih funkcij tipk, vse skupaj pa zagrenijo še hrošči, ki očitno lezejo iz vsake špranje.
Dodatek Legacy of the Sith je tako dokazal tisto, kar je bilo igralcem že dolgo jasno – da na igri dela zelo majhna ekipa, ki preprosto nima proračuna ali pa talenta, da bi naredila nekaj več. Kar je škoda, saj si je The Old Republic zaslužil več spoštovanja in glede na novo popularnost MMO-jev, bi lahko založnik EA v razvoj vendarle namenil več financ, namesto da samo še molze okostje komaj še živečega projekta.
Igra Dear Esther ima dokaj zanimivo zgodovino. Zadeva je bila sprva narejena na Source pogonu igre Half-Life 2 in to davnega leta 2008, 4 leta kasneje pa jo je razvijalec The Chinese Room izdal tudi pod cenovno nalepko in to je postala ena prvi komercialnih iger, ki so predstavile žanr “walking simulatorjev”.
Namreč v Dear Esther ne boste ravno počeli tipičnih igričarskih stvari, saj je vse usmerjeno v počasno raziskovanje škotske okolice, vmes pa boste spoznavali zgodbo, ki se vrti okoli moškega, ki je izgubil svojo ženo. Štorija je dokaj čustvena in vas bo lepo peljala po samotni potki osamljenega človeka, ki se trudi priti do izgovorov. Le ne pričakujte kakšnega reševanja ugank, skakanja skozi prepreke ali pa akcijskih vložkov, saj je vse usmerjeno v tiščanje tipke za naprej.
Igra je leta 2017 dobila predelavo v pogon Unity in si nadela podnaslov Landmark Edition, ravno to verzijo pa razvijalec The Chinese Room trenutno podarja na Steamu. Darežljivost gre na račun 10. obletnice igre, ki je spočela kar nekaj naslednikov v žanru interaktivnih sprehodov. The Chinese Room je kasneje svoj talent preizkusil pri razvoju grozljivke Amnesia: A Machine for Pigs, njihova zadnja igra Little Orpheus pa je nekaj povsem drugačnega, saj je to platformščina, ki je izšla na iOS sistemih, 1. marca pa prihaja tudi na PC in konzole.
Igro lahko brezplačno prevzamete samo še do jutri, 16. februarja in se tako izognite ceni 9,99 €.
Jordan Peele je s svojim filmom Get Out nakazal, da je tudi v utrujenem žanru grozljivk še prostora za nekaj originalnih idej in praktično vsi kritiki so mu namenili visoke ocene ter napeto pričakovali, s čim vse jih bo frišni režiser še presenetil. Žal njegov naslednji film Us ni bil tako uspešen, a ni bil tudi zanič. Založnik Universal se je odločil, da bo s Peelom znova tvegal in je vložil kar lepo število denarcev v njegov naslednji projekt Nope, o katerem do včeraj nismo vedeli praktično ničesar.
Zdaj je pred nami prvi napovednik in ta je videti presneto vznemirljivo. Zgodba se sicer začne dokaj nedolžno, saj bomo sledili življenju dveh kavbojev, ki želita svoje znanje gojenja konjev preseliti tudi v filmsko industrijo. Življenje sredi savane pa hitro dobi nenaden preobrat, ko ljudje na nebu opazijo nekaj čudnega in nezemeljskega, tako da sanjarjenje o Hollywoodu hitro zamenja želja po preživetju.
Dražilnik nam ne da točno vedeti, kaj je ta grožnja, s katero se bodo morali soočiti prebivalci zaspanega mesteca, a v kratkih kadrih lahko opazimo leteči NLP in neko ogromno črno tvorbo, ki ni ravno videti prijazno.
Končni rezultat bomo videli v kinih, tja pa bo Nope prisopihal 22. julija.
Če kaj poznate razvijalca Techland in njegovo igro Dying Light, potem veste, da je ta naslov celo sedem let po izidu še vedno dobival novo in brezplačno vsebino. Techland je tudi za drugi del zombijaške serije najavil znatno podporo po izidu, ki se ne bo tikala samo popravkov in posodobitev, ampak tudi vsebine v obliki DLC-jev, prvi od teh pa je že prispel med nas.
Imenovan je Authority Pack, gre pa v bistvu za skupek opreme, ki nam bo olajšal življenje znotraj nemrtvega mesta. DLC bo razdeljen v tri sklope, prvi od teh pa je že na voljo znotraj igre in s sabo prinaša hlače, jakno in superge, drugi del pa bo dodal masko, rokavice in zaščito za roke. Najbolj zanimiv bo tretji del, ki bo s sabo prinesel ogromno orožje, tega pa bo treba vihteti z dvema rokama.
Dying Light 2 je imel dobro prodajo, čeprav se je veliko ljudi pritoževalo nad slabo optimizacijo in težavami s sodelovalnim igranjem. Naša recenzija je trenutno v nastajanju in jo lahko pričakujete nekje ob koncu tedna.
