Pokemon Legends: Arceus je najnovejša igra najbolj uspešne medijske franšize vseh časov – Pokemon. Za vse, ki sta navdušenci nad igrami Pokemon ali pa jih vsaj redno spremljate dobro veste, da se glavna mehanika igre ni kaj dosti spremenila vse od samega začetka iz leta 1996. Igranje vedno začnemo s spoznanjem profesorja, ki ti ponudi enega izmed treh začetnih Pokemonov. Nato sledi lovljenje luštnih zverinic, osvajanja telovadnic ter premagovanje trenerjev. Formula, ki je se je izkazala za zelo uspešno glede na prodajo iger, a je v več kot 25 letih postala že malce preveč ponavljajoča in monotona.
Že leta in leta si vsi največji Pokemon navdušenci želimo igre, ki bi se malo odmaknila od stare zasnove in v franšizo prinesla dih svežega zraka. In Pokemon Legends: Arceus želi ponuditi ravno to, a žal razvijalcu pogumen korak v novo smer ni povsem uspel.
Razvojna ekipa: Game Freak
Založnik: Nintendo
Platforme: NS
Nintendo trgovina: Povezava
Datum izida: 28. januar 2022
Cena: 59,99 €
Zvrst: Avantura v odprtem svetu
Igro nam je prijazno dostavil zastopnik CD Media.
NAPOVEDNIK
Ko je Nintendo leta 2017 izdal najnovejšo konzolo Nintendo Switch in izdal igro The Legends of Zelda: Breath of the Wild smo vsi komaj zadrževali svoje navdušenje in potrpežljivo čakali na najavo nove Pokemon igre – saj smo bili prepričani, da bo kvaliteta na nivoju Zelde, a smo bili ob izidu Pokemon Let’s Go Pikachu & Eevee precej razočarani. Sledila je najava nove generacije živalic in iger Pokemon Sword & Shield in celotna baza igralcev je bil ponovno na nogah v pričakovanju igre, ki smo si jo vsi želeli in čakali skoraj 10 let – a žal je Game Freak ponovno razočaral.
Večina igralcev je ob najavi predelave iger Pokemon Diamond & Pearl skorajda obupala nad to franšizo, ampak prvi dražilnik za igro Pokemon Legends Arceus je pričakovanja spravil na nivo, ki ga nismo videli že leta. Igra je bila videti točno tako, kar smo si vedno želeli: lovljenje Pokemonov v odprtem in čudovito obarvanem svetu, ki spominja na Breath of the Wild. Navdušenje je raslo in raslo in slabe tri tedne pred izidom so se na internetu začeli pojavljati predčasnim posnetki igranja, ki so kazali prepričljivo in kvalitetno izkušnjo. Vsi so igro hvalili. Potrdili ugibanja, da gre res za povsem odprti svet da so se sanje končno uresničile. No, pa je temu res tako?
Kot smo že navajeni, zgodba v igri sledi formuli, ki smo jo že navajeni. Tokrat smo teleportirani nazaj v čas v regijo Hisui, ki bo kasneje poznano pod imenom Sinnoh. Na začetku izberemo enega izmed treh Pokemonov – ki pa tokrat niso iz ene generacije ampak iz treh različnih. Kljub temu, da so Pokemoni že poznani, imajo vsi trije novo “regijsko” finalno evolucijo, kar zadevo naredi malo bolj razgibano. Profesor nam pove, da v tem obdobju še ni Pokemon telovadnic in da Pokemon trenerji niso tako pogosta star, kot smo navajeni. Predstavi nas ekipi Galaxy, ki se ji tudi pridružimo in zvemo kaj je naša glavna misija v igri – izpopolniti Pokedex.
Tokratni Pokedex je malo krajši kot smo morda navajeni zadnjih nekaj iger in šteje le 242 Pokemonov. Ker pa gre za prvo generacijo te knjižnice, trenerji tokrat od nas pričakujejo več kot le to, da Pokemona ujamemo. Vsak od njih s sabo prinaša do 10 različnih misij s petimi različnimi težavnostim, ki nam prinesejo raziskovalne točke.
Misije za zbiranje točk od nas zahtevajo različne cilje, kot je denimo koliko enakih Pokemonov moraš uloviti, koliko jih moraš premagati, kolikokrat moraš uporabiti določen napad oziroma kolikokrat moraš Pokemona razviti na naslednjo stopnjo, vse skupaj pa privede do tega, da za perfektno končanega Pokemona potrebuješ vsaj 10 točk. Lahko sicer izpolniš vse naloge, a vse kar ti to prinese je boljše procente pri iskanju “shiny” verzij tega Pokemona. Z lovljenjem novih živalic in pridobivanjem točk si istočasno zvišuješ tudi svojo Galaxy stopnjo, ki ti odpira nove regije na mapi in dovoljuje uporabo močnejših Pokemonov.
Poleg lovljenja te v igri čaka tudi šest spopadov s šefi, kjer se prvič v zgodovini franšize lahko proti Pokemonu boriš kar sam – brez uporabe Pokemonov. Zadnji šef igre je kot samo ime že pove, Arceus, in na spopad z njim se lahko podaš šele takrat, ko ujameš čisto vse ostale Pokemone. Osebno mi je ta del izpadel kot umetno podaljševanje igre, saj moraš ujeti prav vseh 28 raznolikih Unknownov – enega za vsako črko v abecedi. Zadnja bitka je malo bolj zahtevna od ostalih in zna se zgoditi, da jo moraš ponoviti nekajkrat, a kljub malce večji težavnosti zadeva ni ravno nemogoča. Po zadnji bitki se lahko prosto sprehajaš po regiji in loviš Alpha in Shiny Pokemone, a tu se nekako zadeva konča, saj igra trenutno še nima večigralskih bitk in tudi ne vemo, ali jih bo sploh imela.
Če na hitro povzamem celotno zgodbo je treba Game Freak pohvaliti, da so zadevo malce spremenili, a na koncu še vedno niso morali povsem iz svoje kože. Štorija se na koncu kar malo že vleče in dejstvo, da je napisana na nivoju srednje šole s slabim dialogom ji samo še skazi celoten vtis. Dodatno črno piko so si pri Game Freaku definitivno prislužili tudi s tem, da igra ponovno nima prav nobenega zvočnega igranja. Tako imamo vmes kar nekaj večminutnih vmesnih sekvenc, kjer smo primorani klikati skoti suhoparni dialog v tišini oziroma ob spremljavi sicer dobre glasbe. Glede na to da smo v letu 2022 in je ocena Pokemon franšize nekje 110 milijard, je pri meni počilo in v pogledu predstavitve ne bom Nintendu več gledal čez prste.
Sama grafična podoba in raznovrstnost sveta je še eno razočaranje. Kljub temu, da smo si vsi želeli, da bo igra na nivoju vsaj Breath of the Wilda, bi na žalost samo grafiko Pokemon Legends Arceus lažje primerjal z kakšno zadevo iz konzole Playstation 2. Drevesa in trava zgledajo res porazno, medtem ko voda v igri deluje kot, da jo je naredil nekdo, ki se prvič uči razvijati igro v Unreal Enginu. Celotno zadevo še dodatno poslabša dejstvo, da svet, ki je sicer precej velik in recimo da vsaj malo raznolik, deluje povsem mrtev. Na mapah le redko srečamo ljudi, če pa jih že, pa ti nimajo niti animacije hoje in stojijo pri miru kot lutke. Pokemoni so malo bolj dinamični, a imajo na žalost le dve do tri različne animacije. Tako celotna zadeva izpade povsem statično, saj stojijo vedno na isti lokaciji in samo čakajo, da prideš do njih in pričneš z bitko ali pa jih poskusiš uloviti.
Arceus ni povsem zanič in ima tudi svoje prednosti, ki so mi bile dovolj zanimive, da sem ugledal konec igre. Prvo je definitivno dejstvo, da so v igro nazaj dodali fizične velikosti Pokemonov. Tako lahko ujamemo različno velike Pokemone in to razliko v višini celo vidimo med našim raziskovanjem sveta. Dodali so tudi Alpha Pokemone, ki so mnogo večji od navadnih in pri določenih ta gigantska velikost resnično navduši. Pohvalil bi tudi spremenjen način bitke in možnost izbiranja napadov med Strong in Agile stili je prinesla nekaj nove svežine, enako pa me je navdušila možnost, da Pokemona uloviš kar direktno, brez da greš v bitko. Definitivno najboljša izboljšava v igri pa je brezhiben prestop iz sveta v bitko. Do sedaj smo bili vedno priča nepotrebnemu tekstu, animacijam in še marsičemu, ki je trajalo več kot minuto, medtem ko tokrat vse skupaj vzame le nekaj sekund.
Pokemon Legends: Arceus je definitivno korak v pravo smer franšize z nekaj zanimivimi idejami, ampak na žalost izvedba še ni povsem na mestu. Upam, da bo Game Freak z naslednjimi igrami izpopolnil zadeve, ki jih tokrat ni uspelo in pred 30. rojstnim dnevom Pokemon franšize le izdal igro, ki bo navdušila tako veterane, kot tudi povsem nove igralce.
