NVIDIA RTX pooseblja vso bedo današnje industrije

Izid novih serij grafičnih kartic od nekdaj velja za enega izmed večjih dogodkov v PC industriji. Veleopevani Turing sem tako spremljal skozi zadnji dve leti, a hkrati v vsem času dejansko nisem začutil, s prstom žugajočega nagona, po zmogljivejši grafični kartici. Dejansko že nekaj časa ne pomnim špilov, kot sta bila Crysis in The Witcher 3, ki sta grafikalje takratnega časa pognala v rdečo, na rob smrti. Ne, šlo je bolj za radovednost, kaj bodo pri Nvidii pripravili tokrat. Vedoželjnost je včasih boleča in kar je bilo še pred nekaj trenutki sla po večvednosti, se v trenutku obrne v halucinacije zaradi prevelike količine vbrizganega heroina.

Govorim o novima prišlekoma RTX 2080 in RTX 2080 Ti, alfa plenici izbrancev, ki ne bosta strah in trepet nasprotnikov v večigralskih dvobojih, temveč zgolj teror denarnic nevednih kupcev.

Žal se je zgodilo natančno to, kar sem ob pompoznih napovedih “Ray Tracing” (+ preostalih tehnologij) in gledanju skopih diapozitivov po svoje pričakoval. Beseda in razkazovanje razkošnega mišičevja, kjer “tehnologija” prevlada nad izdelkom samim. Vse lepo in prav na papirju v kontroliranem okolju, zgolj z odseki najpriljubljenejših iger, pisanih na kožo, ampak kruta realnost zavajajočega marketinga je naposled doživela razodetje. Tehnologija zaenkrat živi le v glavah, od prohibicije zadetih, inženirjev Nvidie in njenega potenciala v resni obliki morda ne bomo dočakali nikoli (dvomim, da za čas te generacije).

Le kdo ne pomni tako opevanega Physix, s pomočjo katere so zelenci brsteli v preteklih 15 letih (pomislim na Borderlands). Ali celo GameWorks (hejterjem poznan pod imenom Gimpworks), ki dejansko ni imel niti repa, še manj pa glave. Nič drugače ni pri njihovem peklenskem konkurentu AMD-ju. Tudi on v omari skriva nekaj okostnjakov, npr. veleopevana tehnologija Vulkan ali še huje Mantle. Njen  potencial je bil izkoriščen v le redkih virtualnikih, med katerimi prevladuje Doom – OK, priznam, ni edina, prihaja še peščica novejših naslovov, apetit in želje pa ostajajo nepotešeni. Ampak ja, napihovanje grafov in prosojnic AMD-jevcev je na pogled idilično, a rezultati so žal praznejši od mašne sonate. Tako je, ko imata konkurenta vsak svojo tehnologijo in se izmenjujeta pri vlečenju vrvi, razvojni studii pa v veliki meri niso pri volji odpovedi katerega izmed obeh trgov, marmelado dodajo zgolj ob primernem podmazu. Proizvod ni kupcu prijazen in je kot “coles” ejnđel med naskakovanjem oblakov, kjer ob vsakem zamahu vse skupaj izpuhti v vroči sopari trenutka.

Nazaj k rdeči niti, Vulkan pač obstaja in je vsaj nemoteč faktor (open API), kar pa za Nvidiine tehnologije preprosto ne morem reči. V deliriju so se očitno odločili, da ni nič slabega, ko špil z GameWorks deluje slabo na njihovih lastnih karticah, konec koncev bo na konkurenčnih deloval še nekajkrat slabše. Tako se je zvrstil kup iger, od  The Witcher 3 (na takratni GTX 780 igre ob izidu sploh nisem mogel igrati) do Assassin’s Creed Syndicat. Tukaj imamo še nedavno izdan Final Fantasy XV in sod govna se počasi napolni do roba. Seveda ne gre za izključno krivdo Nvidie, svoje breme nosijo predvsem razvijalci in krog se počasi sklene. Konec koncev, le kdo ne bi želel igre “optimizirati” za kartice podjetja s prevladujočim tržnim deležem – skorajda monopolom (razmerje 30 %–70 %).

Morda se vse skupaj bere pristransko, kot nerazumno ihtenje otroka, ki mu mater v štacuni ni namenila želenega kosa čokolade. Ampak nisem na plačilni listi Intel-a (poštekeš?). Preprosto sem sit vseh mahinacij, ki so v zadnjih letih žal postale nekaj samoumevnega in so preprosto posmeh kupcem – ljudem, do katerih si tovrstnega odnosa podjetja preprosto ne bi smela privoščiti. Vse od GTX 780 preko GTX 970 do GTX 1060 3GB (grozote v stvarjenju GT 1030 DDR4 raje ne omenim), da ne pozabim omeniti še GPP, ki v vsem razmahu k sreči ni nikdar zaživel (morda se je predstava zgolj prestavila v zaodrje). A vendarle je korporacije potrebno razumeti in navsezadnje so finančni rezultati vsake kvartine pomembnejši od zadovoljstva uporabnikov.

RTX 2080 je vse, kar ne bi smela biti. Sama grafična primerjava morda izgleda osupljivo, nenazadnje dosega raven razred višje rangirane GTX 1080 TI. Amm, kje se že skriva presenečenje? Vse lepo in prav, dokler ne odpreš denarnice in z začudenjem buljiš v ceno, obiščeš bližnjo optiko za potrditev, da še vedno vidiš ostreje od poskočnega zajca, ko na bližnjem polju ugleda zajklo s korenčekom. Naposled se znajdeš v rudniku, kjer ob pogledu na 900 € hitro koplješ rudo, da bi našparal za novega petičneža in zamenjavo za svojo “ovdovelo” GTX 1080 Ti. Za vsem bliščem in napovedmi Nvidia vsakemu potencialnemu kupcu hitro tišči roko v rokovanje, a v njej skriva velik kupček “stercore”, ki si ga očitno lahko privošči na tone.

Postavimo cinizem na stran, kartica ima z naskokom najslabše razmerje med ceno in zmogljivostjo, kar sem jih ugledal v zadnjih 10 letih. Če seveda izpustimo GT 1030 DDR4 in ostale kastrirance, da veselo žlobudrajo v svojem oddelku za posebneže. Pričakoval sem več, mnogo več. Nekaj povsem običajnega je bilo, da vsaka nova serija za enak denar preseže svojega predhodnika, tudi do 30 %. Zlato pravilo zadnjih 5 let, razbito v prah, ko ga ugleda zavidljiva Meduza in betico odbije od telesa. Obljub pač ne moreš prodajati?! Amm, praviš, da so prednaročila razprodana???? *******.

RTX 2080 TI ima vsaj namen. Za oderuško ceno prejmeš nekaj dodatne zmogljivosti in “tehnologijo prihodnosti”. Napram GTX 1080 TI predstavlja absolutno nadgradnjo, a obhajajo me dvomi. Nvidia si je drznila v teritorij Titana umestiti TI kartico in ob apatičnosti potrošnikov se ji v večernem mraku iskrijo oči, misel na vse €€€, ki se tako voljno ponujajo … P/P je milo rečeno oderuški, bolj kot tisti v lokalni mafijski posojilnici, ampak zmogljivosti ji resnično ne gre oporekati.

Sami žal ne sodimo med “srečne” samooklicane elitneže, katerim bi kartice na rdeči preprogi v test tiščali že pred izidom, zato smo se za informacije bili primorani zanesti na preostale tehnične strani. Nešteto število podrobnih testov je že zakrožilo po svetovnem spletu, a za celostno mnenje jih bo treba prebrati vsaj nekaj. Po svoje mi je žal, ko opisovalci negativno kritiko pogosto ovijajo v celofan in s tem škodujejo tako kupcem kot tudi proizvajalcem samim.
Pojavljajo se mešana mnenja, kjer so manjše strani kar nekoliko stisnjene v kot, kar ne velja za medijske gigante, “to big to fail” je še kako živ. Izpostavljeni paradoks torej ni zgolj tema mojih možganskih blodenj, temveč širše scene tehničnih novinarjev in instantnih YouTube zvezd.

Nikdar si nisem želel, da bi bila RTX serija neuspešna, konec koncev se nikdar ne branim porabiti dodatnih cekinov za razumno ovrednoten produkt. A Nvidia je gigant, ki si lahko privošči marsikaj. V zadnjih letih lastnih grehov ne bi zmogla oprati niti, če ves profit vloži v odkupovanje cerkvenih odpustkov. Tako je, ko je konkurenca bleda senca nekdanjega sijaja in blišča. AMD je konkurenčen le v spodnjih sferah, saj od časov nekdaj legendarnih Radeon 7850, 7870, 7950 in 7970 (starejših 4xxx, 5xxx ne bom našteval), ki peščeni uri kljubujejo še dandanes. Od tedaj je preteklo že obilo vode, a naslednje uspešnice, ki bi navdušila mase gejmerjev (minerji so ob pogledu nanje doživljale večkratne orgazme), kar ni in ni na spregled.

Kakorkoli, RTX 2080 in 2080 TI predstavljata premijski produkt, ki si ga večina gejmerjev ne bo nikoli omislila, vsaj v Sloveniji ne. A ne morem odpustiti, ko kljub očitnemu manjku konkurence na trg lansiraš polprodukt in ob tem še dodatno dvigneš ceno. OK, die je večji, dodana so tudi RT in Tensor jedra, kjer so bila slednja, do sedaj, na voljo zgolj v ustroju Titana. Gre za, na letaku, super tehnologiji, kjer prva poskrbi za Ray Tracing in omogoči kompleksnejši izris scen, druga pa prvič v zgodovini delec umetne inteligence pripelje na kartice povprečnežev (DLSS AA). Vendarle, realne vrednosti je ob izidu bolj malo.

Ali je nakup za dano ceno slab? DA. Bi se dalo dobiti več? SEVEDA, veliko več. Je kaj narobe, če jo kupiš sam? NE, ker celostno ne gre za slabo kartico (zgolj izrazito precenjeno v času, ko rabljene dobiš za drobiž).

Več kot očitno so brzeli, tako zelo, da niti za preizkuševalce niso imeli pripravljenega absolutno NOBENEGA Ray Tracing naslova in ob poštenih namenih bi izdelek zlahka zamaknili za mesec ali dva. Sigurno bodo naslovi sčasoma prišli, a bo šlo za drobtine, ki si jih plačal presneto drago. Le upamo lahko, da tudi prenovljena Vega oz. Navi dosežeta uspeh Ryzen serije in potrošnikom po dolgih letih na obrazu izrišeta pristen nasmešek.

P. S. Avtor si lasti GTX 1070 sli konfiguracijo in opisuje stališče gejmerja. V delovnih postajah se namreč poje nekoliko drugače.