Za nami je še en Comptech računalniški sejem. Čeprav je bilo letos razstavljavcev manj kot v prejšnjem letu, se je še vedno dalo videti veliko zanimivih reči. Na njem je bilo moč preizkusiti tudi več novejših naslov, ki so izšli pred kratkim, računalniških pripomočkov ter novih konzol.
GALERIJO COMPTECH SLIK NAJDETE NA NAŠEM FACEBOOK PROFILU
Čeprav se je sejem pričel komaj v petek, sva se v četrtek s sourednikom podala proti Ljubljani. Kot se vse prepogosto dogaja, sva tudi tokrat zamujala. Kljub temu, da sva imela v načrtu prihod okrog 14.00, sva se na mestu dogodka prikazala komaj okrog 17.00… a se je izkazalo, da še vedno nekoliko prezgodaj. Sledilo je nekaj minut čakanja in klepeta, preden smo se lotili resnejših priprav za sejem, ki bi naj imel slavnostno otvoritev naslednji dan. Postaviti je bilo potrebno omrežje, priklopiti računalnike, zalepiti preprogo, razvrstiti TV-je, poskrbeti za napajanje… dela nam vse do večera ni zmanjkalo. Potrebnega je bilo tudi kar nekaj improviziranja, a nič, čemur ne bi bili kos.
Po “zelo napornih” parih uricah dela smo imeli pripravljenega dovolj, da smo se prepustili varnostniku, ki nas je nagnal iz dvorane. Ko pa smo pogled vrgli po ostalih stojnicah, smo se lahko le čudili. Ostali so imeli namreč pripravljenega še manj, oziroma skoraj nič. Večinoma le kakšen plakat tu in tam.
Prvi dan
Kot se je izkazalo naslednje jutro, nam bo največ sivih las povzročalo brezžično omrežje. V razgretem trenutku je marsikoga zagrabilo, da bi zagrabil router in ga vtaknil nekam, kamor sonce nikoli ne posije. Ker nas je to tako zamotilo, smo imeli bolj kot ne še vedno vse navlečeno, ko je varnostnik ob 9.00 prišel do nas in nam dejal: “Čujte, pred vrati čaka 150 ljudi, da jih spustim not. Dajte umaknit to kramo” In zagrabila nas je panika. Ljudje so začeli lačno prodirati proti stojnicam, mi pa smo v izmenah začeli pospravljati. Na srečo nobena izmed zadev ni izginila in po dobri pol urni zamudi smo bili pripravljeni…
A težave so se nadaljevale. Žal je bilo jutranjim obiskovalcem na voljo zgolj del naše ponudbe, saj so bili v »pripravljenem stanju« zgolj štirje računalniki (dva z igro Overwatch in dva z dirkačinama ter pripadajočo opremo), dve PS4 konzoli ter film, ki se je predvajal v nekakšni mini filmski dvorani. Ostale zanimivosti so vključevale tudi stojnico z Razer opremo, stojnico z HyperX slušalkami ter dve interaktivni tabli. Nad začetnim navalom smo bili prijetno navdušeni, vendar časa za predah ni bilo. Zaradi omrežja na večini računalnikov še vedno ni bilo posnetih nič iger, potrebno pa je bilo postaviti tudi »delujoče« omrežje. Sam sem se lotil tudi usposabljanja svojega računalnika, ki je imel povezavo na 4K televizor, upravljal pa se je preko kavča s pomočjo Roccat Sova “pladnja”, opremljenega s tipkovnico in miško.
A tudi tu ni šlo brez težav. Ker televizor ni zmogel DP priključka, je na 4K resoluciji vse teklo na 30 sličicah na sekundo, kar je za gladko igranje z miško in tipkovnico nedopustno. To sem razrešil z uporabo nižje, full HD resolucije, kjer je vse teklo gladko, je bila pa slika zato malce bolj razpacana. Zaradi težav z internetom sem nanj namestil par indie iger in upal na najboljše. Tako so se lahko obiskovalci pomerili v igrah Rocket League, Salt and Sanctuary ter Stikbold. Na srečo v nadaljevanjem večjih problemov ni bilo in počasi smo s pomočjo UTP kablov usposobili še dva računalnika z igro Overwatch. A glej ga, zlomka. Zaradi preobremenjenosti routerja so se pričele pojavljati težave, saj so računalniki občasno padali iz omrežja. A nič takšnega, česar naša visoko usposobljena ekipa ne bi mogla razrešiti. Med drugimi zanimivostmi na sejmu je bila tudi stojnica z VR opremo, kjer je bilo možno preizkusiti odlično VR igro ShowdownVR slovenskega razvojnega studia Frontseat Studio. Tako se je prvi dan zaključil kar uspešno in ob osmi uri smo končali s pospravljanjem ter se odpravili na zaslužen počitek.
Drugi dan
Drugi dan se je začel bolj gladko. Lotili smo se usposabljanja omrežja, za kar smo morali najprej ustvariti dovolj dolge UTP kable. Po kratkih začetnih težavah je bilo za to poskrbljeno in končno so bili, ob uporabi dodatnega routerja, tudi za to poskrbljeno. Tako je bilo, razen manjših težav z izpadanjem omrežja, za omrežje poskrbljeno.
V delujočem stanju je bilo tako sedaj vseh osem osebnih računalnikov, dva izmed njih sta imela nameščen League of Legends, dva dirkačine, na ostalih pa je bilo možno igrati Overwatch. Filmski kotiček se je spremenil v Xbox kotiček, kjer je bilo možno nažigati nov Call of Duty, Fifo ter igro “snežnih radosti”.Drugi dan je minil brez večjih zapletov, največja zanimivost pa je bila zagotovo zanesenjak, ki je rekordnih 12 ur igral Just Cause 3 na eni izmed PS4 konzol.
Tretji dan
Tretji dan se je pričel malce manj obetavno, saj je do 12.00 sejem obiskalo manj ljudi kot prejšnje dni (vsi so bili pri maši). A vseeno se je pozneje razživelo in celotna ekipa je komajda uspela odgovarjati na vsa vprašanja lačne množice. Čudežno je za razliko od prejšnjih dni tokrat internet večino časa deloval brez problema, tako da večjih težav ni bilo in morala med obiskovalci je bila visoka. Kljub vsesplošni utrujenosti je vse potekalo gladko in tako smo tudi “zaposleni” imeli nekaj časa za kakšno partijo PES-a oziroma preizkusa za volanom, kjer smo vsi skoraj vsi pokazali, da si izpita ne zaslužimo. Kot prejšnje dni je tudi ta dan največ zanimivosti požel Overwatch, a na splošno so bili vsi računalniki ter konzole ves čas zasedene. Konec dneva je označil tudi konec sejma in tako smo se po pospravljanju utrujeno podali na počitek, saj smo nekateri v ponedeljek morali že zgodaj zjutraj v službo. Sejem je bil kljub mali velikosti zelo uspešen, množica pa je bila skoraj ves čas ogromna. Se vidimo naslednje leto!
