Razvojna ekipa: The Deep End Games (ZDA)
Založnik: Feardemic
Spletna stran: http://www.thedeependgames.com/
Steam: http://store.steampowered.com/app/426310/Perception/
Platforme: PC, XB1, PS4
Operacijski sistemi: Windows 7 (64)+
Datum izida: 30. 5. 2017
Cena: 22.99 €
Zvrsti: Avantura, grozljivka
Ko biti slep ni ovira
Perception poosebi enega največjih strahov človeštva, to je slepota. Čeprav dejanska slepota ni niti približno podobna eholokaciji, ob kateri pomislimo na netopirje in delfine, jo naš lik obvlada v nulo. Sicer ja, to sposobnost si lahko priučijo tudi ljudje, ampak tu gre bolj za izjeme kot splošno prakso in kljub napredku v medicini za širšo javnost ta sposobnost še vedno ni na vidiku. To bi naj bila ta unikatna stvar, ki bi naredila igro svežo in zanimivo, in že v prvih minutah si predstavljen s sposobnostjo zaznavanja predmetov s pomočjo sonarja, ki ti za par sekund omogoči prepoznavanje bližnje okolice. Za to uporabiš palico, nezamenljivo orodje vsakega slepca, s katerim trka po predmetih ter tleh in dobi vsaj približno sliko bližnje okolice … Ampak na tem mestu se moramo vprašati, ali je povzročanje hrupa v zapuščenem, srhljivem dvorcu res najboljša ideja?
Preden odgovorimo na to, moramo vedeti, kaj bi slepec za Boga sploh delal v srhljivi hiši sredi ničesar. Spoznaj Cassie, edini res zanimiv in neenoličen lik v igri, simpatično, sarkastično dekle, ki je v vizijah videla dvorec in se, seveda, takoj sama odpravila tja, ker vsi vemo, da je to najboljša odločitev, sploh, če imaš orientacijo napol slepe kokoši. Kakorkoli, tekom pohajkovanja po sanjskem domu in potrkavanju po pohištvu ugotavljamo usodo prejšnjih stanovalcev, vse od bližnje preteklosti pa do par stoletij nazaj. “O, kul, torej bom lahko izvedel dnevne navade staroselcev in ali so prejšnji stanovalci oboževali burek?” Hah, ko bi le. Pravzaprav je potovanje bolj simulator hoje in se v veliki večini ponavlja, ne glede na to, v katerem časovnem obdobju se trenutno nahajaš.
Tok, tok, a je kdo tam?
Seveda sem omenil, da gre za grozljivko. Glavni problem je, da v hiši nisi sam. No, vsaj v širšem pomenu besede. Tu je namreč enostavno imenovana prisotnost, ki je prisotna (hue hue) povsod. Povzročaj preveč hrupa in to bo zadnja stvar, ki jo boš storil. Sprva to poskrbi za napeto, srhljivo izkušnjo, a žal ta ne uspe trajati skozi celotno igro. Navsezadnje Perception ni nič več kot opotekanje zablojene, slepe ženice skozi zapuščeno nepremičnino in poslušanje zgodb preteklih prebivalcev, ki bi navsezadnje lahko bili le vir njene shizofrenije.
Morda sem tu malo preveč strog. Zagotovo gre primarno bolj za narativno izkušnjo z bežnimi prebliski skrivalništva in trenutki groze. Ta prisotnost me je prvi del igre pustila bolj kot ne pri miru, da sem se začel počutiti kot doma, pojavljala pa se je bolj kot ne v drugi polovici, kjer sem jo srečal tam nekje okoli desetkrat. Če jo razburiš, lahko uporabiš namenska mesta za skrivanje, ampak glede na to, da se, razen ob povzročanju hrupa, z njo srečaš le bežno, je tiho napredovanje dovolj, da se ji v veliki meri izogneš. Vsekakor tu ne gre za Alien: Isolation, kjer je vesoljec nepremagljiva pošast; neznana sila je tu le, da doda plast napetosti med raziskovanjem, a namesto srhljivega bavbava izpade prej kot nadloga.
Vodič v slepoto
Prisotnih je tudi par pametnih idej za komplimentiranje igranju kot slepec. Cassie ima pameten telefon z možnostjo pretvarjanja teksta v zvok, kar pomaga pri branju različnih sporočil, raztresenih tekom hiše ali poslušanju teh, ki nam jih pošilja mož. Vidno je, da so razvijalci razmislili, kako bi se počutil slepec v okolju, kjer je vid v veliki meri nujen in tu ne razblinijo imerzije, kot bi jo s klasičnimi sporočili in goro teksta, saj je že to, da lahko vidimo natančne obrise vsega, pretiravanje.
A po kakšni uri celotna noviteta orientiranja z eholokacijo postane dolgočasna. Tu ti preostane kakšnih pet ur igranja in Perception ne nudi nobene res inovativne stvari za povzročanje mravljincev. Sprva, ko se še spoznavaš z dvorcem, to še gre skozi, saj te par situacij, kot so govoreče lutke, dojenčkov jok ter duhovite prikazni, včasih uspe presenetiti, a glede na to, da gre večinoma za stereotipične primere iz standardnih grozljivk, ne pa za nekaj, kar bi dodalo k izkušnji in zgodbi, večinoma ne padejo na trdna tla. Sicer je zvočna plat dobra po celotni črti, od mrmranja Cassie, srhljivih zvokov okolice in udarcev s palico, a je grafična plat zato zelo osnovna in gre za zelo hladen, enoličen izgled (logično), s sobami, ki jih je le težko ločiti.
Zgodba je sicer boljša in s solidnim govorom preteklih prebivalcev ter njihovimi zgodbami lahko vidim, zakaj bi kdo Perception pobral že zaradi tega. A ne jo igrati kot grozljivko, temveč bolj kot narativo z elementi grozljivk. Že zaradi tega je priporočljivo izbrati način z več ekspozicije, kjer Cassie pogosteje pokomentira o trenutnem počutju ter dogajanju okoli nje. V drugem primeru bo namreč nudila bolj kot ne nujne podatke.
