LordFebo o Batman: The Enemy Within

Batmanov kanon je domač slehernemu razgledancu, a vseeno smo štorijo o gothamskem rešimožu, siroti in playboyu videli v nebroju variacij. Risanke, filmi, stripovske kontinuitete, igre – vsaka predstava ima samosvoj ustroj, podobo in mikrokozmos. Ob zadnječasnem izobilju Temnega viteza je zato kar podvig udejaniti še eno privlačno različico. Toda pripovedovalni ekipi Telltale je z lansko interaktivno serijo to uspelo. Zamislili so si posrečen, izviren scenarij o kriminalni preteklosti Waynovih staršev, ki spodbudi maščevanje Bruceovega otroškega prijatelja Pingvina. Vkup z njim se je pojavila na novo ustvarjena negativka Lady Arkham in za nameček je v kaosu iz župana Harveya Denta nastal še Dvoličnež. Kljub izdatno malopridni družbi pa ni bil v ospredju samo Netopir, marveč je dogajanje enakovredno pestril tudi gospodič Bruce. Na kraju je kakor vselej zmagala pravica, vendar ne za dolgo, kajti tu je že druga sezona, ki nadaljuje napete gothamske kronike.

Razvojna ekipa: Telltale Games
Založnik: Telltale Games
Platforme: PlayStation 4, PC, Xbox One
Datum izida: 8.8.2017
Cena: 22,99 €
Žanr:  Interaktivna drama

Kdo je zelen in prav nič pošten?

Prvo od petih epizod otvori Riddler, drugačen, mnogo bolj krvoločnejši od onega, ki ga spremljamo v TV-seriji Gotham. A zeleni ugankar ne deluje sam in njegovo zagonetkarstvo je samo uvod v širše podzemne peripetije. Kmalu na oder stopijo še drugi sloviti mestni tolovaji, od Gospoda Zmrzovalnika do Mačježene. Njihova galerija je zanimiva in vsaka figura ima osvežene definicije, dasi v njihove izvore pripoved ne posega. Takisto so prisotni drugi spremljevalni liki, recimo uslužni Alfred, nesposobni Gordon in zloglasna Amanda Waller. Fabula ni po treh poglavjih nič manj intrigantna od prve sezone in jo vnovič spremljamo tako skozi oči Batmana kot njegovega človeškega jaza. Le kaj ima banda pridaničev za bregom? So sploh oni glavna nevarnost? Bo Jim pogruntal, čigava čeljust gleda spod netopirjevske maske? In kako se bo nekam nesamozavestni zelenolasec John Doe, ki smo ga spoznali lani, postal klovnasti princ zločina?

The Enemy Within je seveda tipičen Telltalov izdelek, kar pomeni poudarek na povesti, ki jo krojimo po svoje. Kljub akcijskim delom to ni klasična arkada s prostim mahanjem, saj je niz kretenj vnaprej določen, treba je le hitroprstno stisniti izrisani simbol. Prav tako ne sodi v žanr pustolovščin, dasi določeni raziskovalni deli, kjer detektivsko povezujemo sledi, tako delujejo. Igralec ima sicer v roki joypad, s katerim klika na postavke v dialogih in pritiska gumbe med tepežem, vendar je njegova vloga na meji z gledalcem. Od tod oznaka ‘interaktivna nadaljevanka’. Špilavni del je namreč tekoč in brez izziva, saj to sorto izdelkov določajo izbire. Filmsko kadrirana predstava se odvija potom pogovornih in drugih odločitev, ki nato vplivajo na obnašanje soljudi in na dogodke. Bo Batman dal prav komisarju ali agentki? Naj se osumljenca loti s pestmi ali ga raje medi? Bo naloga bolje opravljena, če se pokaže v civilni opravi? Še dejanja iz prve sezone imajo posledice, recimo prijateljevanje z Johnom, spanje z Mačko in končni obračun, ki je bodisi Alfreda stal očesa bodisi Bruceu poškodoval uhelj.

Z odločitvami, a ne docela drugače

Vseeno popolne svobode v teh izdelkih ni, zato se Batman ne more preleviti v maščevalnega pobijalca. Zgodba se ne plete nalik tistim nelinearnim knjigam, kjer bralec skače naprej in nazaj ter lahko dejansko izkusi čisto različne dele in konce. Resda je nekaj točk, kjer se pot razcepi v dve začasni vzporednosti, recimo v sodelovanje z enim ali drugim likom. Toda največkrat so razlike le v par drugačnih vrsticah in animacijah. Pripoved pripeljemo do enakega zaključka ne oziraje, ali se Batman do policaja obnaša vzvišeno in Bruce Selini zleze v hlačke. V ospredju so odnosi, zlasti s sumničavim Gordonom, ki mu gre Wallerjeva na živce, in s Catwoman. Vendar v resnici ni pravih in napačnih izbir. Če se Bats sporeče z enim organom oblasti, mu bo priskočil na pomoč drugi, in če nečesa ne dobi od Cat, bo tisto dostavil dostavil Joker. V prvem uživanju je utvara nadzorovanja zgodbe dobra, nakar ob ponovnem preizkušanju spoznaš, da docela različne niti ne obstajajo. To zna malce zamoriti, ako se nadejaš drugačnega skozihoda.

A ne glede na tako neizpolnjeno pričakovanje je serija vredna ogleda. Za 23 evrov dobiš dvanajst ur domiselne in atraktivno podajane gothamske štorije, boljše od večine risank. Vključeni so vsi potrebni elementi, od zanimive akcije in detektivskosti prek razdelanih likov in bat-orodij do originalnega scenarija. Obe sezoni sta obvezno užitje za slehernega navdušenca. Telltalov Gotham je po eni strani domač, a vseeno dovolj odklonski, da prinese svežino in radovednost. Zamerim njihovim pripovedim edinole dvomesečne pavze med posameznimi poglavji, kar ni v redu, saj gre za nadaljevanko. A zdaj, ko je četrta epizoda tik pred izidom, se splača razmisliti o pričetku. Svetujem pa, da v dogajanju uživaš na TVju, s kavča, po možnosti v družbi. Tako, kot se gleda dobre filme ali nizike. Obstaja celo možnost, da se sogledalci priklopijo telefonično in glasujejo za izbire. Tretji letnik bo gotovo sledil in če si upam malce špekulirati, zna vključiti širši DCjev univerzum.