Razvojna ekipa: Frogwares (Ukrajina)
Založnik: Bigben Interactive
Spletna stran: https://frogwares.com/games/#Sherlock_Holmes_The_Devils_Daughter
Steam: https://store.steampowered.com/app/350640/
Napovednik: https://www.youtube.com/watch?v=egw4K8to9d0
Platforme: PC, XBOX One, Playstation 4
Operacijski sistemi: Windows 7, 8, 8.1, 10
Datum izida: 10.6.2016
Cena: 44.99€
Zvrst: Akcijska avantura
Video Pregled
Opis
Na televiziji zadnje čase pogosto vidimo vsem najljubšega detektiva, pa naj je to Robert Downey Junior, Benedict Cumberbatch, Sir Ian McKellen, Jeremy Brett ali pa še kdo drug. Vsi igralci ga prikazujejo drugače, vsem pa je skupno, da gre za nedružabnega, izjemno bistrega detektiva, ki ima “štab” v 221b Baker Street, London. Seveda ne smemo pozabiti tudi na še eno različico detektiva, iz katerega je Frogware naredil že pravcato serijo avantur.
Bogata zapuščina
Devil’s Daughter je naslednik igre Crimes and Punishments. Poleg izboljšanih mehanik so tokrat dodali tudi par novih stvari, katere so namenjene predvsem novačenju novih privržencev, ki jih do sedaj zaradi kompleksnosti še niso preizkusili. Gre za vrednega naslednika, a žal igra ni brez napak. Kot je za pričakovati, sta zvezdi ponovno Sherlock Holmes in John Watson. Zraven je vključenih tudi nekaj stranskih oseb, ki smo jim bili priča v Conan Doyle-vih delih, na obisk pride na primer “hčerka Kate” slavnega detektiva.
Kot se za detektivsko igro spodobi, ta postavi pred vas kar precejšno število primerov – natančneje 4, vse od skrivnostnih umorov pa do izginotij. Na vas je, da zberete sledi in dokaze, zaslišujete priče in končno povežete vse v celoto. Vse to vam pomaga dobiti polno sliko in razrešiti primer. Zraven se počasi odvija tudi glavna zgodba, ki zadeva vašo hčerko Kate (ne, ni dejansko Hudičeva hčer, čeprav je Sherlock včasih trmast kot sam Hudič).
Že takoj je vidno, da se pri Frogware zavedajo tudi, kaj je privlačno za širše množice. Tako vas s prvim primerom igra počasi uvaja v vse mehanike, pozneje pa so primeri popestreni tudi z akcijskimi sekvencami, ki služijo višanju napetosti. Nekako ne sodijo k običajnem početju Sherlock Holmes-a, a so vseeno dobro uvedene in se ne pojavijo tako pogosto, da bi postale nadležne. Prav tako se prilagajanje množicam vidi tudi v izbiri težavnosti, na lažji vas namreč igra občasno malce drži za roko in vam pomaga, da se vam težje zatakne.
Že videno in znano
Raziskovanje se ne razlikuje kaj preveč od prejšnjih iger v seriji. Ob glavnem protagonistu občasno prevzamete nadzor tudi nad drugimi osebami (vključno s psom!), a seveda najpogosteje igrate zanj. Med iskanjem sledi s pomočjo priročnega zemljevida potujete po celotnem Londonu, na kratko pa obiščete tudi staro majevsko piramido. Samo zbiranje dokazov je dokaj preprosto. Ko opazujete okolico, vam indikatorji pokažejo predmete zanimanja, po odkritju vsega, povezanega z njimi, pa se indikator obarva zeleno. V stilu mnogih novejših iger lahko vsak predmet obračate in si ga ogledujete s vseh smeri, seveda pa to velja le za lažje predmete. Zaradi tega ne boste preživeli preveč časa okoli predmetov, o katerih ste že izvedeli vse, kar se je dalo. Tudi knjižica je zelo priročna zadeva, beleži vse od pogovorov, dokazov pa do trenutnih nalog.
Še ena zelo pomembna zadeva, s katero se občasno srečate, je pogovor in opazovanje karakteristik. Tu Sherlock Holmes blesti in ob igranju se zato počutite kot privatni detektiv. Ko prvič srečate katero pomembno osebo, boste tako imeli možnost narediti njen “portret”, kar vam pripomore, da izveste več o njej. Te informacije so nato vitalnega pomena pri samem pogovoru, zato je zelo pomembno, da se pri prepoznavanju karakteristik zelo potrudite. Napačen portret namreč vodi v napačna predvidevanja, to pa lahko vodi v vedno več napačnih odločitev, dokler celoten primer enostavno ne postane nerešljiv. Seveda vsaka mala napaka ne povzroči takšnega poloma, se pa lahko kar hitro naložijo v pravcat kup katastrofe.
Obilica aktivnosti
Čeprav v detektivskih avanturah igranje sčasoma lahko postane dolgočasno, The Devil’s Daughter naredi vse, da bi ostalo tudi kasneje zanimivo. Večkrat vam tako naloži različne uganke, mini igre in že prej omenjene akcijske sekvence. Vsak primer ima kakšno unikatno mini igro, kar vam rahlo razburka možgane in pomaga držati pozornost. Na srečo lahko, če se vam kje zatakne, vsako izmed ugank ter mini iger tudi preskočite, čeprav jih je zagotovo bolj zadovoljivo razrešiti.
Ko zberete dovolj dokazov, jih lahko s pomočjo sklepnega sistema pričnete pričnete povezovati v teorijo. Pred tem morate seveda poskrbeti za dokaze, katere pridobite z zbiranjem dejstev. Ko končno razrešite primer, boste postavljeni tudi pred moralno odločitev, katera bo nato vplivala na zaključitev primera. Čeprav sklepni sistem ni nič novega, je še vedno dobro vključen in četudi lahko ponekod hitro pridete do končnega sklepa, to še ne pomeni, da bo vaš sklep pravilen, a to je pač tveganje detektivskega posla. S pretiranim hitenjem pač kriminalca nikoli ne čaka obsodba.
Vsaka avantura potrebuje dobro zgodbo in zanimive karakterje in tu Sherlock Holmes zagotovo blesti. Glavna oseba je karizmatična in njegova izmenjava besed z Watsonom in ostalimi osebki nikoli ne postane dolgočasna. Tudi stranske osebe dobro služijo svojemu namenu, čeprav imajo morda malce manj osebnosti. Sami primeri sicer nobenega veterana detektivskih avantur ne bojo presenetili, a so vseeno zanimivi in nepredvidljivi in pripomorejo k držanju niti. Prav tako je tudi dialog dobro napisen, čeprav sam govor morda malce šepa, vsaj v primerjavi z večjimi naslovi. Ne vzemite me narobe, še vedno ni slab, a prav tako ni nič posebnega.
Vse ni rožnato
Z grafičnega vidika je Sherlock Holmes: The Devil’s Daughter dokaj impresiven. Lokacije vsebujejo veliko podrobnosti, prav tako so dobro izdelani tudi sami karakterji. Gre za veliko izboljšavo napram predhodnika in tako so nekatere lokacije res obsežne. Seveda pa ogromne lokacije prinesejo tudi daljše nalagalne čase, kar pa je razvojna ekipa popestrila s potovanjem s kočijo, kjer lahko prosto premlevate trenuten primer preko prej omenjene knjižice.
Žal pa nastane ob igranju še en majhen problem. Sistemske zahteve so namreč kar visoke, pa tudi na boljših računalnikih se lahko igri občasno prične kolcati. Na testnem računalniku (i5 4460, R9 390, 8GB RAM) je, čeprav je igra na visokih nastavitvah (ne najvišjih) večino časa delovala na gladkih 60 sličic na sekundo, še vedno prišlo do občasnih padcev sličic, sploh ob raziskovanju. Seveda pri konzolah do teh problemov ne prihaja, saj tam igra deluje na 30 sličic na sekundo, kar pa je za moje pojme skoraj neigrano, res pa je, da redkokdaj igram na konzolah. Prav tako je treba omeniti tudi, da boste za 45€ (če igro kupite brez popusta) dobili tam nekje 10-15 ur zabave, ponovnega zanimivega preigravanja pa igra, ko enkrat razrešite vse primere, nima.
Zaključek
Če vse skupaj povežemo v celoto, ugotovimo, da gre za dokaj klasično detektivsko avanturo, ki pa vsebuje kar nekaj izboljšav glede na večino iger tega žanra. Čeprav ne vsebuje nič revolucionarnega, gre še vedno za dobro izdelano avanturo z zanimivimi karakterji in primeri in gladkim in odzivnim igranjem. Seveda ni brez napak in sploh občasno zatikanje na slabših računalnikih lahko postane nadležno, prav tako pa je za visoko ceno igra precej kratka, prav tako pa ni nekih večjih izboljšav glede na predhodnika. Še vedno je Frogwares očitno na pravi poti z serijo Sherlock Holmes, saj je The Devil’s Daughter zagotovo vreden naslednik.
