Sem velik pristaš Mario iger, pa čeprav to morda niti ni tako očitno, saj boste na naši strani našli bolj malo Nintendo Switch recenzij. A to se bo zdaj spremenilo, saj so moje grabežljive šape v času pomanjkanja konzol vendarle prišle do svoje lastne Switch napravice in prva stvar, ki sem jo gor naložil je bila novoizdana predelava Super Mario 3D World + Bowser’s Fury.
Razvojna ekipa: Nintendo
Založnik: Nintendo
Platforme: Nintendo Switch
Steam: Stran trgovine
Datum izida: 12.2.2021
Cena: 59.99 €
Zvrst: Platformska igra
VIDEO RECENZIJA
Franšizo Mario iger spremljam že leta in pri nadzoru brkatega vodovodarja sem že kar veteran. Prvič sem nad njim prevzel nadzor v igri Super Mario, nato pa sva se skupaj podala še skozi cel kup avantur. Če bi moj spomin moral izbirati bi za najboljšo igro označil Super Mario 64, najmanj pa me je navdušila izvedba za konzolo WiiU, ki smo jo leta 2013 igrali pod imenom Super Mario 3D World.
In ravno to igro se je Nintendo odločil vzeti pod roke in jo predelati za sodobno konzolo Nintendo Switch. Igra je ostala od izvirnika praktično nespremenjena, predelava je zgolj poskrbela za spremembo kontrol, zraven pa smo dobili pošten dodatek Bowser’s Fury, ki dejansko da celemu paketu veliko večjo vrednost, ki bi jo dodala samo gola predelava.
Moje nenavdušenje nad 3D World ni samevalo, saj je leta 2013 veliko Mario navdušencev sprejelo igro v objem z nekakšnim razočaranjem. Pri Nintendu velja zlato pravilo, da mora biti vsaka Mario igra nekaj posebnega in izgovorov pri tej franšizi ni. Vsak del je postal nekakšen prodajalec konzol in je preko predstavitve novih mehanik igralno formulo popeljal na nova, še nevidena območja. 3D World pa je bil v bistvu nekakšna predelava starega Super Mario Worlda. Igralci so bili takrat navajeni Mariov v ogromnem svetu, ki kar kliče po raziskovanju, Nintendo pa je ponudil premočrtno, linearno izkušnjo, ki nam ne pusti ravno odprtih rok.
Tudi v izvedbi za Switch so vse te stvari ostale nedotaknjene. Igranje izvajamo v 3D pogledu, ki pa je zaklenjen in ga redkokdaj lahko premaknemo. Nezmožnost premikanja kamere mi je hitro začela najedati in čeprav je Nintendo to omejitev vpeljal z razlogom, je končni rezultat še vedno vir frustracij. Igra nam vzame svobodo in v zameno ponudi več krajših stopenj, naša naloga pa je, da uspešno prestanemo vse ovire in se na koncu zavihtimo na vrh droga z zastavico.
Vendar pa to ni vse, kar nam je ponujeno v različnih stopnjah. Na vsaki od teh moramo pobrati še tri zelene zvezdice ter skrite štampiljke. Zvezde niso tu samo za okras, saj za napredovanje na naslednji del potrebujemo določeno število njih, a ravno tu nastopi problem smotane kamere. Zvezde namreč redkokdaj pridobite ob premaganju kakšnih res zakompliciranih preprek ali pa ob porazu šefa, ampak so največkrat skrite po stopnjah. To pomeni, da morate vsak delček mape dobro preiskati in tu bi res prav prišla bolj prosta kamera, da bi lahko videl zadevo, ne da bolj po naključju skačeš v prepade. Tu vam jo zagode še časovna omejitev, saj preveč turističnega razgledovanja ne pride v poštev, saj vam v zgornjem desnem kotu vseskozi grozi odštevalnik. Tega lahko podaljšate s pobiranjem redko posejanih štoparic, a na splošno velja pravilo hitrega igranja. 3D World želi od vas hitro razmišljanje in še hitrejšo reakcijo in če se preveč zatikate, potem se vam zna izteči čas, kar pomeni takojšnjo smrt. Na voljo imate življenja, ki ji podaljšujete s kovančki in ob smrti samo nadaljujete od zadnje nadzorne točke. Če pa pokurite vsa življenja morate stopnjo začeti od začetka.
Same stopnje so zanimivo zasnovane in čeprav jih je veliko, vsebuje vsaka od njih svoje unikatne izzive, tako da vam nikoli ne bo postalo dolgčas. Nekaj časa skačete skozi travnato okolico, nato se preselite na hrbet ogromne a ljubke morske pošasti, s katero se zapodite v dolino, potem vas čaka selitev v sneg, kjer skočite v drsalko, na koncu pa boste švicali sredi lave, kjer vas padec vedno stane življenja. Stopnje izbirate na priročni karti, tam pa boste vsake toliko naleteli na kapitana Toada, ki ponuja svoje unikatne, bolj miselne izzive. Domišljije ustvarjalcem ni zmanjkalo vse do konca, vse to naše skakanje pa je pospremljeno z odlično glasbeno podlago, ki meša stare in nove skladbe.
Ena od posebnosti 3D Worlda so transformacije Mariota. Med igranjem lahko ob posebnih blokih pridobimo moč preobrazbe, ki nam nato podari moč streljanja ognjenih kugel, daljšega sprehajanja po zraku, lahko pa se tudi preobrazimo v mačko. Vse to nam hudo prav pride v stopnjah in nekatere zvezde lahko dobimo samo s temi posebnimi močmi. Mačji Mario lahko denimo pleza po stenah in tako doseže predele, ki bi nam brez te moči ostali nedosegljivi. To igralno formulo dobro razgiba, a brez problemov ne gre. Če denimo med poskusom dosega zvezde naletimo na sovražnika in nas ta udari, potem izgubimo svojo posebno moč. Te nazaj ne moremo pridobiti in če želimo poskusiti ponovno, potem nam ne ostane drugega kot da se nalašč ubijemo in poskusimo znova. To mi je skozi igranje začelo močno najedati in res mi je čudno, da se Nintendo ni spomnil kakšne bolj unikatne rešitve ponavljanja izzivov. Stopnje praviloma niso preveč težke, 3D World pa ponuja tudi sodelovalno igranje, tako da se lahko skozi kampanjo podate s prijatelji, ki lahko prevzamejo nadzor nad Luigijem, Toadom in Peach.
Omeniti moram tudi žalostno stanje glede šefov. Teh je precej malo in se hitro začnejo ponavljati. Na nekaterih stopnjah se boste spopadli z Bowserjem, pri enih pa vas čakajo njegovi pribočniki. Vse te srečate večkrat in vsakič so malo težji, a na splošno vedno zahtevajo en in isti trik, ki navadno želi samo to, da jim skočite na glavo. Sprememba se zgodi samo pri čisto zadnjem spopadu, ki je dejansko adrenalinski in dobrodošla sprememba v primerjavi z ostalimi.
Če bi opis zaključil tu, bi 3D World od mene prejel oceno 3,5 in to bi bilo to. A k sreči igra po novem vsebuje tudi nekaj za vse tiste veterane, ki ste 3D World preigrali večkrat. Govorim o dodatku Bowser’s Fury, ki odpravi praktično vse zamere originalne igre in vpelje povsem nove igralne mehanike.
V tem dodatku Bowserja napade črna sluz in ga spremeni v titansko Godzillo, ki pred sabo ruši vse kar mu pride na pot. Za pomoč nas poprosi njegov sin Bowser Jr., ki želi očeta spremeniti nazaj in to lahko uspete samo tako, da nabirate posebne kovančke, ki zopet zaženejo svetilnike, ti pa so edini, ki lahko preženejo črno sluz.
Razširitev je skorajda povsem drugačna igra kot pa 3D World. Kamero lahko odklenemo za 360 stopinj, nadležne ure ni več in igranje začne spominjati na Odyssey. Še vedno so tu različne stopnje, a med njimi ni nobenih nalagalnih zaslonov – Mario preprosto skoči na nov otok in pred nami se odprejo novi izzivi. Morda je ta dodatek dober vpogled v mehanike, ki nam jih bo predstavil naslednji polnopravni Mario naslov.
Tako kot prej nas čaka cel kup različnih izzivov, ki ne bo vseboval samo skakanja, ampak tudi hitrega tekanja, plezanja, plavanja in jezdenja. Pri vsem tem nam pomaga Bowser Jr., ki lahko tudi sam napade kakšne sovrage in lahko mu tudi nastavimo, kakšno stopnjo pomoči nam ponudi.
Ogromni Bowser pa med našim igranjem ne počiva in vsake toliko se dvigne iz sluzastega morja in njegov trušč dodobra spremeni okolico. Prej prijateljska bitja postanejo sovražna, njegovi meteorni izstrelki pa odprejo poti, ki so med sijanjem sonca zaklenjene. Njegov srd se sproži naključno in traja določen čas, tako da je treba včasih te trenutke taktično izkoristiti. Ko naberemo dovolj kovančkov odklenemo poseben tempelj, ki nam omogoči transformacijo v mega Mariota. Ta se dejansko lahko spopade z Bowserjem in čaka vas več teh titanskih obračunov, vsak od njih pa bo težji.
Super Mario 3D World + Bowser’s Fury je tako precej zanimiv izdelek. Originalna igra me sicer ni preveč navdušila in leta tega niso spremenila, a dodatek je lepo pokazal, da ustvarjalcem vsekakor ni zmanjkalo domišljije in da smo lahko brez skrbi glede naslednjega Mario naslova. Škoda samo, da dodatek traja okoli 6-7 ur in da ni daljši, a celokupno nadgradi paket in ga naredi vrednega nakupa.
