Pariz leta 1894 je pri marsikom veljal za mesto sanj in tako se naša zgodba v sanjskem okolišu tudi prične. Ognjemet je odmeval v daljavi in v noči se je plesalo po tlakovanih ulicah, vendar ni šlo še za eno kot vsak večer poprej. Čeprav je zunaj odmeval smeh in veselje se je znotraj zidov hotela pripetilo nekaj groznega. Prišlo je do umora ljubkega dekleta in glavni osumljenec si ti, z vsemi dokazi na grbi. Ampak, ali si to res storili?
Razvojna ekipa: The Moonwalls
Založnik: IQ Publishing
Spletna stran: http://www.bohemiankilling.com
Steam: http://store.steampowered.com/app/492220/Bohemian_Killing
Platforme: PC
Operacijski sistemi: Windows 7+
Datum izida: 21.7. 2016
Cena: 12.99€
Za vse ljubitelje Sherlocka Holmsa in Hercula Poirota so nam pri majhnem poljskem razvojnem studiu pripravili igro, ki nas ne bo postavila v vlogo detektiva, temveč na nasprotno stran moralne ograde, v vlogo morilca. Pohvaliti velja, da gre za delo ene osebe, in sicer poljskega ekonomista, pravnika in programerja. Stvaritelj je večkrat omenil, da je igro poizkušal kar se da približati dolgočasnemu dolgovezenju na sodišču in mu dodati kanček svežine, pri čemer se je zanašal na svoje dolgoletne izkušnje. Od tebe bo odvisno, ali bo ciganček ostal brez glave ali pa bo po zadnjem udarcu kladivca mirno zapustil dvorano in se podal na svobodo. Tako je, igra ima več različnih koncev in številka ni mala, saj jih je kar devet. Za dosego vseh, se bo preigravanja treba lotiti večkrat, nekateri lahko vzamejo samo 15 minut, drugi pa se zavlečejo tudi do 2 uri.
Kot sem že zgoraj omenil, je naš protagonist Alfred Ethon ciganskega porekla in zaradi bogastva, ki ga je zaslužil na plečih preprostih ljudi in v soseski ni najbolj priljubljen. Ima svojevrsten hobi, izdelovanje mučilnih naprav, ki jih želi prodajati. Vendar nam avtor igre delo oteži že v začetku, saj v uvodniku pokaže, da smo morilec ljubkega dekleta in okoli tega nikoli ne ovinkari. Če si se do tega trenutka nadejal hitrega zasuka in končnega preobrata, pojdi raje mlatil suho slamo.
Pričakovano se že v uvodniku znajdeš za zapahi, kjer boš boš na lastni koži skusil tegobe ujetosti. Po nekaj minutah končno prideš do besede in začneš svojo prekrokano noč na manjši ulici v Parizu. Dolžino lahko poenačiš s filmom samim, vedoč, da naše pričanje zaobsega le tri ure, in to je dogajanje med 20:30 in 23:30, ko je do vrato-reza prišlo.
Igranja se lahko lotiš na več načinov. Najlažja je sledenje po notah tožilca, in s tem posredno priznanje krivde, ampak bolj zanimivo bo poustvarjanje resnice in dokaze nasprotne strani izkoristiti v lasten prid. Brez laganja ne bo šlo, pa naj se sliši še tako zahrbtno in pretanjeno, ampak v izogib večne temnice boš potrebovali več kot kanček zvitosti in prebrisanosti. Delovati boš moral v nasprotju z vsemi moralnimi normami, saj si konec koncev sociopat, ki želi ubežati roki pravice. Kaj je lepšega, kot ob svojih mojstrskih manipulacijah na giljotino spravili nedolžneža in se ob njegovih zadnjih sekundah sami pri sebi pritlehno smehljali.
Tako se znajdeš v ulici, kjer boš krojili usodo tvojega anti-junačka. Vendar bo potrebno paziti, da na neslavnem odru ne končaš sam, zato sledi tempu igre, diktiranega s strani dogodkov, ki so jih postavile priče in ugotovitve detektivov. Sodnik te namreč kaj hitro spregleda, če zgodbo preveč potvarjaš in izbiraš neobičajne odločitve, kot so trkanje na vsa vrata in podobno. S tem zapravljaš njegovo naklonjenosti in možnost oprostitve.
Dogajalni prostor je sorazmerno majhen, v bistvu je velika večina dogajanja opravljena v dveh zgradbah, našem bloku in bližnjem hotelu. Cilj igre se ne skriva v epskih razsežnostih mape in ogledu znamenitosti tega velemesta, temveč v sestavi verodostojne zgodbe, ki ti polni goltanec s keksi in omejeno svobodo. Pogrešam nekaj več raznovrstnosti, že po nekaj preigravanjih boš opazil vzorec, ki načenja izkušnjo, je pa to nekako pričakovano, saj je igra delo le ene oseba.
Ob prvem preigravanju sem bil, kot boš sam, izgubljen, brez orientacije, kakor v začetnih prizorih iz Call of Cthulhu, ko te sredi noči prebudijo gnilojajčniki, kar pripelje do pravcatega lova po hotelu. Spočetka sem poizkušal jesti raznorazne stvari, popiti vsaj nekaj buteljk šampanjca in narezati pivske kolege. Pogosto sem naletel na nevidne zidove, kjer je moj junaček od-reagiral z amnezijo in mi preprečil pot v neznano. Lahko rečem, da sem med sestavljanjem laži odkrival resnico, ki je temačna.
Če ne uživaš v slepem tavanju poišči vgrajeno pomoč, kjer ti z nasveti svetuje odvetnik in s tem prihrani marsikateri kamen spotike. Dajal bo opozorila na bližajoče se pomembne dogodke, vezanih na tempo, kar je spočetka nujno. Za krajšanje časa za časovne okvirje lahko prebiraš časopise, pripravljaš hrano ali preko žicogobcača pošiljaš sporočila. Če te sestavljanje alibija ne mika, se kar poberi v prvo temnico, kamor tudi sodiš. Spanje, juhica, longđon?! Hmm? Slišim giljotino?
Na tem mestu moram pohvaliti glasbeno podlago, ki odlično sovpada z igro in doda k vzdušju. Ker gre za Indie naslov, ki ga že v razvoju omeji značilen nizek denarni vložek, me je presenetilo, ko sem zaslišal glas Stéphana Cornicarda. Mojster in vseznalec je vse like uglasil sam, kakšnega tudi manj posrečeno. Tisti, ki imena ne prepoznate, gre za izkušenega sinhronizatorja, ki je med drugim uglasil tudi Napoleona v Total War in zaigral v nedavnih James Bond: Spectre in Saving Private Ryan. Lahko rečem, da je svoje delo spodobno opravil tudi v tem naslovu.
