Originalni Little Nighmares je izšel leta 2017 in čeprav sem oboževalec grozljivk in me je napovednik za to igro sprva navdušil, si nikoli nisem vzel dovolj časa, da bi si igro dejansko prenesel in odigral od začetka do konca. Voda mi je ta mesec začela pošteno kapljati v usta, saj je nadaljevanje bilo praktično pred vrati in vedel sem, da bosta igri med sabo močno povezani in preigravanje prvenca je bila zato nuja.
In v igranju enke sem se dejansko zabaval, čeprav sem na DLC-ju naletel na eno oviro, zaradi katere sem nato nad igranjem obupal. A dobil sem to kar sem hotel: trdno podlago, na kateri lahko brez skrbi zapišem svoje mnenje o nadaljevanju in vam takoj sporočim, da je to odlično, še posebej če ste že oboževalec originala.
Razvojna ekipa: Tarsier Studios
Založnik: Bandai Namco
Platforme: PC, PS4, PS5, Xbox One, Xbox Series X, Nintendo Switch
Steam: Stran trgovine
Datum izida: 11.2.2021
Cena: 29.99 €
Zvrst: Grozljivka
VIDEO RECENZIJA
V drugem delu igramo novega junaka – skrivnostnega fantiča z imenom Mono. Njegovega imena vam igra sicer ne pove, saj tudi nadaljevanje gradi na štorijalnem izročilu prvenca, kar pomeni, da bomo dogajanje okoli sebe spremljali skozi dogodke, ki ne vsebujejo prav nobenega dialoga. Mono se na začetku stopnje preprosto zbudi, si nadene škrnicelj na glavo in se poda skozi čudovito 3D izrisano okolico, ki ga spremljamo od strani gledanega pogleda.
Takšnih platformčin smo od indie studijev prejeli že cel kup, a brez vsakega pomisleka lahko zapišem, da je Little Nightmares 2 po vizualni plati stopničko na drugimi. Podoba je bila čudovita že v izvirniku, tu pa je še razvijalec šel še korak dlje. Med igranjem imaš včasih res občutek, da spremljaš risanko, ki je ustvaril kakšen večji animacijski studio. Okolica je zavita v temo in jo poseljujejo bitja, ki bi jih lahko izrodila lahko samo… No, nočna mora. Ustvarjalnemu umu, ki je poskrbel za vse kreacije sveta je treba res samo čestitati, saj mu je uspelo ustvariti stopnje in bitja, ki pri igralcu hitro vzbudijo občutke nelagodja. Little Nightmares 2 vse vloži v grajenje prepričljive, turobne atmosfere, ki je krasila že original, tu pa je zadeva zaradi nadgrajene grafične podobe samo še nadgrajena. Veliko pri temu pripomore tudi odličen zvok. Zvočnega podajanja govorcev sicer ni, ampak to ne pomeni veliko, saj je zvočna kulisa povsod drugje nadmočna. Sprehajanje skozi stopnje je pospremljeno s pokanjem lesenih desk, glasnim dihanjem “nečesa” in odmevi naših korakov, ko počasi tekamo skozi majhne in ogromne stopnje.
Teh je pet in so razdeljene na različne stavbe, vsaka od teh pa vsebuje svojo nevarnost in nekakšnega mini šefa. Naše noge nas odnesejo skozi bolnico, divjino, stanovanja in šolo. Slednja stopnja je pri meni vzbudila največ strahu, saj nam je za petami zoprna učiteljica, ki s svojim stegovanjem vratu požene lepo dozico adrenalina po krvi.
Kot rečeno, neke glavne zgodbe ni in igralec si lahko sam ustvari svojo pripoved glede na okolico, ki jo spremlja. Ena stopnja nas denimo popelje skozi različna stanovanja, za teleportiranje pa moramo prižigati televizorje in stopiti skozi njih. Vendar pa velikokrat pred temi televizorji stojijo ljudje, ki so povsem hipnotizirani, medtem ko gledajo v prazno sliko, a če jim televizor ugasnemo, se jim popolnoma sname in se zapodijo za nami. Tu ni težko spregledati nauka igre, ki želi povedati, da smo vsi odvisni od digitalnih medijev in če nam kdo to drogo vzame, potem se mu slabo piše.
Na avanturi nas tokrat spremlja deklica Six. Da, točno tista, ki smo jo igrali v prvem delu. Je naša spremljevalka skozi celotno igranje, le vsake toliko zaradi spleta okoliščin izgine in naša naloga je, da jo hitro pridobimo nazaj. Six kakšnih res naprednih potez ne vsebuje in igra sodelovalnega igranja ne izkoristi preveč. Deklica lahko skleni roke in nam pomaga k dvigu na kakšno odročno platformo ali pa nam pri kakšnem daljšem skoku pomaga skozi prepad. Vsake toliko tudi namigne, kaj nam je pri določeni zagonetki postoriti in na splošno nam ni preveč v napoto, a ne bom tudi rekel, da sem se med igranjem na njo preveč navezal. Mimogrede, čeprav morda slike kažejo na igranje dveh igralcev, prijatelja na avanturo ne boste mogli poklicati, saj Six nadzoruje le umetna inteligenca.
Samo igranje je preprosto, saj je naša naloga zgolj to, da preplezamo določene prepreke, se skrijemo pred napadalcem in rešimo kakšno uganko. Te so preproste in ne vsebujejo kakšnih res trdih orehov. Dovolj je malce logičnega razmišljanja in uganka je rešena, vsake toliko pa najdemo v stopnji kakšen namig. Na splošno je manj skrivanja kot pa v originalu, kar je dobra novica, saj je bilo to v enki že malce tečno. Razvijalec je formulo malce nadgradil in dodal celo nekaj bojevanja. To je povsem osnovno: Mono pobere kladivo in lahko zamahne proti napadalcem, a v obzir je treba vzeti, da udarimo ob pravem trenutku in če to zafrknemo, potem velikokrat sledi smrt. K sreči je razvijalec tokrat shranjevalne točke razporedil bolj prijazno, tako da bo manj mučnega ponavljanja že preigranega. Dodati moram še, da je mahanje z orožjem čudno zadovoljivo, še posebej v šoli, ko boste razbijali res tečne keramične sošolce.
Na koncu dobimo hudo privlačno grozljivko, ki za ceno 30 € ponuja okoli 6 ur igranja, kar ni slabo. Ko enkrat igro obrnete nekega razloga za ponovno preigravanje nimate, lahko pa odkrivate razne skrivnosti in si odklepate maske za svojega heroja.
Privlačen in grozljiv zalogaj je tole in če ste privrženec grozljivk in unikatno ustvarjene okolice in sovragov, potem se vam nakup več kot izplača.
