Tekom zadnjih par mesecev je veliko debat letelo na temo škatel dobrot (Loot Box) in njihove povezave s kockanjem. Kljub glasnim trditvam voditeljev industrije, na primer ESA, da nikakor ne gre za obliko kockanja, se vse več držav (med drugimi Belgija in ZDA) odloča glede ustanovitve zakonov glede omenjenega modela prihodka na račun igralcev.
Gorečim kritikom se bo potencialno kar hitro pridružila tudi Nemčija, saj po poročanju publikacije “Welt Am Sonntag” GCYMPSMA (Germany’s Commission for Youth Media Protection of the State Media Authorities) razmišlja, kako bi se najbolje soočili z omenjenim, vse bolj prisotnim problemom. Vodja komisije Wolfgang Kreißig je oznanil, da po njegovem škatle z dobrotami kršijo prepoved kockanja za otroke in mladino in da jih je potrebno omejiti.
Končna odločitev bo padla v mesecu marcu, razvijalce in založnike iger s škatlami dobrot pa bi ob sklenitvi zakona lahko doletela denarna kazen ali popolna prepoved prodaje takšnih iger, v kolikor škatel dobrot ne odstranijo iz njih. Po besedah Kreißig-a bo prepoved letela predvsem na igre s pretežno mladoletnimi igralci.
Poročilo publikacije Welt Am Sonntag za dokaz škodljivosti kockanja vključuje študijo Univerze v Hamburg-u, kjer so ugotovili, da večina prihodkov škatel z dobrotami izvira s strani mladoletnih kupcev in da dejstvo sovpada z značilnostmi kockanja. Ni pa znano, ali bo komisija pri končni odločitvi glede prepovedi v obzir vzela tudi dano študijo.
Nemčija pa ni edina država, ki razmišlja o prepovedi ali kaznovanju razvijalcev in založnikov, isto razmišljajo tudi na Nizozemskem in prepoved bi lahko padla tudi tam. Ampak, ker gre pri Nemčiji nenazadnje za ekonomskega mogotca in za državo z največjo igričarsko industrijo v Evropi (vrednost več kot 4 bilijone evrov letno) ter domovanjem igričarskega sejma Gamescom, bo njihova odločitev seveda najbolj pretresla industrijo in drastično vplivala na donosnosti mikro-transakcij.
Omeniti moramo tudi, da vsaj del igričarske industrije razmišlja a samo-regulaciji kot načinu rešitve problema brez vladnih posegov, a ni znano, kakšen je njihov vpliv in ali bodo vlade samo-regulacijo sploh vzele v obzir.
