Že nekaj časa mineva od zadnjega dela Wolfenstein franšize in čeprav je bila naša odprava v svet, kjer je nacistična moč prevzela vse kotičke naše Zemljice bila dobra, se je morda le preveč zanašala na prvine svojega prednika in je premalo inovirala.
Sedaj imamo pred sabo Wolfenstein: Youngblood, ki je prvič v zgodovini serije zamenjal glavnega junaka ter vpeljal sodelovalno igranje. Je bil eksperiment uspešen?
Razvojna ekipa: Arkane Studios, MachineGames
Založnik: Bethesda
Platforme: Xbox One, PlayStation 4, PC
Cena: 29,99 €
Datum izida: 25.07.2019
Za novo Wolfenstein avanturo sta se združila razvijalca Arkane ter MachineGames in to se vsekakor pozna. Arkane je znan po svoji seriji Dishonored in dečki so izkušeni v izdelovanju na pol odprtih svetov, ki kar obiljujejo s podrobnostmi.
Njihove izkušnje so tu vsekakor prišle prav, saj se Youngblood tokrat dogaja v Franciji, za razliko od prejšnjih odprav pa nas tule pričakajo mape, ki jih ne prečkamo linearno, ampak se lahko podamo v raziskovanje in opravljanje izzivov po mili volji.
No, skoraj po mili volji, saj nas noge lahko odpeljejo na različne lokacije, vendar velikokrat doletimo na prepreko v obliki praktično nepremagljivih sovragov. Zlobni naciji so po novem dobili različne stopnje, ki jih lahko uspešno premagamo samo takrat, ko dobimo dovolj izkušenj in nadgradimo naš karakter.
Youngblood je tako dobil rahli RPG-jevski pridih, kjer nabiramo izkušnje in nadgrajujemo naše sposobnosti. To morda ne bo všeč vsem in treba je priznati, da je stopnjevanje malce čudno vkomponirano. V Wolfenstein seriji smo pač navajeni, da bodo naša orožja lahko pokopala vse in zato je malce bizarno videti, kako je nek nasprotnik prej padel kot pokošen, tokrat pa samo zaradi tega, ker njegova številka krasi njegovo ime, postane naenkrat nepremagljiva prepreka.
Igranje zna na nekaterih mestih zato spomniti na Borderlands in brez nadgrajevanja naših orožij naprej ne bo šlo. Orožarna je precej standardna, nadgrajujemo pa jo preko kovančkov, ki jih lahko poberemo tekom igranja.
Teh je sicer dovolj in proti koncu jih boste v košari imeli dovolj, da vašega junaka nadgradite na uničevalno silo nacijevske zalege. Vseeno pa je je nabiranje zlatnikov nekoliko tečno opravilo – kjer ste v prejšnjih naslovih pobrali strelivo in se odpravili na nadaljnje streljanje, morate tu pozorno prečesavati vsak predal, da se vam ja ne izmakne kakšen nadgrajevalni kovanec.
K sreči vse skupaj rešuje bojevanje, ki je hitro in zadovoljujoče tako kot poprej. Tokrat so nekateri sovražniki odporni na določen tip municije, zato vas igra vse skozi sili v menjavo orožij in eksperimentiranje. A brez skrbi, puška je še vedno uničujoča in če jo nadgradite do konca, bodo nasprotniki na normalni težavnosti padali kot za stavo. Žal je nekoliko utrpel skrivalni vidik. Sicer imamo sposobnost skrivanja (že od začetka imamo dostop do superherojskih oklepov Da’at Yichud), a ta posebna moč poide prehitro, da bi se na njo lahko zanašali na dolgi rok. Lepše se boste imeli, če se v odpravo podate z veselim pokanjem orožja.
Štorija tokrat pravi, da je B.J. Blazkowicz skrivnostno poniknil v Parizu in za njim se je izgubila vsaka sled. Vendar brez skrbi, v nalogo reševanja se podata njegovi hčerki Jess in Soph Blazkowicz, ki sta predstavljeni naravnost fantastično.
Morda vam kakšen vidik Youngblooda ne bo ravno všeč, a ne boste mogli mimo dejstva, da sta dvojčici prikupni in odlično spisani. Vsaka od njih ima svojo osebnost, njuno obnašanje pa je pričakovano od nekoga, ki je v najstniških letih, ima slavnega fotra in dostop do najbolj napredne tehnologije svojega časa. Sta pravi nedolžnici pri pobijanju in njuna prva žrtev in reakcija vas bo zagotovo navdušila.
Nadzorujemo lahko eno ali drugo in tu stopi nova privlačnost Youngblooda: sodelovalno igranje. To je eden redkih naslovov, ki že od začetka ponudi preigravanje štorije v navezi s še enim prijateljem, ki bi delovalo povsem neproblematično in inuativno. Če ste samotar, drug karakter nadzoruje umetna inteligenca, a ta izkušnja se niti slučajno ne more primerjati z živim soigralcem.
Še en dodatni igralec vam lahko pride hudo prav pri težkih bojih, kjer podležete pod metki nasprotnika. Takrat lahko pokličete prijatelja na pomoč in ta vas lahko oživi, vendar to lahko naredite samo trikrat, preden je igre konec in nadaljevati boste od začetka stopnje. Ročnega shranjevanja ni, niti na PC-ju, tako da se boste morali zanašati na pomaganje sotrpinu in nadzorne točke.
Dobrodošlo je tudi dejstvo, da je Youngblood prodajan za nižjo ceno, če pa si ubavite Deluxe različico, boste v avanturo lahko povabili še nekoga, četudi si ta sploh ne lasti kopije igre.
Omenimo še minuse. Kolobacije s kovančki smo že omenili, ne moremo pa niti mimo dejstva, da igra ponuja mikrotransakcije. Sicer lahko igro preigrate brez uporabo teh, a nekoliko žalostno je dejstvo, da bodo očitno vsi bodoči Bethesda izdelki vsebovali to nadležno mehaniko trgovanja.
Prav tako je prisotnih nekaj hroščev, celotna mehanika nadgrajevanja in nasprotnikov s stopnjami se zdi na silo vrinjena in morda bi bila celotna izkušnja boljša, če jih sploh ne bi bilo.
Vseeno je Youngblood soliden predstavnik Wolfenstein franšize, ki vsebuje svoje pluse kot sta zanimivi protagonistki in odlična in podrobna okolica, ki omogoča raziskovanje in različno prečkanje stopenj. Ni pa to pravo nadaljevanje in glede na ceno, to niti ni bilo za pričakovati.
