Po naporni izbiri si se končno odločil nadgraditi zastarelo mašinco ter se pridružiti 21. stoletju. A po premnogo pretočenih solza in vikinškem pogrebu starega Core2Duo tragedije še ni konec. Potrebno bo ponovno napolniti očesne rezervoarje, saj je ostala še ena pomembna stvar! Ne, ne mislim na tipkovnico in miško, ki sta v veliki meri odvisni od osebnih preferenc in navadno ne predstavljata tolikšnega finančnega zalogaja. Stari zaslon bo počasi že polnoleten in si zasluži mirnega pokoja, a kaj, ko se cene novih znajo gibati od okoli 80€ pa do 500€ in več, z različnimi karakteristikami, kot so resolucija, hitrost osveževanja, vidni koti, G-Sync, V-Sync, kontrast, barvna reprodukcija in še kaj drugega.
No, naš cilj je, da ti pomagamo pri najvitalnejši označbi vsakega zaslona, to je tip panela. Vsak je narejen z določenim namenom v mislih in to igra veliko vlogo pri sami izbiri. Danes si bomo tako pogledali, kakšne tipe panelov poznamo in kakšne so razlike med njimi, s tem pa upamo, da bo izbira samega zaslona postala dosti lažja. Lotili se bomo najpopularnejših treh vrst TN, IPS in VA, medtem, ko bomo zastarele (kot je CRT) dali na stran.
Pa se dajmo kar lotiti prvega.
TN (Twisted Nematic)
TN je najcenejša in najbolj razširjena vrsta panelov na trgu, ki so tudi najdlje v uporabi. Njihova izdelava je poceni in predstavljajo cenovno ugodno izbiro za vsakogar, ki želi enostavno 24″ FHD zaslon brez obzira na karkoli drugega. To ga je naredilo popularnega sploh pri cenovno omejenih igričarjih in osnovnih uporabnikih računalnika, ki največ dajo na ceno.
A nizka cena ni edina prednost te matrike. Velika prednost teh zaslonov so namreč tudi nizki odzivni časi, ki lahko znašajo do 1ms. To sicer navadnega igričarja samo po sebi ne bo spremenilo v večigralsko pošast s po 50 uboji na rundo, a je zelo pomemben dejavnik pri kompetitivnem igranju. Zaradi tega je za e-športnike izbira TN zaslona nujna, saj s tem poskrbijo za najmanjši zamik med potezami nasprotnika ter prikazom le teh na zaslonu, kar nudi minimalno prednost pred konkurenco. In vsi vemo, da v športu že najmanjša prednost lahko pomeni vitalno razliko med poražencem in zmagovalcem.
TN zasloni se prav tako lahko pohvalijo z najvišjo teoretično hitrostjo osveževanja med vsemi tipi panelov, saj lahko v času pisanja tega članka dosegajo do 240Hz. V praksi to pomeni, da je zmožen zaslon prikazovati 240 sličic na sekundo, kar zna v primeru dovolj zmogljivega računalnika med igrami poskrbeti za neverjetno gladko igralno izkušnjo, ponovno, kot idealno za e-športne naslove, ki praviloma niso sistemsko zahtevni.
A seveda cenovna ugodnost pride s par omejitvami. TN zasloni imajo najnižjo barvno natančnost in najslabše vidne kote, zaradi česar barve ne bodo povsem natančno prikazane in kvaliteta slike ob gledanju pod kotom drastično slabša. Zadnje čase se sicer uveljavlja dražji TN tip zaslonov s skoraj popolnimi vidnimi koti, a tudi zanj velja večina istih pravil kot za katerikoli drug TN tip. Če zaslon uporabljaš za urejanje slik ali grafični dizajn se TN na daleč izogni.
IPS (In-Plane Switching)
IPS je najpopularnejši tip visoko-kvalitetnih potrošniških in poslovnih zaslonov, z odlično barvno reprodukcijo in vidnimi koti ter solidnim odzivnim časom.
A tudi ta ne pride brez določenih omejitev. Za razliko od TN variant je odzivni čas omejen na 4ms, kar pa razen kompetitivnega igranja iger ni opazno in ne prestavlja nikakršnih omejitev. Tudi hitrost osveževanja je maksimalno omejena na 165Hz, čeprav velika večina cenovno ugodnih zaslonov dandanes še zmerom vztraja pri splošno uveljavljenih 60Hz. Ker od 120Hz naprej postaja razlika vedno manj očitna, se le redkokateri zaslon skuša podati nad 144Hz, saj se s tem drastično poveča tudi cena.
A izdelava IPS panelov je praviloma dražja, zaradi česar je posledično višja tudi cena teh zaslonov. Tako je TN glede razmerja med ceno in funkcije cenovno ugodnejša izbira, a z izjemo igranja iger inferiorna pri kvaliteti, sploh natančnosti prikazovanja barv.
Pomniti je potrebno tudi, da obstajajo različne variacije IPN zaslonov, kot so Samsung-ov PLS (Plane to Line Switching), AUO-jev AHVA (Advanced Hyper Viewing Angle) in ostale. Obstajajo tudi cenovno ugodnejše variante, kot je E-IPS s 6-bitnimi barvami ter FRC (Frame Rate Control), ki pa ne nudijo iste ravni kvalitete kot boljši IPS paneli. Z drugimi besedami, pri izbiri se je potrebno nekoliko pozanimati, kateri tip IPS zaslona je dejansko vgrajen in se ne zgolj slepo zanašati na oznako IPS.
VA (Vertical Alignment)
Za konec imamo še tip panela VA. Zasloni, ki se poslužujejo te tehnologije z navpično orientacijo tekočega kristala glede na površino v izključenem stanju zelo efektivno blokirajo svetlobo. Obstajata tudi tehnologiji MVA (multi-domain vertical alignment) ter PVA (patterned vertical alignment), ki delujeta po podobnem principu kot VA.
Zaradi blokiranja odvečne svetlobe so temačna področja bolj “bogata”, zaradi česar je tip popularen sploh pri filmskih entuziastih. Prednost VA pred TN zasloni sta izboljšan kontrast in boljši vidni koti, prav tako pa omogočajo tudi hitrejši odzivni čas od IPS zaslonov. Z drugimi besedami, gre za nekakšno vmesno stopničko med TN in IPS, ki so cenovno bližje IPS. Ne le to, visoko kvalitetni primerki ga cenovno pogosto tudi presežejo.
Kateri tip izbrati?
Prišli smo do konca, zato dajmo vse povzeti. Izbira je pogosto odvisna od cenovnega razreda in glavnega namena uporabe. V kolikor si cenovno omejen, TN panel predstavlja dobro rešitev, ki jo je pri igričarjih možno kombinirati z višjimi resolucijami ter boljšim odzivnim časom brez potrebe po žrtvovanju ledvice ali kakšnega drugega organa. A tudi tu znajo boljši primerki stati dober mošnjiček cekinov.
V primeru profesionalne slikovne ali video obdelave se bolj splača pogledati v smer IPS zaslonov. So sicer dražji, a z boljšimi vidnimi koti ter natančnejšo barvno reprodukcijo opravičijo višjo ceno.
VN se nahajajo nekje na srednji stopnički, z višjo ceno od TN zaslonov ter navadno nižjo kvaliteto od IPS zaslonov.
Seveda tip ni edina stvar, na katero moraš paziti pri izbiri zaslona, zaradi česar veliko leži na osebnih preferencah. Zastavi si budžet, postavi osnovne želje in nadaljuj od tam. A praviloma je vse, višje od klasičnega FHD zaslona z odzivnim časom 60Hz primerno zgolj za igričarje, urejevalce slik/videa ter vse ostale, ki vedo, zakaj želijo dano resolucijo pri dani hitrosti osveževanja.
