Need For Speed: Hot Pursuit Remastered – molzenje denarja od oboževalcev

“I feel the need – the need for speed!” je davnega leta gospodovega 1986 v kinematografih odzvanjalo s platna. Slavni stavek je izrekel Tom Cruise v filmu Top Gun in le slabih osem let je prešlo, ko je police trgovin preplavila igra The Need For Speed (NFS). Sprva le za konzolo 3DO, kasneje in sicer ravno ob 10. obletnici filma Top Gun, pa je Need For Speed izšla tudi za operacijski sistem Windows. Od takrat je preteklo že kar nekaj vode in franšiza NFS je do danes nabrala že, reci in piši, 24 naslovov.

Moji prvi spomini na Need For Speed sežejo, ne boš verjel, ampak je res, točno na NFS Hot Pursuit. Takrat smo to na veliko igrali pri stricu, ki je imel doma za takrat dostojno mašino. Igra je takrat postavila čisto nov nivo, saj si naenkrat poleg hitre vožnje do cilja moral razmišljati še o tem, kako za vraga se otresti policistov. Ti so ti stalno vozili za ritjo in te priganjali, da si vozil še hitreje in se poskušal ne zabiti v vsako možno točko. To so bili bombastični časi za nas, zdaj že malo starejše igričarje.

Razvojna ekipa:  Criterion games
Založnik: Electronic Arts
Platforme: PS4, Xbox One, PC, Nintendo Switch
Datum izida: 06.11.2020
Cena: 39,35 € (Eigre.si)
Žanr: Dirkačina

VIDEO RECENZIJA

Need for Speed je nadaljeval z izdajanjem iger in leta 2002 izdal vrhunski NFS Hot Pursuit 2, ki je bil odlična nadgradnja prvega dela in je dodal možnost igranja kot policist. Tako smo se znašli tudi za volanom carskih policijskih avtomobilov in se zapodili za vozniki, ki so preizkušali svoje sposobnosti na cestah. Potem je za večino ljudi sledilo zlato obdobje serije, saj so sledili naslovi Underground, Underground 2 in Most Wanted. Gre za kultne naslove, ki so NFS povzdignili na visoko stopničko dirkaških iger. Poleg možnosti prostega raziskovanja mape, so imele vrhunsko zvočno podlago in bombastično video zgodbo. Vpeljali so nove dirkaške načine drift in drag, a najbolj epska novost je bila “friziranje” avtomobilov. Če smo se v prejšnjih delih slinili po avtomobilih, ki jih nikoli ne bomo vozili oziroma le redko kdo od nas, smo sedaj sedli za volan relativno povprečnih avtomobilov, ki smo jih predelali v prave male pošasti, ki so pod pokrovom poleg hude mašine skrivale še vsaj eno jeklenko NOS-a. Havbo je obvezno krasila poslikava, feltne so se odele v najbolj odštekane barve in vse skupaj je moralo biti osvetljeno z kričečimi neonkami. Ah ja, dobri stari časi.

Večina igričarjev bi se na tej točki strinjala, da se Need For Speed po originalnem Most Wanted ni nikoli več resnično izkazala oziroma pokazala kaj omembe vrednega. Čeprav so od takrat izdali že kar dvanajst novih delov, vsaj med gamersko publiko ni zaznati pretiranega navdušenja. Te debate sam tukaj nebi načenjal, saj so Underground in Most Wanted igre precej drugačne od drugih NFS izdelkov, kar pa ni nujno slabo. Pri EA so se odločili, da uberejo drugačno pot in tega jim ne gre zameriti. Do neke mere jim je vsaj pri kritikih to tudi uspešno uspelo in sicer Need For Speed Hot Pursuit, ki je luč sveta ugledal leta 2010 in je predelava prednika iz leta ‘98, je še danes najbolj ocenjen izdelek serije, saj na Metacriticu drži visoko oceno 86 od 100 (najnižjo 59 za primerjavo krasi naslov Undercover). Igra je bila takrat všečna tudi meni. Je nekakšna vrnitev h koreninami. Lepa grafična podoba, dobra igralnost, veliko število bombastičnih avtomobilov tako med dirkači kot policisti. Igri res ni za očitati nič tragično slabega. 

Verjamem, da se že vsi sprašujete, zakaj je potrebno toliko razpredanja o seriji Need For Speed, če recenzija govori o najnovejši izdaji Need For Speed Hot Pursuit Remastered. In moj odgovor je preprost: gre za igro, ki je karbonska kopija 10 let starega projekta, ki je obujen projekt 22 let stare igre. Štekaš? Ne? Ne skrbi, tudi jaz sem še vedno zmeden. Ko sem igro dobil v roke sem avtomatsko mislil, da gre za Remastered verzijo Hot Pursuit 2, a sem kmalu spoznal, da gre že za tretjo edicijo iste igre. EA je izdal rahlo izboljšano igro in ji na Steamu nabil ceno 29,99 evrov, hkrati pa iz prodaje umaknil igro iz leta 2010, ki je na Steamu še dan pred prihodom Remastered verzije stala 19,99 evrov, ob znižanjih pa borih 3,74 evra. Zakaj se mi zdi to pomembno? Beri naprej.

Need For Speed Hot Pursuit Remastered ne ponuja ničesar novega. Ne gre za kakšno šokantno predelavo, kjer so ponudili ne vem kakšne novitete ali izboljšanja. Gre dejansko samo za kozmetnično prenovo igre. Človek, no pa tudi jaz, bi še razumel, če bi igra grafično naredila ne vem kakšen preskok in morda ponudila vsaj ray tracing (za primerjavo poglej video). Da je vse še precej bolj bizarno: če ob bok postavite igro iz leta 2010 in letošnjo vidite le res majhne razlike, ki niso vredne dodatnih 10 evrov ob nakupu. EA nas je tokrat konkretno peljal s***. Vseeno pa moram ob tej priložnosti povedati tudi to, da kljub temu igra ostaja vrhunska, kar je sicer bila že ob izhodu. To se ni spremenilo. Kot sem že malce višje napisal, gre za meni osebno eno boljših zadev, ki je prišla izpod okrilja Electronic Arts. Morda edina stvar, ki si zasluži pohvalo je ta, da so vsi DLC-ji že vključeni v Remastered verziji in jih torej ne potrebujete dokupovati. No, to sem dal iz svojega sistema.

Skratka, za vse tiste, ki ste že igrali NFS Hot Pursuit, predlagam, da tokrat naredite obvoz, za tiste ki igre še niste igrali in vam ni žal denarja pa nakup vseeno toplo priporočam, saj gre v osnovi za dober špil. 

Kot smo pri Need For Speed igrah navajeni, gre bolj za arkaden tip igranja. Igranje na kontrolerju je morda za kakšen odtenek težje kot na tipkovnici, a zato veliko bolj prijazno kar se tiče tipk. Pri tipkovnici so le te malce čudno razporejene. Pri kontrolerju so tipke bolj logične, hkrati pa težje vodljive, vsaj takšno izkušnjo sem dobil jaz. Avtomobilov imamo na voljo cel kup in z vsako opravljeno misijo odklepamo nova vozila. To velja tako za vlogo dirkača kot policista. Prav ta aspekt igre mi je najbolj všečen. Igrati kot policist in poskušati s ceste spraviti nebodigatreba me je res vrnilo v otroštvo, ko sem igral NFS Hot Pursuit 2 ali pa Carmageddon. Občutek, ki je spremljal že ob verziji iz leta 2010 je, da so video uvodi pred dirkami predolgi in kljub temu, da jih lahko preskočiš, pravzaprav zelo moteči. Škoda je tudi to, da niso vsaj za Remastered verzijo vepljalivečjo modularnost avtomobilov in kakšno novost.

Ja, denar denar, sveta vladar.

(+) Osnovna igralnost

(-) Nobenih novitet

(-) Ponuja premalo, da bi opravičila ceno

(-) Molzenje denarja