Pred dnevi sem dobil možnost, da preizkusim igro Romance of the Three Kingdoms XIV. Možnost prelevitve v kitajskega voditelja je pač preveč mamljiva, da bi jo odklonil. Kot ljubitelj zgodovine me je naslov takoj povlekel. Že leta sem velik oboževalec Total War in Civilization serij, tako da je bil ta izdelek kot naročen zame.
Razvojna ekipa: Koei Tecmo
Založnik: Koei Tecmo
Platforme: PS4, PC
Link: LINK
Datum izida: 28.2.2020
Cena: 59.99 €
Žanr: Potezna strategija
Za igro stoji studio in založba Koei Tecmo in to je, kot naslov pove, že štirinajsto nadaljevanje igre, ki je prvič izšla leta 1985. Igra je kljub staležu zahodnemu svetu manj poznana. Prvič je v Evropo prišla v svoji sedmi ediciji v letu 2004 in od takrat smo Evropejci dobili le še dva dela te serije. Tokrat so igro v Evropi izdali četrtič. Z igro sem se sam srečal prvič in kot rečeno me je takoj zasrbelo zaradi zgodbe, ki se odvija v srednjeveški Kitajski. Dodana vrednost igre meni je to, da gre za potezno igro, saj sem oboževalec poteznih iger (še vedno več ur prebijem s Heroes of Might and Magic III, CIV in TW franšizami).
Pa recimo še kakšno o sami igri. Gre za naslov, ki bi ga na hitro ocenil kot “ljubezenskega otroka” Total War in Civilization. Žal pa se igri nikakor ne uspe približati ne enem ne drugem naslovu vsaj kar se tiče kvalitete oziroma igralnosti. V svoji biti je precej bolj arkadna kot oba prej omenjena naslova. Sama navigacija skozi igro je milo rečeno slaba. Na tej točki naj omenim, da sem jo preigraval na Playstation 4, za katerega je bila igra tudi ustvarjena. Naknadno in predvsem za zahodni trg so jo umestili še na PC. Kakorkoli mnogo iger uspešno živi tako na računalnikih kot na konzolah, zato je uporaba labirintnega menija kot tudi izredno slabe barvne konfiguracije v teh časih brca v temo in veliko pod pričakovanji. Meniji znotraj menijev do katerih dostopaš z raznimi tipkovnimi kombinacijami otežujejo potek drugače precej hitre potezne igre. Na tej točki bi pohvalil uvajalni del igre, ki je obširen in precej dobro zastavljen. Sem pa se tu in tam precej namučil, da sem dognal kaj točno želi od mene, saj premalo orišejo tiste res pomembne zadeve.
Karakterji v igri so dobro postavljeni, zgodba ima smisel in če si ljubitelj tega obdobja te na začetku dobesedno potegne vase. Ena glavnih razlik, zakaj to ni simulacijska igra kot so naslovi Total War je to, da igra bolj kot na fine detajle in globoko zgodbo stavi na hitro napredovanje in surealno slikovitost. Ko v igri napreduješ in jo, če temu lahko rečemo obvladaš hitro postane zelo monotona in avtomatična, kar je hiba mnogih strateških iger.
Igra ima precej vsebine, kar me je zelo navdušilo in če želiš resnično preigrati vse si boš moral vzeti, kar precej časa. Prevzel me je predvsem vojaški del igre, medtem ko sta me ekonomski in urbanistični pustila v želji po še nečem, še sam ne znam točno definirati čem, ampak manjka en tisti faktor x. Vojska seveda igra ključno vlogo v igri, kljub temu, da so bitke avtomatske in da je vojska odvisna od tvojega generala, je zadeva precej zanimiva. Za to poskrbi taktični uporabniški vmesnik, kjer moraš med drugim izbirati postavitev, upoštevati osebnost generala, skrbeti za dotok surovin k vojski itd.
Ena stvar, ki bo verjetno zmotila marsikoga je to, da igra ne omogoča “Skirmish” načina, ampak lahko igraš zgolj vnaprej določene scenarije. Sonček znotraj nevihte je to, da si karakterje lahko ustvariš sam in jim dodaš sposobnosti in zgodovino. Kar kul. Kot pa že omenjeno sam sem velik oboževalec poteznih strategij. Čeprav ta izdelek ne dosega največjih predstavnikov tega žanra, še vedno dostavi zanimiv naslov z izjemno zanimivo tematiko. V zakup je treba vzeti, da je izdelek načeloma namenjen azijskemu trgu, kjer so verjetno preference malce drugačne. Po drugi strani bi leta razvoja na igri morala dati zadostno količino izkušenj, da bi igra potekala boljše. Je pa vseeno osvežilno igrati nekoliko hitreje pretočno potezno igro kot smo jih bili vajeni do sedaj.
