Leto 2007 je bil čas, ko je razvijalec Valve še vedno pridno delal na igrah. Res je, da je Half-Life 2 na PC-je privekal 3 leta prej in da so od takrat izdali samo eno epizodo planirane trilogije epizod, a vsaj delali so nečem in če bi igralci takrat vedeli, da bodo na novo Half-Life poglavje morali čakati še 13 let, bi se zagotovo manj pritoževali.
A vrnimo se v leto 2007. Valve je kot v obliki nekega opravičila za igralce izdal paket The Orange Box, ki je za nizko ceno vključeval tri izdelke. Malce smešno je, da vsa ta leta kasneje vidimo, da je Half-Life Episode 2 bila še najmanj privlačen del paketa. Team Fortress 2 je namreč bila ena prvih iger, kjer se je začelo masovno služenje preko mikrotransakcij, notri pa smo našli tudi majhno, bolj kot ne eksperimentalno igro z imenom Portal.
In res nihče ni pričakoval, da bo ta sorazmerno kratka ugankarska igra takrat ekplodirala v popularnosti in takrat celo zasenčila vedno popularni Half-Life.
Razvojna ekipa: Valve
Založnik: Valve
Platforme: PC, Xbox 360, PS3, Linux, macOS
Steam: Link
Datum izida: 10.10.2007
Cena: 8,19€
Zvrst: Ugankarska, prvoosebna
NAPOVEDNIK
Portal so ob izidu oboževali vsi: tako igralci kot tudi kritiki. To je ena redkih iger, ki ima denimo na Metacriticu celo višjo oceno iz strani igralcev kot pa iz strani kritikov. Poleg tega je igra hitro postala tarča memov in po internetu so se pojavile razne smešne fotografije obljubljene torte, ki naj bi igralca čakala na koncu igre.
Portal je še danes primer odlične in preproste ideje, ki je izpeljana do popolnosti in ne poseduje nobenega odvečnega balasta. Špil vas drži prikovane pred zaslon od začetka do konca in vmes preprosto ni trenutka, ko bi se človek naveličal ali pa obupal nad igranjem.
Zanimiv je že štart, ko se kot testni subjekt zbudimo v hermetično zaprti stekleni kletki, nato preko zvočnika slišimo glas hladne umetne inteligence. Ta nas obvesti, da se trenutno nahajamo v laboratorijih podjetja Aperture Science in da je pred nami serija testov, kjer bo treba izkoristiti našo iznajdljivost ter logično sklepanje dogodkov. Potem pa se odpre prvi portal, ki me je leta 2011 naravnost odpihnil in je v bistvu še danes impresivna tehnologija.
Celotna filozofija igranja je prilagojena preprostemu a močno inovativnemu konceptu portalov. V roke dobimo prav posebno puško in ta lahko na določene površine z levim miškinim gumbom izstreli moder ali pa z desnim gumbom oranžni portal. Ko vstopite v enega, na drugem koncu izstopite v drugega. Zdaj pa vzemite ta koncept in ga razširite čez celotno igro. Dolgočasno? Niti približno, saj ta preprosta ideja ponudi ogromno novih možnosti za prečkanje ovir in sprehajanje skozi okolico.
Umetna inteligenca GLaDOS nam nato pove našo nalogo: čaka nas kup različnih sob, ki bodo vpeljevale nove mehanike in če uspešno opravimo vse naloge, nas bo na koncu pričakala nagrada v obliki torte.
Naša junakinja Chell se nato poda na pogumno opravljanje izzivov. Prvih nekaj stopenj je otročje lahkih, a Portal začne mojstrsko stopnjevati izzive. Naloge so sprva preproste: ustvari portal in skozi prenesi škatlo ter to namesti na ogromen rdeč gumb, ki nato odpre vrata. Ob vsaki orapvljeni nalogi se odpravimo v dvigalo, GLaDOS pa nam čestita za uspešno opravljen izziv.
Vendar pa zadeva kmalu postane smrtno resna. Skozi igranje izvemo, da to testno okolje ni morda tako nedolžno kot je videti na prvi pogled in da tudi GLaDOS ne govori resnice. Naše nelagodje opazi tudi umetna inteligenca in naše naloge postajajo čedalje težje. Prej sterilna, nenevarna okolja se spremenijo v prepade, kjer nas ob dnu čaka smrtonosna kislina. Namesto škatel, ki nam pomagajo v reševanju nalog, naletimo na ubijalske robotke, ki samo čakajo, da se pojavimo pred njimi. Skupaj s tem narašča tudi težavnost, saj se v reševanje nalog vmešajo tudi laserji, premikajoče platforme in posebne energetske krogle, ki poskrbijo za delovanje okoliških strojev. Prištejte k temu še modra zaščitna polja, preko katerih ne morete streljati portalov in dobite kar težak izziv, ki bo poskrbel za mletje vaših možganskih celic.
Ravno tu se pokaže najlepša lastnost Portala: odlično zamišljene uganke. Namreč ustvariti neko sobo z oviramo in samo eno rešitvijo ni pretirano težko. Prav tako ni nek velik problem ustvariti stopnjo, ki je prekleto težka za igralca. Vendar pa znajo samo mojstrski oblikovalci ustvariti izziv, ki je težak, a nikoli preveč zahteven, da bi se človek dneve ubadal z enim problemom, dokler ne bi iz obupa pogledal kakšen spletni vodič.
Sam nisem pretiran navdušenec nad ugankami v igrah, saj te velikokrat preprosto niso dobre in so potrata časa za razrešitev. Vendar pa je Portal drugačen, saj sem pri vsakemu izzivu rešitev odkril povsem sam in, še bolj pomembno, ob rešitvi sem čutil ponos. Res je zanimivo, kako ob vstopu v kakšno sobo sploh ne veš, kako bi začel in velikokrat sem si rekel, da je tole preprosto nemogoče. Potem pa začneš razmišljati in v mislih si začrtaš sosledje dogodkov, dokler na koncu ne dobiš tisti neprecenljivi “Aha!” moment, ko se sestavljanka sestavi in vidiš pot naprej. Portal 1 ima v podnaslovu zapisano “Začnite razmišljati s portali” in čeprav sem najprej mislil, da je to samo neki brihtni marketinški slogan, je v bistvu gola resnica. Med igranjem res začnete razmišljati s portali in dlje ko ste v igri, bolj napreduje vaša sposobnost.
Kmalu sem se zalotil pri preračunavanju zapletenih igralnih pristopov kot je denimo tale primer: pred mano se nahaja visoka ovira, ki je ne morem preplezati. Na drugi strani ni nobene površine za ustvarjanje portala, ta se nahaja samo globoko pod mano in nad mano. Zato ustvarim portal pod sabo in nad sabo. Hitrost skoka navzdol me bo izstrelila zgoraj, tako da bom lahko preskočil oviro. Vendar pa globina prvega portala ni dovolj velika, da bi pridobil zahtevano hitrost, zato pri padanju iz prvega portala pod sabo ustvarim nov portal. Padec skozi tega me vrne v prvi portal, a sedaj imam dovolj hitrosti, da preskočim oviro.
To se morda ob branju sliši čista zmešnjava, a ob igranju vse te kocke padejo na svoje mesto in vidimo lahko kristalno sliko. Vse to razmišljanje se preseli tudi izven igre in čudite se, če boste ob spanju še vedno gledali portale. Igralnost je preprosto tako zasvojljiva, da se boste vedno vrnili nazaj v igro po novo dozico ugankarske droge.
Ni pa zgolj močna igralnost tista, ki pelje izkušnjo naprej, ampak tudi zgodba. Portal ne vsebuje nobenih drugih karakterjev in mi smo edino živo bitje v laboratoriju. Družbo nam dela umetna inteligenca GLaDOS ter okoli stoječe strojnice. Imajo pa tudi te v sebi nekaj inteligence in če jih prevrnemo in tako onesposobimo, zakričijo in se nam ob svojem ugašanju opravičijo. Dejansko nam ta kupček strojnih in smrtonosnih delov vzbudi občutek krivde, kar ni čudno in je tudi del načrta GLaDOS. Bolj ko napreduje skozi stopnje, uvidimo, da so bili pred nami že drugi testni subjekti. Vsake toliko naletimo na uničen panel kirurške okolice, ki nam prikaže porisane stene prejšnjih testirancev, z napisi, da naj ne zaupamo torti. Igra nam tako pripoveduje zgodbo skozi takšno minimalno izpostavljenost okoliških dogodkov in enake tehnike se je poslužil tudi popularni Dark Souls.
Edini minus tako sploh ni minus. Igra vam bo za preigravanje vzela okoli 6 ur, kar se za današnje dni zdi kriminalno malo. Vendar pa je razvijalec naredil izkušnjo tako čvrsto ter ustvaril perfektno velike stopnje, da vam med igranjem ne bo niti za sekundo dolgčas. Na koncu si človek zaželi samo še več igranja, več zgodbe in več izzivov. K sreči je skupnost poskrbela za nekaj modifikacij in čeprav je nekaj od teh dobrih, se mojstrskim izzivom izvrnika preprosto ne morejo približati.
Portal je tako izkušnja, ki jo preprosto morate preizkusti. V bistvu je igra tudi čudovita izkušnja za tiste novince, ki še nikoli niso igrali naslova iz prvoosebnega pogleda, saj vas igra lepo nauči premikanja in streljanja, zraven pa dobite še čudovito ugankarsko izkušnjo. Naravnost čudovit naslov in lep vpogled v preteklost, ko so razvijalci odvisnost pri igranju dosegli z unikatnimi igralnimi mehanikami in ne loot boxi.
