Komaj mesec dni je minilo od prispevka Kylea Bennetta iz vrst HardOCP, ki je razkril elemente spornega partnerskega sodelovanja v obliki GeForce Partner Program. Slednji naj bi nastal kot oblika bližjega sodelovanja Nvidie z OEM-ji in preostalimi partnerji pri novih produktih, njihovem marketingu in drugih privilegijih. Vendar papir prenese vse, vseeno pa so bili razkriti nekateri zaskrbljujoči elementi, ki mejijo na protikorporativne in so za uporabnike škodljivi.
Nvidia je v svojem odzivu večkrat uporabila besedo transparentni, ampak nikoli ni bila popolnoma jasna, na kaj se sklicuje. Pri HardOCP so izpostavili, da ni niti jasno, katera podjetja so trenutno udeležena v sodelovanju (ob MSI, Gigabyte, Asus). Zanimiva je še izjava, da GPP ni ekskluziven. To pomeni, da lahko partnerji še naprej prodajajo tudi druge izdelke od kogar koli, vendar ob določenih pogojih, ki jih bom predstavil nižje.
Površinsko zaenkrat ne izgleda, da bi bilo z GPP kaj narobe. Deluje kot običajno partnerstvo med Nvidio in partnerji, ki obema prinaša prednosti, ampak tukaj se stvari zapletejo. Kyele Bennett (OCP) je stopil v stik s kar nekaj udeleženimi podjetji, ki niso želela podati uradne izjave, so pa z njim vseeno neuradno delila njihova stališča in zaskrbljenost.
V glavnem so vsa razkrila 3. bistvene elemente:
- Pogoji v GPP so potencialno nezakoniti.
- GPP je za končne uporabnike škodljiv.
- GPP bo škodljivo vplival na partnerjeve odnose s preostalimi podjetji, predvsem Intelom in AMD-jem.
Žal celoten GPP dokument ni bil javno objavljen in o vseh podrobnostih nismo obveščeni, vendar naj bi v praksi izgledal takole. Če se bo ASUS želel pridružiti GPP programu, več ne bo smel tržiti, v tem primeru, AMD-jevih grafičnih kartic pod znamko Republic of Gamers, ampak bo za slednje moral ustvariti novo znamko, kar je precejšen minus že iz vidika prepoznavnosti. To pomeni, da ROG in gaming znamka postane ekskluzivna za Nvidiine produkte.
Seveda ima vsako podjetje možnost izbire, torej, če se s pogoji strinja. Nvidia eksplicitno v podpis ne sili nikogar, ampak v tem primeru bodo podjetja, ki ne bodo podpisala, postavljena v slabši položaj. Vsi podpisniki bodo deležni več ugodnosti, kot so hitrejša dobava, pomoč pri razvoju in marketiška podpora, v navezi s podporo na družabnih omrežjih, zraven pa bodo dobili tudi promocijske kopije iger.
GPP od partnerjev zahteva, da svojo gaming znamko v celoti namenijo GeForce produktom, lahko gremo celo tako daleč in govorimo o posredni prisili v podpis, sploh če gre za majhnega igralca z odmerjenim proračunom za marketing, saj bi v nasprotnem področju ostali brez podpore osrednjega akterja na trgu grafičnih rešitev. Kot sem že navedel, Nvidia zahteva, da se pod elitnimi gaming znamkami tržijo le njihovi produkti. Slednje predstavlja veliko težavo za vse, ki so do sedaj pod istim imenom tržili tako GeForce kot Radeon (tudi Intel), saj bodo ob podpisu morali AMD-jev produkt prodajati pod drugim nazivom ali ustvariti novo ime in sočasno promovirati obe znamki. Tako se je v veliki zagati znašel tudi Intel, ker na trg le stežka spravlja prenosnike z Intel Kaby Lake G procesorjem, zraven katerega se nahaja tudi AMD Vega-GL in GH (želijo ga tržiti kot gamerski produkt), saj sta trenutno potrjeni zgolj v dveh enačicah (prenosniki), in sicer Dell XPS 15 9575 in HP Spectre x360 15, izpod rok podjetij, ki zaenkrat naj ne bi bila podpisnika GPP.
Posledično to vodi v manj konkurenčen trg, na katerem ima Nvidia že trenutno večinski primat in manjšo možnost izbire za običajne potrošnike, kar je tudi osrednja spotika.
GPP je vsekakor zrel za preiskavo tako v ZDA (FTC) kot tudi Evropi (Evropska komisija). V zelenem taboru sicer trdijo nekaj, nepripravljenost do pojasnil pa vseeno “… smrdi po mesu in smrdi po ribah…” (Zahovič, 2015).
Zaskrbljujoče je, da za Nvidio podobni škandali postajajo stalnica. Mnogi najbrž še pomnite kontraverzo okoli GTX 970 “4”GB in GameWorks, kjer so razvijalci v “sponzorirane” igre integrirali efekte, ki so nekoliko ohromili AMD-jeve grafične kartice, občasno pa tudi samcato GTX serijo. Dober primer je HairWorks (Witcher 3), ki je izrazito znižal FPS, tako v rdečem kot tudi zelenem taboru. Izdan je bil kot odgovor na AMD-jev TressFX, ki sicer deluje bolje na opremi obeh velikanov. Razlika je v tem, da je GameWorks zaprta tehnologija, TressFX pa odprta, kar v prvi vrsti omogoča boljšo optimizacijo in na koncu tudi samo gamersko izkušnjo.
Vredno je omeniti še, da je Nvidia HardOCP obtožila zavajanja in dejala, da je njihovo nadaljnje sodelovanje postavljeno pod velik vprašaj. Gre za javno grožnjo enemu izmed priznanih medijev, s čimer se na koncu znajo opeči sami. Osebno smo mnenja, da kjer je dim, je tudi ogenj. Torej, v kolikor je GPP tako dober za uporabnike, kot trdijo pri Nvidii, zakaj o tem javno ne govorijo in ga kot takšnega oglašujejo?
Zdrava konkurenca je gonilo razvoja in inovacij, zato je še toliko bolj podlo, ko podjetja dominanten položaj na trgu izkoriščajo za zatiranje konkurence, namesto ukvarjanja s pridobitno dejavnostjo in poizkusom dostave kar najboljšega produkta potrošniku. Vsekakor bomo na koncu najkrajšo potegnili kupci.
