Oddaja Bar na Planet TV-ju je ena hujših stvari, ki so se pripetile slovenski televiziji

Priznam, sem eden tistih čudakov, ki je v preteklosti že pogledal kakšen del resničnostnega šova, kot so recimo Big Brother, Kmetija ali pa The Biggest Loser. Pri gledanju takih oddaj je nekaj čudno sproščujočega, preprosto odklopiš možgane in si pogledaš, kakšno smešno, a socialno nerodno stvar, bo tokrat prijavil Henrik oz. kateri spolni organ bo pred kamero pokazala Mirela.

Po poletnem premoru se vrača okrepljena vrsta resničnostnih oddaj in med njimi smo nedolgo tega na Planet TV-ju prejeli tudi novo sezono Bara, ki ga promovirajo kot »najboljši bar na planetu.« Štekate? Gre za igro besed, saj s tem ne mislijo, da je najboljša gostilna na svetu, ampak na programu Planet TV. Žal je ta premetanka, po ogledu 8. epizod, nekaj najbolj brihtnega in unikatnega na tem koščku govna, ki je kadar koli pozdravilo naše televizijske zaslone.

Da sem se spravil tipkat dotični članek, je predvsem posledica dolgočasja, saj se mi dobesedno v tem trenutku na televiziji vrti Bar nočna oddaja, ki štarta po Planet TV »prime-time« programu, ko se konča regularna oddaja Bar. Planet TV-ju se je zdela očitno brihtna ideja, da dobršen košček večera rezervirajo prav za to oddajo, in če ste v preteklosti storili kakšen greh in se zaradi tega želite mučiti, vas vaša odrešitev čaka točno ob devetih na Planet TV-ju.

To je dejansko oddaja, kjer se veseliš reklamnih blokov. Daleč stran so časi, ko se je ta šov dogajal na elitnih lokacijah, kot je ljubljanski Nebotičnik, in so nas zabavali bolj ali manj zanimivi tekmovalci, ki so dejansko posedovali košček karizme. Planet TV je za letošnji nabor 14 tekmovalcev moral poseči globoko v sod (med avdicijami pa v kozarec) in med ostanki mu je vendarle uspelo nabrati nekaj osebkov, voljnih kazanja svoje ličnosti na televizijskih sprejemnikih. Prav tako ima Bar očitno proračun podoben tistemu, ki ga jaz zapravim ob izposoji nakupovalnega vozička v Sparu.

Avdicije za izbor so bile krute, saj si, glede na finaliste, očitno za preboj v šov potreboval vsaj srčni utrip ter biti voljan skočiti s prvim v posteljo. Glavno vprašanje žirije, katere člani so bili verjetno naključni sprehajalci iz avtobusne postaje, se je skoraj vedno tikalo seksa. Ker itak, za delo v gostilni je najbolj pomembno tvoje ležanje v horizontali ter kazanje genitalij celotni Sloveniji.

Da se nihče noče približati temu orkanu govna, je jasno takoj, ko vidimo naše cenjene voditelje. Za glavnega povezovalca programa so izbrali namreč Domna Kumra, tipa, ki ni bil relevanten že vsaj od časov Bepopa in po vseh teh letih verjetno že pošteno zaostaja s plačili položnic, zato je podpisal prvo pogodbo, ki so mu jo postavili pred nos. Družbo mu dela seveda prelestna Jasna Kuljaj, punčara, ki se podpiše pod vsako resničnostno oddajo, saj ji je največji hobi govorjenje v prazno in se giblje med »resno« voditeljico ter »wannabe« zabavno opravljivko, ki ne pozna dlake na jeziku. Jasna nas je v vsaki oddaji, ki jo je vodila, opomnila, da zna oponašati Heleno Blagne in nič drugače ni niti letos, saj ji je očitno to dejstvo, po vseh teh letih, še vedno huronsko smešno.

Vsi vemo, da je začetek vsake serije najtežji in moraš gledalca že v prvem delu čimbolj prepričati v ogled. To je očitno jasno vsem, razen ustvarjalcem oddaje Bar. Štartali so z avdicijami, ki so jih razdelili v dva dela, potem pa se dobesedno dva dni ni zgodilo nič.

Pač, tekmovalci so posedali na kavčih, medtem ko dejanskega, gostilniškega dela – saj veste, segmenta, zaradi katerega bi sploh kdo gledal zadevo – ni bilo. Boleče očitno je bilo, da gostilna še ni bila pripravljena za obratovanje, zato smo lahko dva dni gledali, kako se tekmovalci premetavajo po postelji, kavču, si delajo kosmiče in pričajo gluposti.

Mizerne številke gledanosti so verjetno Planet TV prepričale, da »takole pa ne bo šlo« in da je treba ukrepati. In glej ga, zlomka, v dobesedno dveh dneh smo dobili dva pogumneža, ki sta brez sramu skočila v rjuhe. Tu ni šlo samo za kakšen hiter posnetek poljubljanja oz. nerazločnega videa, kjer se rahlo giblje rjuha in se gledalec sprašuje “a sta ali nista?” Praktično cele oddaje so namenjene jahalnim akcijam tekmovalke in posnetki so tako grafični ter predvsem glasni, da človeku postane nerodno že ob devetih zvečer in ne ob kakšni normalni uri, kot je na primer dve zjutraj in že vsi spijo.

Za vodjo celotne ekipe so postavili imanentnega Emija, ki je v prejšnji sezoni skorajda prilezel do finala, zaradi svojega namazanega jezika pa se od tedaj preizkuša v vlogi voditelja. Pri Big Brotherju je neuspešno želel vpeljati koncept Twitterja in deliti hudomušne Tweete, sedaj pa se želi preizkusiti v vodji diskoteke. Od kje mu referenca za tovrstno delo, ne vem, je pa očitno prepričan, da mora izgledati čim bolj strog in »hud«. Kar pa mu seveda ne uspe, saj ga resno ne jemljejo niti tekmovalci.

Ti so spet zgodba zase. Skoraj polovica jih je na avdicijah povedala, da jim je najbolj pomembna slava, medtem kot jim je priprava špricarja večna neznanka.

Problem je, da so tako nezanimivi, da si po osmih delih nisem zapomnil niti enega imena. Da, ne vem niti, kako je ime blondulji, ki je že praktično prvo noč zajahala svojega izvoljenca in katere razgaljeno telo, po vseh teh nazornih posnetkih, poznam bolje kot njena lastna mama.

Večina jih je precej tiho, so bledi, neinteresantni in se praktično zlijejo z elementi dnevne sobe, tako da jih sploh ne opaziš. Pardon, pozabil sem omeniti nekega ogromnega tipa s pobrito glavo, ki je v praktično vsakem kadru povsem naelektren in se meče ven, kot da se bo njegovih 15 minut slave izteklo v vsakem trenutku. Verjetno mu zraven v glavi igra Eminemov komad “Lose Yourself” in besedilo “you only get one shot, do not miss your chance to blow”. Tip se je tudi pohvalil, da je raper, njegov poklic pa je biti YouTuber. Zakaj ob slednji izjavi nisem presenečen …

»Faili« se nadaljujejo tudi iz tehničnega vidika, saj očitno za produkcijo skrbi ekipa dijakov, ki so si v šoli izbrali krožek z imenom »vodenje resničnostne oddaje na televiziji z visokim proračunom.« Da je avdio del v riti, kjer se včasih tekmovalcev ne sliši, je znanka že iz prejšnje oddaje. A tu so nove zanimivosti, kjer predvsem navduši, ko si iz neznanega razloga Domen Kumer sredi vodenja oddaje oprta kitaro, saj očitno mora gledalce opomniti, da je tudi pevec. A pripeti se tehnični spodrsljaj in »playback« se začne, še preden tip sploh odpre usta. Oddaja se prekine in brž uturajo reklame in ko se zadeva spet vrne, namesto da bi tip požrl ponos in zapel zares, spusti tako očiten »playback«, da peče glava.

Točno ta del oddaje me je prepričal, da ustvarjalci oddaje res ne vedo, kaj sploh počnejo. Samo poglejte si Domnov nastop, ki ga je model povlekel dobesedno iz riti. Poglejte Jasno, ki ji ni dal nihče scenarija, kaj početi in se samo ziblje izven kadra kot zmedena božična jelka sredi zasneženega avgusta. Pa natakarja, ki gleda v Domna in mu lahko dobesedno v očeh preberete, kako se skesano sprašuje, kaj je v življenju storil narobe, da mora biti v teu trenutku tukaj. Pa sami tekmovalci, ki več kot očitno ne poznajo komada, a so jim producenti zabičali, naj bodo čim bolj energični in za zabavo. Vsak resničnostni šov ima svoje elemente lažnosti, kjer zadeve niso resnične, ampak zrežirane. A Bar je pristopil vse meje in celotna zadeva je tako umetna, da človek prav voha plastično sadje.

Da je celoten projekt en velik, masten »fail«, so začutili tudi gledalci in dejanska diskoteka, kjer se dogaja oddaja, po prvem delu žalostno sameva. V baru, ki je mimogrede vizualno ostal nekje v letu 2005, praktično ni nikogar, razen dveh tipov za šankom in staršev nekega tekmovalca. Zadeva dejansko izgleda kot iz neke kavbojke, kjer gledamo opuščen »saloon« in samo čakal sem, da zapiha veter, mimo pa se pripelje okrogel »thumbleweed.«

S pisanjem tega članka sem sedaj skoraj zaključil in potem, ko se uzrem na TV, slišim tekmovalca, kako dvema naključnima obiskovalcema (ki dejansko nista sploh vedela, da se tu snema oddaja, ampak sta prišla pogledat bivši lokal – toliko o marketingu) razlaga: »Verjetno ni ljudi, ker se bojijo kamer.« Ne, dragi neznani natakar, ljudi obožujejo kamere in se jim nastavljajo ob vsaki priliki, a ne želijo imeti opravka s to katastrofalno televizijsko oddajo.

Roko na srce, Planet TV, prekinite ta celoten projekt in vsa preostala razpoložljiva sredstva namenite meni in pripravil vam bom šov o ravnanju ukrivljenih žebljev. Isto bo dolgočasno, a vsaj koristno za zabijanje krste naslednje sezone Bara.