Vsi jih poznamo. Spačke, ki svojo prodajno špico začnejo z “zgolj 39,99€!”. Procesor je vitalni del računalnika. Pri Athlon, Sempron, Pentium, Celeron in podobnih linijah gre za izjeme, saj jih praktično nihče noče imeti, če le ni prisiljen v to. Zato se mi je porodilo vprašanje. So budget linije procesorjev v 2021 sploh še potrebne, če pa lahko za isti denar dobiš nekoliko starejši procesor višje zmogljivosti, za par € več pa veliko zmogljivejšo stvar? Kako to bolje testirati kot s tem, da se za teden dni prostovoljno podam na dogodivščino z mučiteljem, ki sliši na ime AMD Athlon 3000G.
Pojdimo najprej na začetek s kratko zgodbo, kako sem procesor prejel v roke. Zgodilo se je na oblačni petek, ko sem pred hišo zaslišal nenadejan zvok. Poštarjeva hupa je jasno in glasno zadonela ob oznanjanju poslednje sodbe za AMD Ryzen 9 3950X, ki je nič hudega sodeč ustvarjal avro toplote okoli računalnika. Glej ga zlomka, kljub hitrosti samega Hermesa me je ob skoku skozi vhodne duri na pragu pričakal majhen paketek, ki je prestrašeno opazoval naliv, ki je manj kot par centimetrov stran tolkel po tlakovcih.
Predstavljaj si moje presenečenje, ko se v notranjosti paketa ni nahajal AMD Athlon 3000G temveč nihče drug kot AMD Athlon X4 950. “Prekleta kitajska zalega, spet so me nasrali!”, je zadonelo vse do kokoši, med tem, ko sem opazoval tega 3 leta starejšega sovrstnika želene žrtve. Po hitrem kontaktu eBay podpore in obljubi vračila originalne kupnine brez potrebe po vračilu procesorja, saj je prodajalec kot po čudežu obmolknil, se je izbruh jeze umiril – očitno je prišlo zgolj do majhne spremembe projekta.
Morda se bere nekoliko snobovsko, ampak že nekaj let je minilo od zadnjega nizkocenovnega procesorja, ki je znašel v mojem računalniku v namene uporabe in ne testiranja. Takratni legendarni AMD FX 6300 je vse do 2016 skrbel za profit Elektra Maribor in kljub glasnosti na ravni reaktivnega letala (privzet procesorski hladilnik) sem bil prvo leto z njim izjemno zadovoljen. A sčasoma ga je Intel z izidom novih in atraktivnejših modelov pustil v kotu s statusom zastarelega dela zgodovine in tudi sam sem vse do izida Zen arhitekture postal pristaš njihovih i3, i5, i7 in nenazadnje tudi določenih i9 pripadnikov.
Tako me je zaobšel val nostalgije, ko sem v moj računalnik vstavil Athlon X4 950. Projekt testa nizko-proračunca v moderni eri, ki sem si ga zadal že pred časom, bo tokrat končno odgovoril na zapoznelo vprašanje. Kako se dandanes v dejanski rabi obnesejo nizkocenovni procesorji?
AMD Athlon X4 950 se predstavi
AMD Athlon X4 950 je po namenu vstopni procesor za AM4 podnožje, grajen na Excavator arhitekturi iz leta 2015. Velika prednost slednje je, da platforma omogoča naknadno nadgradnjo vse do AMD Ryzen 9 5950X, če si le lastiš ustrezno matično ploščo.
- Leto izida: 2016
- Proizvajalec: AMD
- Osnovna frekvenca: 3.50 GHz
- Turbo frekvenca: 3.80 GHz
- Število jeder: 4
- Ime jedra: Bristol Ridge
- Platforma: AM4
- Velikost predpomnilnika L2: 2 MB
- Produkcijska tehnologija: 28 nm
- TDP: 65 W
- Vrste pomnilnika: DDR4
- Število pomnilniških kanalov: 2
Procesor se lahko pohvali s 4 jedri na osnovni frekvenci 3.50GHz in turbo frekvenci vse do 3.80GHz, kar je precej solidno za ceno, ki se je originalno gibala okoli 60€. Je del Bristol Ridge družine prvih APU-jev, ki so ogledali AM4 platformo. Sam Athlon X4 950 sicer ni APU, gre namreč za enoto z “defektnim” grafičnim jedrom in za uporabo bo potreboval ločeno grafično kartico.
Uporaba procesorja za vsakodnevna opravila
Prvi problemi so se začeli že pri sestavi računalnika. Iz ohišja testnega računalnika sem vzel dotedanjega AMD Ryzen 2700X in na njegovo mesto slavnostno nasadil novoprišleka. Test se je lahko pričel, a žal brez začetnih problemov ni šlo. Test sem bil primoran začasno prekiniti zaradi težav z gonilniki, saj se je sistem vseskozi zatikal. Tako me je prešinila ugotovitev da bom moral operacijski sistem znova namestiti, saj se je dotedanji z vsemi štirimi upiral novo prišleka. Teden se je lahko pričel.
Testni računalnik
- AMD Athlon X4 950
- Gigabyte B350 Gaming 3
- 2x4GB G.Skill DDR4 2133MHz
- Kolink Continuum 1500W Platinum
- Nvidia GTX 1660/ Nvidia RTX 3090
- Samsung EVO 970 500GB
Aha, da ne pozabim. Čeprav gre za “zgolj” 65W procesor, je zraven priložen AMD-jev hladilnik, ki je z razlogom postal stvar preteklosti. Ti hladilniki nikoli niso bili znani kot posebno tihi, a zraven Athlona so priložili znižano edicijo klasičnega hladilnega sistema, ki povzroča gorje vse od omenjene AMD FX linije. K sreči sta se mi naokoli valjala hladilnik za prastari Socket 462 (Sempron 3000+) in tisti za klasični AM3.
Da bo na AM4 podnožje brez težav sedel AM3 hladilnik sem se popolnoma zavedal. A ko je nanj sedel tudi tisti iz 754 podnožja, je bilo to resnično nekaj osupljivega. Konec koncev gre za platformo iz sredine prejšnjega desetletja in aplavdiram AMD-ju za prizadevanje za združljivost platform vse do dandanes.
Končno je prišel čas za pričetek testov. Že res, da bi marsikateri igričar vihal nos nad neuravnovešenostjo testnega sistema. Ampak nekako sem želel poskrbeti, da ne bi prišlo do problemov zaradi katerekoli druge komponente. Ob prvem zagonu sem se počutil kot lenivec, ki je zaradi pomanjkanja hrane zapustiti dotedanje drevo, ubral pod pod noge in se odpravil na selitev na najbližje drevo.
Po nekaj dneh sem se na hitrost dodobra privadil in sistem je dejansko vestno izpolnjeval večino preprostejših del. Brez težav sem odpiral poplavo zavihkov v Chrome in preskakoval med njimi. V splošni rabi se je obnesel presenetljivo dobro, a vseeno je občasno zategnil ročno zavoro. Še kako mi je dal vedeti, da srce računalnika prebavlja procesor za 40€. Za lažjo predstavo si izkušnjo predstavljaj kot neskončno zalogo piva, ki si ga primoran piti s slamico z notranjim premerom 1mm.
Največja stvar, ki me je zmotila pri uporabi sicer ni prišla po krivdi procesorja. Gre za izjemno slabo podporo navijanja na MSI in Gigabyte matičnih ploščah. Nad enakimi težavami je tarnal tudi lep del svetovnega spleta. Spočetka sem mislil, da gre zgolj za neuke razvajence, a glej ga zlomka, podoživel sem njihove frustracije. V bistvu je bil problem v tem, da se shranjena frekvenca v BIOSu ni prezrcalila v operacijski sistem. Še več, sistem je deloval 300MHz počasneje od tovarniških nastavitev.
V primeru Athlona in ostalih nizko zmogljivejših serij se tako ozri v smeri Asus plošč, ki nudijo dosti boljšo podporo. Čeprav se mi po delavnici valja kup MSI, AsRock in Gigabyte plošč, Asusove žal nimam in tako sem misel o navitju postavil na stranski tir. Škoda je bila storjena.
Testi
Passmark
Če je v splošni rabi procesor še dohajal večino mojih zahtev, so se stvari malce zapletle ob uporabi zahtevnejših aplikacij. Za delo v Adobe Premiere sem zaradi zatikanja in zamika ob vsakem kliku prebil veliko več časa kot navadno. Pa tudi na koncu je čas izvoza projekta narasel za pet-kratnik. Ponovno. Da se preživeti, ampak poraba časa je daleč ob optimalne, frustracije pa so mojo boljšo polovico naučile kakšne nove kletvice.
Test v Passmark lepo prikaže, v čem se skriva problem. Kljub temu, da gre za 4 jedrni procesor, se Athlon X4 950 v večjedrnem testu obnese skoraj identično kot veliko starejši dvojederniki konkurenta Intel. Sanja lahko o konkuriranju procesorjem, ki jih igričarji dandanes smatramo za vstopno linijo v svet iger.
Kaj pa, kar se tiče testa posameznih jeder? Stvar se tam še dodatno zakomplicira. Vidimo lahko tipičen problem nizkoproračuncev, saj enostavno niso zmožni konkurirati praktično ničemur razen samemu sebi. Rezultati so podobni kot pri prvi in drugi generaciji i3 procesorjev ali AMD FX liniji, ki po starosti štejeta že skorajda 10 let! Sklepam, da je obupna moč posameznih jeder tudi glavni krivec za zatikanje ob standardni uporabi.
Igre
Naposled se mi je po zahtevnem dnevu pojavil gušt po igrah. Bogokletne besede ob tem procesorju? Da in ne. Kot sem že na začetku omenil sem procesor želel pred začetkom naviti in ker mi je bilo to onemogočeno, sem vedel, da bo to še kako vidno v igrah.
Sicer je procesor po povprečnemu številu sličic ob dodani GTX 1660 driskavo prebavil vsak naslov, na RTX 3090 pa je ponekod dosegel zavidanja vredne rezultate. A grafi marsičesar ne prikažejo.Med igranjem je slika zelo pogosto za trenutek zastala, nato pa špricnila na plano in celotna izkušnja je bila blago rečeno po večini oporečna in v kolikor si vajen stabilnih sličic okoli 60, ti bo zatikanje prišlo do živega. Sicer v testu to ni vidno, ampak predvidoma je 1% sličic štel dobro desetino povprečnega rezultata, 0.1% pa se je ponosno bohotil okoli 1FPS.
Cyberpunk 2077
Cyberpunk 2077 je naslov, ki si vsekakor ne boji pokazati zobovja in lepo se vidi, kam pes taco moli. Vsekakor pa gre tudi za naslov, ki potrebuje izjemno zmogljivo grafično kartico, procesor pa niti ni obremenjen v meri, kot bi pričakoval, dokler ne zaideš v odprta območja. V rezultatih grešni kozel nikjer ni dosegel sprejemljivih rezultatov, tudi, ko sem nastavitve spustil na najnižjo raven.
Battlefield V
Battlefield V prikaže nekoliko drugačno zgodbo. Večigralski način na Athlon X4 950 na papirju vsekakor nudi prebavljivo izkušnjo. A na podlagi konstantnega zatikanja v praksi uporabo močno odsvetujem, saj na podlagi tega tudi največji profič ne bo zmogel konkurirati povprečnemu igralcu.
Red Dead Redemption 2
Red Dead Redemption 2 pokaže nekoliko drug problem. Igra je močno optimizirana za igranje na konzolah in to se še kako pozna. Posledično razlika med različnimi procesorji ni tako zelo očitna, čeprav vsekakor obstaja. Izkušnja je prebavljiva in razlike med procesorji niso tako očitne, čeprav graf ponovno vsega ne prikaže.
Total War: Warhammer II
Za konec sem želel procesor preizkusiti še v igri, ki je znana po procesorski zahtevnosti. Prva slabost pri Total War: Warhammer II se je pokazala že pri nalagalnih zaslonih, saj so me pri Athlon X4 950 obiskali za veliko dlje kot s katerim koli drugim procesorjem. Druga razlika je bila vidna ob pritisku na gumb za konec poteze, kjer sem lahko blage volje šel kuhati kavo, medtem, ko je Athlon zgolj besno mlel prozo o tem, kakšna krivica se mu trenutno goji. Igranje vsekakor odsvetujem, saj tudi drugače izkušnja ni bila na ravni, ki jo sam štejem kot minimum.
Zaključek
Kaj torej kažejo ugotovitve po enotedenski rabi procesorja? Vsekakor obstaja dober razlog, zakaj dandanes že pri večini pisarniških računalnikov najdemo vsaj Intel Core i3 ali Ryzen 3 procesor. Athlon linija namreč predstavlja vse, česar si uporabnik nikakor ne bo želel za produktivno delo.
Razlika med procesorji je vidna že ob zagonu računalnika in odpiranju brskalnika ali katerega koli programa. Vsekakor je stvar še toliko bolj očitna, če skušaš zagnati katero koli izmed iger, ki poseduje vsaj osnovno procesorsko zahtevnost.
Se da torej dandanes preživeti na vstopnem procesorju? Da, vsekakor se da, če si pripravljen na spust na njihovo raven. Ampak pričakuj, da boš za denar prejel veliko manj, kot pa za zgolj 30-50€ več in da bo procesor stvar, ki te bo omejevala pri večini opravil. Problem je pri X4 950 še toliko večji, saj si za uporabo primoran kupiti tudi ločeno grafično kartico.
Če si finančno omejen, raje posezi po starejših generacijah, ki bodo rabljeni predstavljali veliko boljšo vrednost za dan denar. Omejen procesor Athlon x4 950 je na eBay recimo možno kupiti za okoli 40€. Po drugi strani za isti denar lahko nabaviš Intel Core i5 4570. Resda ta šteje že 8 let, a v igrah se bo obnesel veliko bolje. Morda pa je najboljši nasvet ta, da počakaš in pridno zbiraš denar na kupček za modernizacijo, saj za dobrih 100€ prejmeš že relativno zmogljivega predstavnika nove generacije. Veliko boljša izbira je Intel Core i3 10100F, ki ga tudi v Sloveniji lahko kupiš za pod 100€.
