Ko sem začel s preigravanjem igre Far Cry 6, sem se skoraj takoj na začetku odločil, da bom zadevi podelil nizko oceno. Vrh glave imam namreč že tega, da razvijalec Ubisoft za vse svoje glavne igričarske serije vsake toliko izda nov del, ki je po igralnih mehanikah praktično identičen predhodniku in res je že skrajni čas, da malce predrugačijo formulo.
Vendar pa sem se ob nadaljnjem igranju premislil. Ubisoft je namreč Far Cry igralcem dostavil točno tisto, kar so želeli: streljanje v odprtem svetu na eksotični lokaciji, vse skupaj pa je podprl s karizmatičnimi liki in dobrim glasovnim podajanjem. Po zadnjih dveh burnih letih, kjer smo se v resničnem življenju neprestano soočali s presenečenji in neznankami je dobro v roke dobiti nekaj znanega, ki se nam prilega kot dobro omehčan fotelj na našo zadnjico. In ravno to dostavi Far Cry 6.
Razvojna ekipa: Ubisoft
Založnik: Ubisoft
Platforme: PS5, PS4, XSX, XO, PC
Nakup: Ubisoft Connect
Datum izida: 7. oktober 2021
Cena: 59,99 €
Zvrst: prvoosebna streljanka
VIDEO RECENZIJA
Naš kaotični dopust bomo tokrat doživeli v izmišljeni deželi Yare, ki je nekakšna različica Kube. Otoku vlada zlobni diktator Anton Castillio, ki skupaj s svojim sinom Diegom lokalnemu prebivalstvu vlada z železno roko. Ostali svet Yaro sicer obsoja, a vseeno držijo roke stran, saj ta ima ta mali otok eno zelo pomembno surovino. Antonu je namreč uspelo izgruntati formulo za zdravilo Viviro, ki je edino, ki zna uničiti rakotvorne celice in je tudi glavni izvoz cele Yare. Anton formulo seveda skrbno skriva, zaradi njegove moči pa so vsi primorani v obdelovanje polj tobačnih rastlin, iz katerega se nato pridobi Viviro ekstrakt.
To delo v nečloveških pogojih ni ravno všeč vsem in oblikovale so se razne uporniške celice, ki pa so preveč razdrobljene, da bi lahko Castillu prizadejale hujši udarec. Ravno tu nastopimo mi v vlogi Dani Rojasa, ki bo te uporniške strani zopet povezal med sabo in oblikoval močno pest uporniškega gibanja, ki bo Antona dokončno izbila iz prestola.
Naša naloga seveda ne bo lahka in to nam je dokazano takoj na začetku, ko prvič dobimo nadzor nad igro. Daniju na začetku izberemo spol in skozi kratki uvajalni del se prvič znajdemo v odprtem svetu, ki nam ponuja tipično svobodo Far Cry iger. Odpravimo se lahko v poljubno smer in vedno bomo naleteli na nekaj novega, seveda pa se raznovrstnost naključnih srečanj začne vse prekmalu ponavljati.
Naključno sprehajanje nas lahko tudi hitro stanje življenja. Na začetku imamo res šibka orožja, ki proti oklepljeni Castillovi vojski naredijo bolj malo škode. K sreči imamo na naši strani nekaj iznajdljivih upornikov, ki jim predseduje pretkana Clara, ta pa ima pod sabo raznovrstne pripadnike tolpe z unikatnimi talenti. Med njimi zagotovo izstopa Juan, veteranski guerilla, ki najraje kadi cigaro in svetuje smešne nasvete, ki nam velikokrat pridejo prav. Ravno on nam na začetku predstavi možnost nadgrajevanja orožij, ki jih lahko sedaj preoblikujemo na delovnih mizah, ki so posejane po različnih točkah map. Na vsako orožje lahko navesimo razne dodatke, kot so različni tipi streliva, dušilci in merke, gor pa lahko obesimo tudi razne unikatne obeske, ki popestrijo vizualni del orožja.
Sama orožja najdemo po raznih skrinjah in nekatera med njimi ni možno dodatno modificirati. Tista, ki pa jih lahko predelamo, za svoje preoblikovanje zahtevajo razne surovine kot so železo, plastika in gorivo, vse to pa moramo ravno tako nabrati med našim raziskovanjem. V praksi to pomeni, da boste tekanjem po svetu vsako lokacijo podrobno pregledali in na koncu sem dobil občutek, da sem skočil v neko Fallout igro. Vse to nabiranje zna skozi čas postati malce tečno, še posebej zato, ker morate za vsako stvar držati gumb, namesto da bi Dani samodejno pobasal v svoj nahrbtnik.
Vendar pa se temu nabiranju surovin ne morete izogniti, saj vse to ne potrebujete samo za nadgrajevanje orožij, ampak tudi za izboljševanje skromnih gverliskih oporišč. Vsaka vodja svojega uporniškega gibanja drži tudi svoje večje oporišče in to nam ponuja nekaj dodatnih opravkov. Pogled se takrat preseli v tretjeosebnega in Dani lahko v vsakem oporišču dogradi posebne barake, te pa nam med igranjem omogočajo nakup raznih bonusov, kot je denimo razkritje dodatnih lovišč, nakup orožja in podobno. Vse skupaj je v bistvu izgovor, da imate vse nabrane surovine sploh kam vložiti in ta vidik izkušnje je narejen bolj na pol in nič ne boste zamudili, če boste baze ignorirali. Poleg grajenja barak boste v teh oporiščih opravljali tudi posebne naloge, ki peščico izbrancev pošlje na razne naloge, v zameno pa boste zopet nabirali surovine in razna orožja. Za dodatno popestritev te lokacije ponujajo tudi kartanje ali pa gledanje bojev med petelini, kar je dobrodošlo, če vam med igranjem slučajno zmanjka vsebine.
Te je vsekakor veliko, a mapa je manj posejana kot v kakšnem Assasins Creedu. Kot rečeno, naša naloga je združiti tri različna odporniška gibanja v eno celoto in to boste dosegli samo preko opravljanja glavnih in stranskih nalog. Te je treba pohvaliti, saj so bolj raznovrstne kot v prejšnjih delih, manj pa je kakšnih tečnih nalog, kjer bi samo nabirali kakšne predmete po svetu. Uspešno opravljeni cilji nam prinesejo tudi izkušnje, ki nam sicer ne nadgradijo zdravja ali pa nam omogočijo kakšne dodatne veščine. Dani postaja močnejši samo preko nabiranja boljših orožij in kosov oblek, ki nam dodajo razne bonuse tipa boljše tiholazenje ali pa večja odpornost na poškodbe. Višje stopnje nam omogočijo tudi nadgradnjo našega plinskega nahrbtnika Suprema, na katerega lahko zopet navesimo različne dodatke.
Samo igranje je tipični Far Cry. Po svetu so zopet posejani različni sovražni tabori, ki jih je treba osvoboditi izpod režima sovražnika in ubadanje z njimi se v primerjavi s prejšnjimi deli ni preveč spremenilo. Ko popokaš vse sovražnike, se spusti njihova zastava in pojavijo se uporniške barve, postojanka pa postane naša nova baza. Zopet je prisoten tisti sila prijeten občutek, ko počasi čistiš mapo in se počutiš, da res spreminjaš potek vojne. Žal Ubisoft tu formule ni nadgradil, saj bi bil naš vpliv na osvobojeni svet lahko večji in res bi bilo lepo videti, kako bi te baze med sabo sodelovale in ponudile malce bolj unikatno izkušnjo.
Grafično je zadeva videti solidno. Vidi se, da je moral razvijalec poskrbeti tudi za optimizacijo za prejšnjo generacijo konzol, zato kakšne fantastične podobe ne pričakujte. Vendar pa to nadomesti dobro delovanje: na konzoli PlayStation 5 sem užival pri 60 sličicah na sekundo v ločljivosti 4k in zaznal sem samo kakšen manjši padec sličic pri nekaterih vmesnih sekvencah. PC igralci se lahko veselite še ray tracinga, a kakšen vpliv ima to na optimizacijo nisem mogel stestirati. Naletel sem na nekaj manjših hroščev, a nič kaj takega, kar bi znatneje vplivalo na igralno izkušnjo.
Posebno omembo je treba nameniti zgodbi. Ta je presenetljivo dobra in čeprav misijam v zadnji četrtini zmanjka malce zagona, saj postanejo malce razvlečene, je zaključna scena vredna vašega časa. Mimogrede: počakajte da se povsem do konca odvrti zaključna scena, saj vas za na koncu dočakati manjše presenečenje. Štorijo na svojih ramenih nosi glavni negativec Anton, ki ga je tokrat naravnost neverjetno upodobil Giancarlo Esposito. Vmesne sekvence so čudovito zrežirane, Antona pa boste med igranjem naravnost zasovražili, saj je njegov vpliv diktature viden na vsakem koraku in med sprehajanjem po sovražnih taborih boste neprestano slišali njegove govore po zvočnikih, ki vojakom perejo možgane.
Far Cry 6 je na koncu dobra izkušnja in čeprav bi Ubisoft res lahko že začel malce inovirati, bi lagal, če bi rekel, da se med igranjem nisem zabaval. Veterani serije že veste kaj za pričakovati in razočarani ne boste, s tem bonusom, da vas bo tokrat zabaval glavni negativec, ki se lahko dejansko primerja z Vaasom iz Far Cryja 3. Česa res novega v novem delu ne boste doživeli, vendar pa vsake toliko paše pojesti nekaj dobre stare tolažilne hrane, ki je te dni več kot dobrodošla.
