Netflix nas v zadnjem času razveseljuje z zelo kakovostno lastno produkcijo filmov in serij. Spomnimo se, da nam za 12 € mesečno ponujajo UltraHD opcijo gledanja na do štirih napravah, za 10€ mesečno pa dobimo HD kakovost slike na dveh napravah. V primerjavi z RTV prispevkom, ki je 12,75 €, nam nudijo veliko več, a žal je tema o kakovosti nacionalne televizije za kakšno drugo priložnost. En majhen nasvet, če imate možnost, si strošek razdelite s tremi prijatelji, tako bo vsak lahko užival v neomejenih serijah in filmih za zgolj 3 € mesečno.
No, dovolj bodi Netflix reklame, pred nekaj tedni je izšla nova Sci-Fi serija, imenovana Altered Carbon. Sprva ji nisem namenjal kaj veliko pozornosti, saj mi je, po pravici povedano, na prvi pogled izgledala precej cenena. Joj, kako sem se uštel. Osebno sem sicer velik oboževalec znanstveno-fantastičnih ter fantazijskih naslovov, a le če imajo poleg vsega tudi dobro zgodbo, ki me pritegne. Nekaj dni po izidu sem popolnoma po naključju naletel na napovednik serije na YouTubu in, glej ga, zlomka, pet minut kasneje sem že udobno sedel v naslonjaču in zatemnil okna ter na glavo nabil naušnike – žal, sladoleda nisem imel, tako da sem se zadovoljil s kokicami.
Takeshi Kovacs (glede na polomljeno izgovorjavo in dejstvo, da so njegovi stari starši slovanskih korenin, predvidevam, da mu lahko rečemo Kovač) se zbudi okoli dvesto let po svoji smrti v laboratoriju. V prihodnosti so ljudje praktično nesmrtni, če le imajo dovolj denarja. Zgodba sledi gospodu Kovacsu, ki je med drugim zelo spreten s tolčenjem sovragov – se vidi, od kje mu priimek. “Reanimiral” ga je eden izmed najbogatejših zemljanov, Bancroft, da bi razrešil njegovo smrt. Kovacs je eden izmed zadnjih živečih (ali ne … Tu so meje nekako zabrisane, razložim več v nadaljevanju) elitnih terorističnih vojakov (Envoy), ki so pred dvestotimi leti skušali strmoglaviti takratno oblast; vsaj za ostali svet je bilo dvesto let, zanj pa zgolj nekaj ur. Zgodba se dodatno zapleta do vrhunca, v zadnjih dveh epizodah pa se nam razodene celotna slika. Konec je odprt oziroma malce nakaže na nadaljevanje, ki ga skorajda lahko pričakujemo, saj Netflix le redko odneha po samo eni sezoni. Vendar glede na zelo dobre ocene kritikov mislim, da ni dvoma, da ne bi dočakali naslednje sezone. Materiala za zgodbo jim zlepa ne bo zmanjkalo.
Serija zelo zanimivo prikaže prihodnost, na nek način me morda malce spominja na Ghost in the Shell, vsaj glede predvidevanja, kako bo vse skupaj izgledalo (prostitucija je nekaj normalnega, hoteli, ki jih vodi umetna inteligenca, bionične izboljšave človeka …). Predstavi pa nam tudi nekaj moralnih in etičnih vprašanj, o katerih pravzaprav mnogi še niso razmišljali. Ljudje v seriji pri enem letu dobijo v tilnik vsadek, na katerega se shranjuje človeška zavest v digitalni obliki. V primeru smrti in nepoškodovanega vsadka človekovo zavest preprosto prenesejo v novo telo in lahko nadaljuje svoje življenje. Moralna in etična vprašanja se porajajo, ko zavest revnega otroka pristane v 60-letni odvisnici, ali recimo zavest žene, ki je žal imela denar zgolj za osnovno zavarovanje, pristane v moškem telesu. Problem nastane pri ogromnih razlikah v populaciji na finančnem področju. Tisti najrevnejši, ki si lahko vsaj privoščijo zavarovanje, po smrti pristanejo v popolnoma naključnem telesu zapornika, ki je bil obsojen na smrt in so njegovo zavest shranili v digitalni zapor za X število let. Malce premožnejši si lahko v primeru smrti izberejo novo telo, skladno s svojimi željami pri različnih ponudnikih. Najpremožnejši pa si uredijo celo vojsko klonov, ki jih ob bridkem koncu preprosto pričakajo v hibernacijskih komorah. Zaplet nastane, ko se uniči vsadek, to pomeni resnično smrt, saj njegove zavesti ne morejo več prenesti v novo telo. Tu pa nastopi elita oziroma gospod Bancroft, njegov vsadek vsakih nekaj ur pošlje kopijo zavesti na strežnik, ki se nahaja na satelitu v orbiti, kar pravzaprav praktično pomeni, da je nesmrten. Ker pa se njegova zavest na strežniku posodobi vsakih nekaj ur, je zaradi uničenja vsadka med umorom izgubil spomin na zadnjih nekaj ur življenja in posledično se ne spomni svojega morilca.
