Pregled – Max Payne

Zadnje čase mi stare igre res ne dajo miru, zato sem se odločil, da vam postrežem še z enim pregledom, tokrat igre, ki so jo razvili pri Remedy Entertainment. Katera pa je? Prvi del franšize Max Payne, ki lahko rečem, da je s tretjim delom nažalost popolnoma pogorela. Vsi tisti, ki ste se že dotaknili te odlične tretje-osebne streljačine, ki je izšla davnega leta 2001, že veste o čem govorim. Vsi tisti, ki je še niste igrali, pa le poglejte, kaj vse ponuja.

Kot mi je v navadi, bi vam rad za začetek predstavil nekaj o sami zgodbi, ki je kar kruta. Igra nas pahne v čevlje detektiva Max Payne-a, ki je živel ameriške sanje. Imel je lepo hišo z belo ograjo, lepo ženo, majhnega otroka. A kot vemo, se vse sanje enkrat končajo in tako so se tudi njegove. Lepega sončnega popoldneva je stopil skozi domači prag in pozdravil ženo, vendar odgovora ni dobil. Policijski instinkt mu je pravil, da je nekaj hudo narobe. Kaj hitro je ugotovil, da je nekdo vlomil v njegovo hišo in storil najhujše. Tistega dne je naš detektiv izgubil vse, kar je imel. Po tej stresni izkušnji se je odločil, da svojo pot nadaljuje pri ameriški agenciji za boj proti drogam (DEA ali Drug Enforcement Administration). Tako se začne naša zgodba in z njo lov za ljudmi, ki so našemu protagonistu povzročili toliko bolečine.

Samo dogajanje spoznavamo skozi grafične novele, ki se nam prikazujejo med samo igro. Spremlja jih glas igralcev, ki ni kaj preveč dobro igran, vendar zadostuje zanimivemu in kvalitetnemu spoznavanju dogajanja. Igro začnemo oboroženi le s policijsko Beretto 92-FS, ki jo, zgolj kot zanimivost, uporabljajo tudi naši domači policisti. Kaj kmalu se naša »orožarna« pod oblakom spremeni v pravo Rambo orožarno. Našli boste namreč vse od bejzbolskega kija in palice pa vse tja do avtomatičnih pušk, molotovk in ročnih granat. Nekatera orožja lahko celo uporabljamo vsakega v eni roki (dual-wield). Naš nivo življenja je odvisen od proti-bolečinskih paketkov, ki jih najdemo po različnih stopnjah. Ti so velikokrat skriti po raznih predalih. Igra namreč omogoča kar veliko odpiranja raznih omaric, spuščanja vode v školjki, kuhinjskem koritu in podobno.

Po mojem mnenju je bil največji hit, ki nam ga je ponujal prvi Max Payne tako imenovan »bullet time«. S pritiskom na gumb smo lahko upočasnili čas in se vrgli naprej, nazaj, levo ali desno in med letom izstrelili nekaj nabojev v nepridiprave, s tem pa smo seveda imeli nekaj prednosti na bojišču. Občutek, ko izza vogala priletiš s po eno pištolo v vsaki roki in popolnoma zmaličiš nasprotnika, je kar neverjeten. Zanimivo je tudi, da naboji dejansko potujejo po zraku in se jim je z malo sreče mogoče v tem načinu tudi izogniti.

Igra je ob izidu požela veliko slave in uspehov, pa tudi zelo dobrih ocen s strani veliko ocenjevalcev računalniških iger. Videli smo jo lahko na kar sedmih platformah; in sicer: Windows, PlayStation 2, Xbox, OS X in GameBoy Advance, leta 2012 pa se je v svoji celosti znašla tudi na mobilnih platformah iOS in Android.

O igri lahko povem še to, da je že na najnižji ravni zahtevnosti kar težka, zahteva preračunavanje z »življenjem«, ki ga imamo, taktično premikanje po nivojih in kar veliko spretnega merjenja. Tudi v najlažjem načinu se vam tako lahko zgodi, da vas bo nepridiprav z enim strelom 12 kalibrske »pumparice« v trenutku pokončal.

Vsi, ki vas zanima globoka zgodba ter zanimiv način igranja in si mogoče želite podoživeti kakšen spomin na dobre stare čase , je Max Payne kot nalašč igra za vas. Seveda ob tej priložnosti ne izpustite tudi naslednika te streljačine: Max Payne 2 – The Fall Of Max Payne.