Direktor komunikacij Robert Malinowski je zdaj za Eurogamer potrdil, da medaljon resnično pripada šoli risa, ki je do sedaj še nismo videli nikjer. Šola risa namreč uradno ne obstaja v Witcher vesolju, saj je avtor knjig Andrzej Sapkowski ni nikoli omenil in se je pojavila samo v glavah oboževalcev, ki so na Witcher Fandom Wikipediji za njo spisali kratek opis.

Šola risa je nastala po dogodkih iz The Witcherja 3, ustvarila pa sta jo Lambert in čarovnica Kiera Metz, šola pa je na koncu postala nekakšna evolucija mačje šole. Lambert je postal šef tega tabora in ga je odpeljal na 2. turnir Witcherjev, a čeprav na njem ni zmagal, si je s to potezo zopet pridobil spoštovanje drugih Witcherjev.

Zadeva se vsekakor sliši zanimivo in logično bi bilo, da bi nova igra sledila dogodkom iz tretjega Witcherja, seveda pa zna CDPR zgodbo popeljati v povsem svojo smer. Morda bi znalo biti komu tudi čudno, da bi razvijalec povzel dogodke iz ideje oboževalcev, vendar pa so tudi vse tri The Witcher igre vodile povsem svojo zgodbo, ki se je močno razlikovala od tistih iz knjig ter serije.

Objava CDPR je potrdil, da skrivnostni obesek naslednje Witcher igre pripada risu se je najprej pojavila na HOPsi.

CDPR trenutno pridno dela na težko pričakovani Cyberpunk 2077, a očitno imajo v zraku več žog in svoj pogled imajo usmerjene globoko v prihodnost. Predsednik studia, Adam Kicinski je tako povedal, da razvijalec že dela na naslednjem enoigralskem naslovu. Zraven je še dodal, da imajo trenutno dve pomembni franšizi: Cyberpunk 2077 in Witcher in da bodo vsi njihovi nadaljnji projekti narejeni samo v teh dveh franšizah.

Tako smo dobili uradno potrditev, da ima CDPR v načrtu izdati novi Witcher RPG, a ta zelo verjetno ne bo nosil imena Witcher 4. Razvijalec je v preteklosti že izjavil, da je Geraltova zgodba za njih zaključena in da če se vrnejo v to vesolje, bodo skušali povedati neko drugo zgodbo, z novim protagonistom.

Vendar boste na novega Witcherja še precej dolgo čakati. Kicinski je izjavil, da je koncept naslednjega naslova že relativno jasen, a da na njem ne želijo trenutno delati preveč. Za zdaj je celotna ekipa osredotočena na razvoj Cyberpunka 2077 in ko bo ta izšel, bo večji del preklopil na razvoj večigralske komponente, drugi del pa se bo spravil razvijati dodatke. Šele takrat bo manjša ekipa pričela z delom na naslednji igri in ko bo Cyberpunk 2077 popolnoma zaključen, se bo delo na naslednjem projektu začelo s polno paro.

Witcher navdušenci boste na naslednji del igričarske franšize tako čakali vsaj do leta 2024, do takrat pa bomo dobili tudi že kar nekaj sezon Netflix serije.

Objava CD Projekt RED uradno potrdil delo na novem Witcher naslovu se je najprej pojavila na HOPsi.

Objava Najbolj pričakovane igre – Oktober 2018 se je najprej pojavila na HOPsi.

Witcher trilogija je po zaslugi visokoproračunske izdelave, fantastične zgodbe in vizualne poslastice pristal na lestvici najljubših iger vseh časov in tako ni niti malo presenečenje, da s 25 milijoni prodanih izvodov velja za eno najbolj vplivnih iger naše generacije. Zakaj bi torej upokojili tako uspešno serijo, če pa imajo na voljo tako bogat svet? Seveda je samoumevno, da bodo sledili temu uspehu z obuditvijo iz kratkotrajnega spanca. Do takrat bo moralo preteči še precej časa, a kljub temu smo za vas zbrali vse dosedanje informacije o Witcher 4.

Datum izida

Začnimo z enostavnim podatkom. Kdaj bo nadaljevanje torej izšlo? Žal točnega datuma nimamo in treba se bo še načakati vsaj par let, preden bomo sploh dobili točen datum izida. Povsem možno je, da Witcher 4 trenutno še niti ni v razvoju in glede na to, da je bil razvojni čas vsake dosedanje igre v Witcher franšizi okoli tri leta in pol, bi znalo pasti še kar nekaj zrn peska.

Uradne novice

Kljub temu, da imamo s tega področja bolj skope informacije, dajmo začeti na pozitivni strani. Kljub uradni izjavi soustvarjalca CD Project Red – Marcina Iwinskega: “To je konec z Witcherjem, nadaljevanja še dolgo ne bomo ogledali – če ga sploh bomo”, je na srečo drug uradni vir omenil tudi:”Sveta nikakor ne bomo enostavno opustili. Definitivno si vsi želimo nadaljevanja in potencialno bi lahko v njem ugledali tudi Geralta, čeprav najverjetneje kot stranski lik.” Torej, iz tega lahko razberemo, da je nadaljevanje definitivno načrtovano, a v stilu Mass Effect, kjer je Andromeda ubrala povsem lastno pot.

Morda se nov Witcher sploh ne bo odvijal okoli lovcev na pošasti, temveč bi znal uveljaviti drugačne tematike. Ob brskanju smo zapazili tudi statistično oznanitev, da CD Project Red v letu 2021 načrtuje izid visokoproračunskega RGP-ja. Bi znal to biti Witcher 4 oziroma kakor koli se bo nadaljevanje že imenovalo?

Witcher 4 napovednik

Glede na vse omenjeno ni presenečenje, da napovednika ni, a dajmo moliti k bogu večnega ognja, da nam bo čim prej dal vpogled v to, kar nas čaka.

Zgodba

O zgodbi, najpomembnejšem delu te franšize lahko zaenkrat le špekuliramo. Geraltova avantura je nedvomno končana in ne glede na to, katerega izmed štirideset koncev v zadnji igri dočaka, za nadaljevanje niti zadnje igre ni nobene možnosti. AMPAK. Na srečo svet vsebuje veliko zanimivih likov, ki bi lahko brez težav prevzeli jarem glavne vloge.

Naslednji del vsebuje nekaj razkritij, v kolikor še niste igrali dosedanjih iger (ne vem, kaj čakate), tako da berite na lastno odgovornost!

Prvo kot prvo, kar se tiče nove zgodbe, bi bila očitna izbira Ciri. Ta dečva je dodobra raznežila marsikaterega igralca s svojo prikupnostjo, pogumnostjo in bistroumnostjo in bi tako zlahka nadomestila Geralta. Problem bi se znal pojaviti, saj v vseh koncih zadnje igre ni ugledala svetle prihodnosti in njena pot je lahko glede na to precej raznolika, če ne celo nemogoča, saj jo je v primeru najslabšega konca čakala smrt.

A v kolikor bi razvijalci znali premostiti to prepreko, bi bilo zanimivo stopiti v vlogo vladarice Nilfgaardijskega cesarstva ali nadomestiti Geralta kot ultimativna lovka na pošasti. V primeru prve bi lahko igrali podobno kot pri Dragon Age: Inquisition, kjer bi nabirali zaveznike in opremo ter sodelovali v stalnem konfliktu med cesarstvi, v primeru druge pa bi bil igralni stil bolj domač, le nadgrajen.

Če damo Ciri na stran, je veliko tudi drugih opcij. Lahko bi igrali kot nov pošastomorec, ga povedli skozi zloglasni preizkus in pridobili prestižni status. Lahko bi naredili svoj lik in izbrali lastno vejo pošasto-morstva (medved, volk, griffin) in tako pridobili unikatne sposobnosti in stile igranja.

Lahko bi igrali kot eden izmed dosedanjih stranskih likov, a prav tako bi lahko igrali tudi v drugem časovnem obdobju, dobra opcija bi bila 1500 let v preteklosti, ko so pošasti prvič prišle v ta svet. Opcij je na tone in Witcher 4 bi lahko sledil kateri koli izmed teh poti, seveda pa smo po vsej verjetnosti povsem zgrešili in dobili bomo nekaj povsem tretjega.

Zaključek

Na kratko zaobidemo vse povedano. Sicer je zaenkrat znanega bolj malo, a nov Witcher oziroma igra iz tega fantazijskega sveta definitivno prihaja, čeprav še ne hitro. Morda se bo odvijal v svetu lovcev na pošasti, morda bo nekaj povsem drugega, vraga, lahko bi bil tudi realno-časovna strategija v stilu The Battle for Middle Earth in vseeno bi bili ekstatični (vsaj dokler ne bo šlo za P2W mobilno igro, čeprav vem, da so Poljaki preveč ponosni za tako nizek spust).

Vsi pričakujemo novo uspešnico izpod rok CD Project Red in nedvomno ne bomo razočarani. A do takrat bomo lahko zabijali čas s Cyberpunk 2077.

Objava The Witcher 4 je na poti – Kaj je do sedaj znanega se je najprej pojavila na HOPsi.

Strah pred večinsko prevlado večigralstva ni niti malo iracionalen in na moje vprašanje je veliko razvijalcev (vse od neodvisnih studiev pa do večjih založnikov) odgovorilo, da sta glavni razlog za njihovo prevlado ravno Twitch in YouTube in da tudi sami med razvojem veliko časa namenijo z mislijo na to. Če ste zadnje desetletje preživeli pod kamnom – Twitch in YouTube sta uspela ustvariti lasten ekosistem ustvarjalcev in gledalcev vsebin, vse bolj pa se pojavljajo video posnetki s tematiko iger, pa naj gre za raziskave, analize, vodiče ali igralne posnetke in opise. Ta vsebina dobro prikaže mnenje večine in nam tako da vedeti, v katero smer se interes igralcev nagiba in v taisto smer lahko prične pihati tudi veter igričarske industrije.

Trenutno smo zajeti v nevihto Battle Royale žanra in kot nobena tematika doslej njegova prevlada ne bo trajala v neskončno. Počasi naliv ponehuje in na sivem nebu se že kažejo sončni žarki. A glede na to, da so v zadnjih letih vse tematike skupno lastnost – večigralstvo, se sploh v mislih investitorjev pojavlja vprašanje, zakaj bi se katerikoli studio sploh spravil sestavljati obširno enoigralsko kampanjo. Navsezadnje bo dobiček takšne igre najverjetneje dosti manjši, čas razvoja pa daljši. Če pa namesto tega sledijo toku popularnosti, bo še tako slaba igra dobila vsaj majhen interes in s strani socialnih platform zastonj promocijo, tveganje pa bo zaradi nižjega vložka in višje možnosti po profitu nižje.

Če vzamemo za primer – samo v aprilu je bilo na YouTube naloženih več kot 30.000 posnetkov o igri Fortnite in največji YouTube kanali so že dolgo nazaj zavohali priložnost in krijejo ekskluzivno njo (oziroma so postali popularni ravno zaradi nje). Potem pa imamo tu domina efekt, ki je eden glavnih razlogov za uspeh neodvisnih iger – več ljudi, kot ustvarja vsebino, večje zanimanje ta požene in več novih igralcev pridobi.

Po besedah anonimnih virov iz vrst raznih razvojnih in založniških studiev je tako mnogo studiev fokus s ciljne publike prestavilo na ustvarjalce vsebine na raznih platformah, kot sta Twitch in YouTube – v tem trenutku najcenejši in najbolj bogat trg, ki istočasno nudi tudi zastonj reklamo. Tako smo pred časom uvideli porast ne preveč dobro zasnovanih, ampak še kako popularnih “YouTube bait” iger, kot sta Goat Simulator in Surgeon Simulator, ki namesto dobre zgodbe in naprednih igralnih mehanik ponujajo histerične trenutke, ki jih “enostavno morate videti OMG OMG”.

A kljub temu njihova prevlada ni bila večna. Po popularnosti jih je lansko poletje zamenjal prav Battle Royale, a tudi temu počasi zmanjkuje sape. Namesto tega sem v raziskavi opazil porast popularnosti iger  “brez konca”, kot so na primer Sea of Thieves, No Man’s Sky ali Destiny (mimogrede, ne smemo zamenjevati preživetvenih in brezciljnih iger, ker gre za podobno, a drugačno stvar) in po mojem bo ravno to naslednja vroča tematika. Izdelaj eno takšnih iger in čeprav morda ne bo prišla med igre leta in ne bo bogata v smislu vsebine, bodo prodajne številke visoke in ljudje jo bodo sami po sebi promovirali.

Kako je torej najlažje narediti igro, kjer nikoli ne ugledaš končnega zaslona? S prej omenjenim skupnim elementom – fokusom na večigralske elemente, seveda. Navsezadnje igralci, ki služijo kot nasprotniki, znižajo potrebo po napredni umetni inteligenci in sami po sebi prilagajajo težavnost, dosti več ljudi pa bo prav tako kupilo mikrotransakcije, če bodo nato lahko “zownali nekega nooba z default skinom”.

Seveda to ne pomeni, da lahko pričnemo kopati grob enoigralskim in sploh narativnim igram. Kljub vsemu imajo še vedno veliko publiko in tudi na socialnih platformah ob izidu vedno vidimo goro te vsebine na raznih platformah in na primer God of War je prvi teden po izidu na Twitch skupno dosegal tudi po 300.000 gledalcev in hitro postal najbolj popularna igra tudi na Youtube, zaostajoč le za Minecraft in Fortnite. A že mesec po izidu je večina teh ustvarjalcev vsebine igro končala in ovrgla, kar velja tudi za skupno število igralcev – kar je tudi za pričakovati v življenju enoigralskih iger. To pa pokaže tudi glavno razliko, o kateri bomo več spregovorili pozneje. Z redkimi izjemami enoigralske igre igralci prej ovržejo in imajo tudi krajšo življenjsko dobo. Je s tem kaj narobe? Seveda ne! Gre za povsem naravno stvar, ki pravzaprav pride v življenju vsake igre. Tudi večigralske pričnejo prej ali slej kazati upad igralcev, le, da ta sledi navadno dosti pozneje.

Seveda to še ne pomeni, da se bodo naenkrat vsi razvijalci lotili večigralskih iger in nas ljubitelje zgodbe pustili na cedilu. Veliki studii, stoječ za lastnimi platformami, kot je na primer Sony, ne bodo prenehali z izdelavo enogralskih narativnih izkušenj, saj so te med drugim glavno gonilo prodaje konzol, vzpodbujajo pa tudi uporabo plačljivih platform, kot je PlayStation Plus. In ekskluziv nikoli ne bo povozil čas – God of War se je prodajal odlično, Horizon Zero Dawn prav tako. Podobno velja tudi za Microsoft, le da je ta zaradi interesov ubral rahlo drugačno pot, a z podobnim principom. Namesto narativnih ekskluziv so začeli oglaševati “igraj kjerkoli” sistem. A kljub temu še vedno izdelujejo igre, ki pritegnejo pogled na Windows Trgovino in privabljajo igralce na PC in Xbox One.

Za razliko od teh bolj kot ne izjem s širšo sliko v mislih več pisemc dvoma leti na naslov nepovezanih, neodvisnih založnikov, kot so med drugimi Bethesda, Ubisoft, Paradox in Konami. Da razumemo njihovo motivacijo je treba omeniti, da je bila vsaka izmed 10 najbolj prodajanih iger leta 2017 (z izjemo Legend of Zelda: Breath of the Wild in Horizon Zero Dawn) večigralsko usmerjena in tako ni nič čudnega, da tudi njim diši večigralstvo (Fallout 76?) in z njim povezane mikrotransakcije, ki so za večigralstvo dandanes že sopomenka.

Prav tako je na plan pred kratkim prišel podatek, da dandanes igralci na posamezni igri preživijo več časa in zaradi tega kupujejo manj iger. Ljudje po ure in ure igrajo Fortnite, Sea of Thieves, Destiny 2 in podobne večigralske igre in le redko poizkusijo kaj drugega in nasploh manj kupujejo. Zaradi dejstva o nižjih prodajnih številkah (razen visoko oglaševanih AAA naslovov) je sirup za to “bolezen” prišel v obliki mikrotransakcij in podobnih plačljivih storitev, ki služijo ravno služenju na teh igralcih. Tako se bolj kot “kako prodati igro” v njihovih mislih pojavlja vprašanje, “kako in ali sploh računati za igro IN kako namesto tega prodajati vsebino v njej.” Vedno več studiev se ozira po tej komponenti, dober primer je Ubisoft, ki se zadnje čase loteva skorajda večigralskih iger in le redko igra igro brez večigralske vsebine.

A s poplavo večigralstva se dviguje tudi želja po dobrih enoigralskih igrah in nekateri studii dobro služijo na ta način – dober primer tega je Sony. Enoigralske igre sicer, kot smo do sedaj velikokrat videli, nikakor ne morejo najti (sprejemljivega) razloga za mikrotransakcije in čeprav se namesto tega od davnih časov vsebujejo DLC-je, ti ne zaslužijo tolikšnih vsot in potrebujejo več dela. Kot omenjeno bi lahko to pomenilo, da bomo v prihodnje dobivali vedno manj večjih enoigralskih naslovov, AMPAK, ti bi znali pa biti bolj kvalitetni.

Tako da, če odgovorimo na večno vprašanje – ne, enoigralske igre ne bodo umrle. S tem člankom smo skušali le prikazati razlog za porast večigralskih iger in mikrotransakcij ter škatlic z naključnim plenom. Zdaj mogoče razumete, zakaj bo Fallout 76 primarno večigralska izkušnja in zakaj bo Call of Duty: Black Ops 4 izšel brez enoigralske komponente. Enostavno je v trenutnem okolju vlagalce težko prepričati, da bo Last of Us 2 na dolg rok prinesel več denarja kot Fortnite 2.

Sem pa med raziskavo ugotovil še eno pomembno dejstvo. Vedno več ljudi se pričenja ozirati na Twitch in YouTube za pridobitev mnenja, ali se dotično igro splača kupiti in impulzivnih nakupov je zaradi bolj priročnih možnosti za raziskavo manj. AMPAK. Zaradi tega trpijo sploh krajše enoigralske narativne igre, kjer si gledalci tako ogledajo celotno zgodbo in tako izgubijo željo in potrebo po nakupu. Persona 5 je prav zaradi tega uvedla stroge omejitve za “streamerje”, z grožnjami o odstranitvi video posnetkov ali celo računov igralcev, ki se jih ne bodo držali.

Če raziskavo končam še s citatom Numinous Games, studiem za igro That Dragon Cancer iz leta 2016. V blogu so na dolgo razložili, zakaj se počutijo, da kultura gledanja igralnih posnetkov močno škodi prodajnim številkam: “Za krajšo, relativno narativno izkušnjo, kot smo jo pripravili mi, sploh YouTube predstavlja ogromen problem. Na milijonu igralcev igralni posnetki potešijo željo po lastnoročnem igranju in tako si igre nikoli ne kupijo in jo igrajo, kot je bila zasnovana. Če za primer vzamete na milijone ogledov v igralnih posnetkih naše igre in jih primerjate s prodajo, je razlika očitna.”

Objava Bosta Twitch in YouTube razlog za smrt enoigralskih iger? se je najprej pojavila na HOPsi.