Razvojna ekipa: BetaDwarf (Danska)
Založnik: Beta Dwarf
Spletna stran: https://forcedshowdown.com/
Steam: https://store.steampowered.com/app/265000/
Napovednik: https://www.youtube.com/watch?v=tgpgDgbHgiw
Operacijski sistemi: Windows, Linux, Steam OS, Mac OS
Datum izida: 29.3.2016
Cena: 19.99€
Zvrst: Akcijsko igranje vlog
Video Pregled
Opis
FORCED SHOWDOWN je naslednik igre Forced, ki bi ga najlažje opisal kot kombinacijo iger Hearthstone in League of Legends. Združuje elemente iger s kartami z “twin-stick” bojnim sistemom. Nadzorujete enega izmed štirih karakterjev, s katerim pobijate sovražnike po arenah. Od predhodnika si izposodi kontrole, a mistično zgodbo tokrat zamenja šov. Ste namreč eden od tekmecev v areni, kjer je vaš cilj premagati glavnega šefa, a pot do tja ni lahka. Zmagati morate namreč v več bitkah, ki sestojijo iz (navadno) osmih manjših aren.
The Running Wizzard
Zgodba v pravem pomenu besede torej v igri ne obstaja, razen če kot zgodbo štejete napovedovalca, ki vsake toliko časa prifrči na zaslon v kratki cinematični sekvenci. So pa zato kar pogoste reference na razne igre, filme ali serije, enemu izmed šefov je na primer ime Ratbo, zmešana podgana, katere glavno orožje je velik minigun, pogosto pa drdra razne linije iz filmov Sylvester Stallona.
Iz bojnega vidika je FORCED SHOWDOWN isometrična “twin-stick” streljanka, igranost pa je odvisna glede na izbranega junaka. Dva sta namreč fokusirana za boj na daleč, medtem, ko se boste z dvema bojevali bolj na blizu. Vaša izkušnja se razlikuje tudi glede na to, katere karte imate s seboj, samo grajenje kupčka in igranje kart pa močno spominja na igro Hearthstone. Tako lahko pred vstopom v areno sestavite kupček kart, ki najbolj ustreza vašemu stilu igranja. Kot v igri Hearthstone imajo tudi tu karte ceno, ločijo se na čarovnije, nadgradnje in pripomočke, izberete pa jih lahko trideset.
Junaki in bedaki
Po vstopu v dvorano imate na voljo štiri bitke, od katerih morate opraviti dve ter se nato soočiti z šefom stopnje. Vsaka izmed njih sestoji iz večih aren, ki trajajo od 15-60 sekund. Vaš cilj je vedno poklati vse začetne sovražnike, vsake toliko časa pa dvorana ali šef nad vas pošlje še dodatne sovražnike, katere ni potrebno pobiti za napredovanje. Z vsakim od šampionov imate na voljo navadni napad, dve posebni sposobnosti ter pasivno sposobnost. Glede tega je igra zelo podobna igri League of Legends, a z manj sposobnostmi.
Izbirate lahko med tremi kompanjoni, ki vam nato pomagajo, a kaj, ko je njihova umetna inteligenca naravnost grozna in nemalokrat se bodo postavili naravnost pred sovražni projektil ali pa bodo obtičali na začetku. Na srečo je umetna inteligenca sovražnikov dosti boljša, a vseeno od njih ne pričakujte preveč. A naredijo svoje delo, kar je čisto dovolj.
Ker se med arenami vaše zdravje ne napolni, si večjih napak ne morete privoščiti, saj smrt nastopi hitro. Takrat se namreč vašo potovanje zaključi, igra pa vas postavi nazaj v začetek z nekaj več cvenka v žepu. Če želite lahko sestavite kupček, ki vas naredi odvisnega predvsem od pripomočkov, čeprav je za začetnika načeloma bolje združiti karte, ki dobro sodijo k sposobnostim vašega karakterja. Ker je na voljo kar precej kart, bo vsakdo našel nekaj, kar mu bo všeč, za začetek pa je povsem zadosti kupček, ki vam ga igra sestavi sama.
Ponovi vse še enkrat
Sam bojni sistem se mi je zdel zabaven, a obstaja en problem. Čeprav obstaja kar nekaj različnih vrst aren, sem se sčasoma pričel srečevati z vedno istimi sovražniki, kar je tudi največji problem igre. Razen manjših novosti namreč sčasoma ne “doda” nič novega in tako v vsakem novem poskusu (mimogrede, za vse bitke potrebujete nekje 30-45 minut) pobijate vedno iste sovražnike z vedno istimi sposobnostmi. Raznolikost poskuša igra doseči z uvedbo modifikatorjev, ki lahko areno otežijo ali olajšajo. Nekateri so zagotovo bolj opazni kot drugi, izbirati pa jih je priporočljivo glede na vaš stil igranja. Na voljo imate tudi dnevna tekmovanja, kjer lahko tekmujete z ostalimi igralci, kdo bo dosegel več točk.
Prav tako igra zagotovo ni lahka. Seveda je par tega odvisnega od kart, ki jih imate na izbiro, a načeloma se boste, vsaj proti začetku, lovili. Odvisni ste tudi od sreče, saj vam modifikatorji včasih močno olajšajo delo, drugič pa otežijo. Sovražnik vam tako lahko z enim samim udarcem vzame tudi 75% življenja (naletel sem na situacijo, kjer je kombinacija šefovske karte, ki podvoji povzročeno škodo in par neugodnih modifikatorjev omogočila enemu izmed osnovnih zverc, da me je pospravil v enem udarcu). Tako se boste vedno znova znašli spet na začetku z par novimi kartami, katere boste kupili s pridobljenimi cekini. Nove karte namreč pridobivate kar redno, čeprav vsaka ne bo koristna za vašega karakterja.
Blizzard bi bil ponosen
Po mojem mnenju je gradnja kupčka in zbiranje kart zagotovo najboljši del igre, ki me je vedno znova pritegnil k igranju. Dobite namreč občutek zadovoljstva, ko dobite v areni idealno “roko” in gre vse kot po maslu. Seveda pa se lahko zgodi tudi ravno obratno, ko nikakor ne dobite kart, ki bi jih potrebovali. V tem smislu je igra izjemno podobna Hearthstonu, saj je delno odvisna od RNG-ja, a načeloma je več odvisnega od vašega kupčka kart ter vaših sposobnosti.
Z grafičnega vidika je igra zelo solidna, okolja izgledajo dobro in takisto so solidne tudi animacije. Všeč mi je bilo, da imajo sposobnosti za sabo “udarec” in tako po večjem udarcu sovražniki nekaj časa opletajo naokoli. Igranje je namreč zaradi tega dosti bolj zabavno. Prav tako je tudi tema dokaj sveža, čeprav vam bo po določenem času zvok napovedovalca (Arenaaaaaa completed!) začel iti na živce in ga boste hoteli obesiti na drevo. A za razliko od njega duhovite opazke in reference ne postanejo nadležne, sploh če jih razumete in veste, na kaj se nanašajo.
Zaključek
Če vse povežemo v celoto, je FORCED SHOWDOWN solidna kombinacija več žanrov. Sploh na začetku je izjemna, se pa sčasoma začne ponavljati in dobrodošlih bi bilo več sovražnikov ter šampijonov. Po težavnosti se lahko kosa z težjimi igrami rogue-lite žanra, naprimer Binding of Isaac, kar bo nekaterim všeč, spet drugim pa ne. A vsakdo bo ob igranju našel nekaj zabave, vprašanje je le, kako dolgo bo želel nadaljevati z vedno znova skorajda identičnim igranjem. Tako igra kar kliče po dodatkih, ki bodo (upajmo) uvedli nove sovražnike, arene ter junake.
