Serijo Resident Evil spremljam že od njenih ranih začetkov, saj sem preigral prav vse njene dele.
No, skoraj vse saj se mi je iz nepojasnjenih razlogov izmaknil Resident Evil: Code Veronica, katerega sem zaradi svoje ljubezni do te franšize poskušal preigrati spet pred kratkim.
A naletel sem na težavo, saj je igra izšla leta 2000 in je za današnje čase preprosto že preveč zastarela, da bi se človek zopet potopil v tosortno horror akcijo. Serija Resident Evil je v sedmem delu prenesla svojo starošolsko akcijo v moderne čase, zato se je zelo težko spet vrniti v prejšnje čase, kjer so vladale težavne kontrole ter slaba grafična podoba.
Ravno za takšne osebke kot sem jaz, se je razvijalec Capcom odločil predelati klasični naslov Resident Evil 2 v bolj moderno preobleko, saj ravno dvojka pri mnogih velja za najboljši naslov v celotni franšizi.
Tako je nastal Resident Evil 2 Remake, ki si je zadal visok cilj in sicer predelati celotni naslov iz davnega leta 1998 v sodobno okolje, hkrati pa ohraniti vse tisto, kar je izvirnik naredilo tako klasiko.
Pa jim je uspelo?
Razvojna ekipa: Capcom
Založnik: Capcom
Platforme: PC, PS4, XB1
Datum izida: 25.1.2019
Cena: 49.23 € -EIGRE.si
Zvrst: Preživetvena grozljivka
VIDEO RECENZIJA
Tisti, ki ste morda igrali originalno različico, se morate takoj zavedati, da je Resident Evil 2 Remake popolnoma nova izkušnja.
Tu namreč ne gre samo za izboljšane teksture in podporo višjim resolucijam. Capcom je dvojko popolnoma predelal in po novem se je akcija preselila v tretjeosebni pogled, streljanje ter raziskovanje okoliša pa je sedaj prikazano v čudoviti 3D grafiki.
Kljub vsem spremembam je zgodba ostala ista.
Zopet se lahko na začetku odločimo za izbiro našega glavnega protagonista. Izbiramo lahko med mladim policistom, katerega vsi poznamo pod imenom Leon S. Kennedy ter študentko Claire Redfield.
Izbira ni samo površna, saj vsak od njiju poseduje svojo zgodbo ter tudi orožja in potek samega raziskovanja ogromne policijske postaje Raccoon City, katera se je znašla pod napadom nemrtvih.
Ta je naša glavna lokacija dogajanja in je središče vseh naših aktivnosti, tipičnih za serijo Resident Evil.
Okolica je naravnost čudovita.
Kot rečeno je policijska postaja naravnost ogromna in naš glavni cilj je, da to sicer unikatno lokacijo čimprej zapustimo, saj je naravnost preplavljena z zombaklji a to seveda ne bo ravno preprosto.
Odprava pokojnikov zahteva dobro pozicioniranje, odstranjujemo pa jih z natančnim merjenjem orožij – akcija tako močno spominja na Resident Evil 4.
S sabo lahko naenkrat trogamo do štiri orožja, vsako od njih pa bo najbolj učinkovito, če hodeči kadaver zadanemo direktno v čefaro. Leon med svojim prečkanjem štorije naleti na pištolo, puško, magnum ter metalec plamenov, medtem ko se Calire lahko pozabava z revolverjem, pištolo ter metalcem granat.
Med prečkanjem stopenj odklenemo različna orožja a potrebno je skrbeti tudi za druge stvari.
RE 2 Remake je namreč v prvi vrsti preživetvena grozljivka, kar pomeni, da moramo z nabranimi surovinami pametno in skrbno upravljati.
Vsako orožje zahteva škrtasto odmerjeno strelivo, seveda pa moramo poskrbeti tudi za svoje zdravje, saj smo nemtrvim obiskovalcem prav slasten obrok in nas odgriznejo na praktično vsakem koraku.
Tako moramo poskrbeti še za nošnjo različnih zdravilnih zeli, ki jih lahko po tradiciji RE serije, združujemo v močnejše inačice.
V nahrbtnik lahko pospravimo še razne predmete, ki jih moramo uporabiti na različnih lokacijah za napredovanje štorije. Tu so še različne uganke, te pa včasih zahtevajo spet svoje stvari iz našega inventarja za razrešitev svojih skrivnosti.
Vsa ta kolobacija s predmeti pomeni, da je naš inventar precej natrpan in glede na to, da je na začetku presneto omejen (odkrijemo lahko različne torbe, ki ga razširijo), moramo dobro razmisliti, kaj se nam trenutno splača vlačiti s sabo.
Odvečne predmete lahko odložimo na posebnih varnih lokacijah, katere vsebujejo skrinjo za shranjevanje opreme.
Omejeni inventar je precej pomemben dejavnik pri igranju, saj nas prisili v planiranje naših odprav po miličinski postaji. Pobrati ne smemo kar vsega, na kar naletimo, če pa že, nas čaka ponovna nošnja do skrinjice in na nepotrebnem vračanju, se lahko marsikaj zalomi.
Ponovno prečkanje okolice je sestavni element celotne igralne izkušnje. Uganke včasih niso razrešljive kar takoj, ko na njih naletimo. Velikokrat za njih potrebujemo poseben predmet, družbo pa jim delajo še zaklenjene omarice ter sefi s svojimi kombinacij gesel, katere lahko odkrijemo povsem na drugem koncu mape.
Tako nas čaka ogromno prečkanja okolice in med večkratnim tekanjem kmalu postanemo v njej tako zverzirani, da si lahko že celotno mapo vtisnete v spomin.
In ko celotno mapo popolnoma obvladate in lahko miže navigirate med temačnimi hodniki, vam igra mojstrsko dostavi nov izziv.
Ravno na temu mestu se namreč igralec počuti udomačenega in kos vsem izzivom. Nadgrajeno orožja začne hitreje kositi nemtrve, postanemo spretni pri pokanju “headshotov” in ob vsakem nabranem predmetu že točno vemo, kam se nameniti.
Tu vstopi Mr. X.
Ogromna, počasi hodeča gora od možakarja, Mr. X je nekaj, kar vas bo zagotovo ujelo s spuščenimi hlačami.
Ni ga moč ubiti, niti dodobra ustaviti in gospod Iks vas začne zasledovati skozi celotno postajo. Kljub svoji počasnosti, je neustavljiv tank, ki vas presenetljivo zlahka ujame in če vas dobi, vas od smrti loči samo par udarcev.
Preudarno in počasno raziskovanje nenadoma zamenja paničen tek in igralec instantno v spomin prikliče prej zapomnjeno mapo. Mislim, da bi Capcom lahko tu šel še korak dlje saj se ob priklicu mape ter inventarja na zaslon, akcija v ozadju ustavi. Če bi nam Mr. X tudi ob gledanju v inventar dihal za vrat, bi bila sigurno celotna zadeva še bolj adrenalinska zato se zdi to malce zamujena priložnost.
A brez skrbi, Mr. X vam bo še vedno vzbudil hitrejše poganjanje krvi po žilah, za nočnomorno potenje pa je zaslužna odlična zvočna podlaga.
Nekaj posebnega občutiš, ko se nahajaš v temni sobi in med skrbnim prečesavanjem s svetilko naletiš na razpadajoče truplo ženske, katera začne tako vreščati, da ti zastane srce. Ali pa ko končno pobegneš pred Iksom a vseeno pred vrati slišiš njegove korake, kateri postajajo čedalje glasnejši.
Štorija verno sledi svojemu predhodniku in kot taka ni ravno preveč navdušujoča. Torej raziskovalni inštitut je delal poskuse na G-Virusu, nekaj je šlo narobe – bum, zombie apokalipsa. To ni ravno krivda same igre, saj se gre navsezadnje za predelavo, vseeno pa vzemite v obzir, da ravno ne boste spremljali napete zgodbe tipa the Last of Us.
Kot rečeno, različna igralna karakterja vsebujeta vsak svojo zgodbo in glavni objektiv, a ne pričakujte popolnoma različnih izkušenj.
Ko enkrat obremo zgodbo s prvim karakterjem, dobimo v meniju opcijo 2nd Run, kjer lahko štorijo izkusimo iz perspektive drugega lika. A tudi ta bo šel skozi iste lokacije in bo reševal iste uganke, le predmeti bodo razpostavljeni drugače ter odprte bodo nove poti, ki so bile prej zaklenjene. Bo pa zgodba drugačna, saj Leon želi na vse pretege ustaviti virus, medtem ko Claire išče predvsem svojega brata Chrisa. Skladno s tem bosta oba uzrla nove like, ki v celotni razkrijejo celotno zgodbo. Žal pa konec ni ravno nekaj posebnega in se zdi preprosto preveč odrezan. Spet, nič novega za Resident Evil serijo.
Bolj raznovrstni bi bili lahko tudi nasprotniki. Zombiji do konca igre ostanejo težaven nasprotnik in nikoli si jih ne smete jemati z rezervo. A povečini pokamo samo običajna razpadajoča trupla, katerim se nikoli ne pridružijo denimo oklepljeni specialci. Kasneje naletimo še na posebno verzijo nemrtvih, katere je za dokončen pogin potrebno sežgati, a ti spet niso ravno nekaj posebnega, predvsem pa jih je premalo.
Šefov sicer nekaj je, a od vas ne bodo zahtevali neke revolucionarne taktike. Pokali boste na njihove jasno označene dele šibkosti in kmalu bojo podlegli. Pri šefetinah se pokaže tudi majhna zmedenost borilnega sistema, saj se velikokrat zanašajo na zamahovanje od blizu, naš herojček pa ne poseduje nekih sposobnosti za izmikanje in na koncu vse skupaj izpade nerodno.
Druga polovica igre izgubi nekaj svojega zagona, saj se iz odlične policijske postaje preselimo v laboratorije. Če smo prej intimno spoznavali okolico in si odklepali nove bližnjice med odseki, gremo čez laboratorijske stopnje samo enkrat in celotna zadeva je bolj kot ne ravna črta do cilja.
Kljub tem manjšim neprilikam, lahko ponosno povem, da je Resident Evil 2 Remake vrhunski naslov, ki velikokrat spomni na vrhunske izdelke tipa Dead Space. Navdušuje dejstvo, da se gre za čisto enoigralsko izkušnjo, brez nepotrebnih vmešavanj večigralstva in mikrotransakcij. Tako, kot se za preživetveno grozljivko tudi spodobi.
Končno me je bilo pri igranju spet strah in Capcomu lahko za združitev vseh igralnih prijemov ter verno prenesene izkušnje izvirnika samo čestitam.
Govori se, da je v izdelavi že predelava Resident Evil 3 in že imam potne dlani ob misli na navaljujočega in neustavljivega Nemesisa.
