Že kar nekaj časa je minilo od zadnje enačice F1, ki je uspela zadrogirati moje dlani in v prste vnesti mravljinčenje. Saga sega leta nazaj, ko sem na CDjki prvič posegel po kraljici moto športa. V teh drugačnih časih si se za zaslonom res počutil kot v formuli, na računalniku si preprosto pritisnil gumbek za turbo 🙂 in se ob glasnem brnenju ventilatorjev.. khm, motorja pognal po pisti. Igro Formula 1 Grand Prix, takratnega založnika Microprose, sem naložil pred več kot dvema desetletjema, pisalo se je leto 1996 in norenje po ovinkih je bilo nedvomno višek testosterona vsakega mladeniča. Ljubezen iz prvega zavoja se je v naslednjih letih nekoliko usahnila in nadaljevanje ogledala šele s F1 2012. Da se vse skupaj ne bo vleklo bolj od nikoli končane in zadirčne mehiške nadaljevanke, dajva vse skupaj malce pohitriti.
Preskok iz preproste 2D igre v 1992 na moderno grafično podobo in fiziko je bil blago rečeno vznemirljiv. Tako pristaneva v novi enačici F1 2019. Nedvomno gre iz grafičnega vidika za najbolj realistično testosteronsko bombo do sedaj. Sama grafična podoba, znotraj žanra, za resne dirkače ni prvenstvenega pomena, sploh, ker je govora o simulaciji. Lahko rečem, da je tudi vozni model naravnost odličen – občutek ob drvenju čez šikane, kjer lahko že zaradi nekoliko pozne linije pristaneš v ogradi, nakar te z grabljicami kot palačinko spraskajo s stene. Fantje pri Codemasters preprosto vedo, kako se stvarem streže.
Razvojna ekipa: Codemasters
Založnik: Codemasters
Platforme: PC, XOne, PS4
Steam: LINK
Datum izida: 27.06.2019
Cena: 59.99€
Čuj, ti je zablokirala?
Storil bi še korak naprej s trditvijo, da je virtualno dirkanje postalo bolj vznemirljivo od dejanskega ogleda F1. Na to kani opozoriti že hiter pregled čez statistiko, ki razkriva, da je po letu 2014 (sprememba pravil) v nekaj več kot 100 dirkah kar 80 (M-B) zmag pripadlo enemu moštvu. Dolgčas in predvidljivost zagotovo nista nekaj, kar bi razveselilo vodilne, še manj pa gledalce, ki naj bi pred zaslonom preživeli glavnino nedelje. Za razliko od dejanske F1 je Codemastersova iz leta v leto boljša in neredki jo uvrščajo med najboljše dirkalne serije gejmerskih sistemov.
Vseeno nikoli nisem skrival nezadovoljstva nad vsakoletnimi izidi športnih iger, ki so znanilci počasnega stopicanja naprej in za katere je vsako leto potrebno odšteti polno ceno!? Nekoliko šaljivo povedano je še največja inovacija v F1 2019 vključitev F2. Pohvaliti moram vozni model, saj je občutek med vožnjo F1 in F2 različen. V F2 imajo vsi vozniki na voljo enak sklop – enakovredne dirkalnike, kar naredi sprehod na stezo jako razburljiv.
Tako boš v drugorazredni formuli odvozil celotno sezono 2018. Več kot dobrodošla popestritev med drvenjem po enih in istih stezah F1. Tudi karierni način je doživel zabavno pridobitev, ki pa je bolj kratke sape. Tekmovanje začneš v zgoraj omenjeni F2, ki je prežeta z interakcijami med tremi dirkači. Športni Lukas Weber in dolgotič Devon Butler sta mladeniča, ki želita tako kot ti zasesti sedež v F1.
Vzburjenje hitro uplahne
In tukaj se skriva največje razočaranje, saj vse skupaj traja zgolj tri dirke in po začetnem navdušenju je sledil pristanek na nos. Kot ob vsakem padcu tudi tokrat ni šlo brez bolečin in razočaranja, saj ideja interakcije med tekmeci sila obeta in bi predstavljala prepotrebno poživitev. Pripomogla bi k atmosferi in razburjenim trenutkom med sezonami (enoličnega) dirkanja v prvenstvu. Tako pa se vse skupaj zaključi s skokom med velike fante, kjer se bodoče gobezdanje odvija preko ponavljajočih intervjujev. Tamkaj bo Weber znal popihati na dušo, medtem, ko Butler ostane ne-obdarjen bednik.
Tako boš vedno znova in znova vozil po enakih progah, po dirki dobil enaka vprašanja, kjer destruktivni odgovori še vedno nimajo smisla in vse skupaj ponavljal 10 sezon, kolikor traja karierni način. F2 vsebino se da tudi popolnoma preskočiti, kar bo v F1 posadilo vse voznike iz letošnje sezone, ampak tega preprosto ne priporočam.
Vsak dec fura s tapravim
Samo igro sem preizkusil na PS4, kar vodi do ene izmed bolj osovraženih stvari na mojem precej kratkem seznamu. Tako je, seveda sem moral igrati s ploščkom, ki ga preziram že od njegovega nastanka. Nekaj dirk kasneje se je najin bipolaren medsebojni odpor nekoliko otoplil, a še zmeraj mi je vse zavoje uspelo speljati preč od idealnih linij, sploh ob izklopljenih asistencah. Ostali so zgolj skomini na volan, ki ga vsakemu resnemu dirkaču toplo priporočam, čeravno je bolid obvladljiv tudi s prenosljivcem.
F1 nikdar ni bila preprosta, a vseeno gre v zadnjih letih bolj za skupek raznoraznih pravil, kot pa kraljevsko disciplino dirkanja, kjer so se v preteklosti gladiatorji asfalta na dirke podajali s cmokom v grlu: “Bo ta morda moja zadnja?”
Drvenje, kot se šika
Kakorkoli, najboljši in najpomembnejši element vsake dirkačine je zagotovo samo dirkanje, saj boš za volanom prebil mnogo časa. Gre za naravnost odličen skupek umetne pameti in voznih lastnosti. Tako se boš lahko v sklopu dirke odločil za več različnih pristopov – boš varčeval z gumami in naredil postanek manj? Je bolje rezervoar napolniti do vrha ali tvegati in biti vseskozi hitrejši brez dodatnega litra ali dveh?
Vse podobne zadrege boš lahko razrešil pri sestavljanju ultimativne taktike že pred samo dirko. Tudi pri popolni taktiki se lahko zatakne in F1 2019 omogoča njeno spreminjanje med samim dirkanjem.
Drvenje skozi zavoje deluje naravno, pravočasno zaviranje pomembno in občutek tunelskega vida pri visokih hitrostih še kako prisoten. Ob tekmecih moreš ravnati preudarno, v nasprotnem primeru bo čas na stezi bolj odmerjen kot tisti v boksih. AI je agresiven in te zna v zavojih prisiliti v ubiranje počasnejših linij. V kolikor nisi pozoren hitro pride do trkov in znatnih izgub časa.
Ko sem večkrat v zavoj privihral s preveliko hitrostjo in kakopak prepozno pritisnil na zavoro, me je ob krajšanju poti preko trate ali povzročanju peščenega viharja, nemalokrat pričakalo obvestilo o kazenskih sekundah. Umetna pamet jih upošteva striktno, včasih celo preveč in kazenske sekunde dodeljuje za skoraj popolnoma legalno speljane zavoje, vseeno pa ne daje slutiti nepoštenosti.
Za uspešnost na težjih težavnosti boš ogromno časa preživel tudi med nadgradnjami in nastavitvami, ki si jih spoznal že v lanski različici. Sledi nenehen boj med razvojnim oddelkom in novimi regulacijami, ki grozijo, da si boš med dirkami bolj kot kaj drugega ogledoval spojlerje tekmecev.
Če bi opravil recenzijo lanskoletne igre bi lahkega srca 80% vsebine preprosto prekopiral. Po drugi strani pa je res, da je že F1 2018 ponujala avtentično dirkalno izkušnjo in prostor za inovacije je v tako izpopolnjeni dirkačini precej omejen, tudi zaradi omejitev zaradi licence. Kot že lani, je bilo ponovno dodanih nekaj legendarnih bolidov izpred desetletja, kar omogoči nekaj ur novih vsebin.
Pohvaliti velja tudi odličen AI, ki nudi dostojen izziv in vsaj sam spletnega dirkanja z neznanci nisem kaj prida pogrešal. AI se izogiba kontaktom in na splošno ubira hitre in pametne linije. Ko je potrebno, je agresiven, a kljub temu se vede človeško in napravi napako oz., če vse skupaj obrneva, zna večje napake igralca kaznovati.
Še najbolj sem pogrešal napredek v R&B in predvsem kakršno koli interakcijo med vozniki po dirkah samih. Zgodbeni preplet in dejansko zanimivi in raznoliki intervjuji na koncu bi serijo vzdignili raven višje in to od prihodnje enačice preprosto pričakujem. A do takrat se bom kot vsak drug dirkač lahko zadovoljil z letošnjo iteracijo, ki ni od muh.
Razsodba
(+) Simulacija kot se šika
(+) Lepa podoba
(+) Umetna pamet
(+) Taktika
(+) Razvoj bolida v kariernem načinu
(+) Legendarni bolidi in F2
(+/-) Spočetki zgodbenih sekvenc, ki pa so prekratke sape
(-) Malo novosti napram F1 2018
(-) Cena bi lahko bila nižja za desetaka ali dva
