Igri Stray sem se nekaj časa ogibal, kar je tudi razlog za delno zamudo pri temu opisu. Sem namreč velik ljubitelj mačk in Stray, igra, kjer glavno vlogo prevzame ravno ta hišni ljubljenček, bi morala biti kot naročena zame. Vendar pa kljub temu zadeve nisem želel namestiti na svojo konzolo PlayStation 5, saj sem vedel, da se bo naš mačkon slej ali prej kje poškodoval in takšnega trpljenja preprosto ne bi prenesel.
K sreči me je srečala pamet in igri sem vseeno ponudil priložnost. Razvijalec BlueTwelve Studio je očitno prav tako velik ljubitelj mačk in očitno sva istega mnenja, tako da v Stray kakšnih resnejših mačjih poškodb ne boste ugledali. Največ kar vas bo doletelo je nekaj šepanja, a tudi to traja samo nekaj sekund, nato pa se igranje vrne v svoj stari tok, ki je res odličen in nikoli ne začne presedati.
Razvojna ekipa: BlueTwelve Studio
Založnik: Annapurna Interactive
Platforme: PS5, PS4, PC
Nakup: Steam
Datum izida: 19. julij 2022
Cena: 26,99 €
Zvrst: Tretjeosebna platformščina
VIDEO RECENZIJA
Naše potovanje se začne sredi tunela, kjer se naš mačkon zabava s svojim krdelom prijateljev in čaka, da vendarle enkrat mine nevihta. Dežne kaplje so odličen izgovor, da se malce spoznamo z nadzorom kosmatinca, ki je izjemno gibčen, razvijalec pa je že v uvodni sekvenci nakazal svojo ljubezen do takšnih bitij in pozornost, ki jo je naklonil vsem animacijam. Tako se lahko poigramo s kakšnim repom prijatelja ali pa se ob koga samo malce podrgnemo, vse to pa je izjemno ljubko in čudno pomirjajoče.
Dež na koncu le poneha in čas je, da naša tolpa odskaklja novim avanturam naproti. A glej ga zlomka, naš mačkon naleti na polomljeno cev, zaradi nje pa zdrsne v globočine antičnega zapuščenega mesta, kjer živega bitja ne boste našli, saj se spodaj pod zemljo sicer nahaja civilizacija, a je ta povsem robotska.
Androidneži bodo skozi našo celo avanturo edina stvar, ki se premika in daje občutek življenja. Ljudje so izginili neznano kam, a naš mačkon jih ne pogreša preveč, saj so roboti zaradi nekega razloga podedovali obnašanje ljudi, tako da ti zdaj nosijo oblačila, opravljajo dnevne opravke in celo znajo izražati čustva, pa čeprav samo skozi zaslone, ki jih imajo namesto obrazov.
Kot maček malce bolj težko komuniciramo z robotskimi prebivalci in ti so, zaradi našega mijavkanja, sprva prestrašeni do vezij, a ta strah jih kmalu mine, ko srečamo mini letečega robotka B-12. Letečnež nam navrže nahrbtnik, kar nam omogoči komunikacijo z njim, B-12 pa bo nato naše glavno orodje za sporazumevanje z vsemi drugimi, prav pa bo prišel tudi za odpiranje elektronsko zaklenjenih vrat.
Od tu dalje se lotimo naše glavne naloge. Roboti so namreč prepričani, da življenje zunaj mesta ne obstaja in da se jim nad glavami nahaja samo radioaktivna pušča. Mi seveda vemo resnico in čas je, da odpremo ogromno kupolo, ki celo mesto drži v temi in robotski civilizaciji omogočimo vrnitev na površje.
Pot do tega cilja pa ne bo tako enostavna, saj nas na njej čaka več preprek. Najprej nam jo bodo zagodli zoprni Zurki, organske tvorbe, ki malce spominjajo na klope in robotski čuvaji, ki ščitijo določena območja in nas lahko z laserskimi izstrelki hitro spravijo v večna lovišča. To sta v bistvu tudi edina prava nasprotnika, ki ju bomo srečali med igranjem, tako da raznovrstnost na tem področju ne bi bila odveč, prav tako pa oba sovraga nista ravno spoštovanja vredna izziva. Pred Zurki boste na začetku samo bežali, nato boste za nekaj časa dobili nekakšno UV svetilko, ki jih lahko hitro izniči. Robotski čuvaji so težji oreh in naš mačkon za njih odgovora nima, tako da bomo pred njimi samo bežali ali pa se skrivali.
Kar se igralne formule tiče, Stray ostaja preprost, a to ne pomeni, da ni zabaven. Igranje me je malce spominjalo na avanturo Little Nighmares, saj tako kot tam, Stray nima praktično nobenega uporabniškega vmesnika. Vsake toliko lahko sicer poberete kakšen predmet in tega nato uporabite za reševanje res enostavnih ugank in takrat boste dobili vpogled v inventorij. A večino časa se boste za igranje zanašali na svojo mačjo intuicijo, kamor spadajo tudi različne naloge, ki vas bodo čakale med vašo odpravo.
Tekom igranja se boste v glavnem osredotočili na osrednjo nalogo, a vsake toliko lahko naletite tudi na kakšno stransko opravilo. Dnevnika ni, tako da se boste morali za navigacijo po mestu morali zanašati na svoj spomin, mape pa prav tako ne boste našli, kar pomeni, da boste primorani brati table, ki vam bodo nakazale približno smer vašega naslednjega koraka.
K sreči so mesta in okolica oblikovani briljantno in ne traja dolgo, da si določena območja vtisnete v spomin. Grafično in animacijsko lahko Stray uvrstimo med igre najvišjega kova, kar je za tako majhen studio izjemen dosežek. Mesto se kljub manjku organskega življenja čuti živo, premeteno podajanje zgodbe in dogodkov pa pripelje do tega, da se boste do določenih robotov navezali bolj kot pa v kakšnem RPG-ju s tisoče vrsticami dialogov.
Stray je v srži skoraj povsem linearna izkušnja in se malce odpre samo v dveh malce večjih mestih, kjer naletite na nekaj svobode in lahko okolico bolj prosto raziskujete. Naš potepuški muc sicer ne zna skakati kar sam od sebe, ampak lahko skoke opravite samo na določenih točkah, takrat pa elegantno preskakuje skozi brvi in strehe. Morda bi si kdo na tem področju zaželel malce več nadzora, a dejstvo ostaja, da je razvijalec tako poskrbel za dober tempo igranja, ki bi ga drugače zgubljali ob kakšnih nerodnih in nepotrebnih padcih.
Stray se izkaže za odlično mačjeljubno poslastico, za katero mi je žal, da je nisem prej prijel pod prste. Gre za krajši naslov, ki v dolžino traja nekje 5 ur, a ta dolžina je po mojem ravno pravšnja za igralne mehanike, ki jih je v ta paket spravil razvijalec. Grafična podoba je odlična in celo zgodba je zanimiva, na koncu pa dobimo namigovanje na nadaljevanje, ki si ga Stray definitivno zasluži. Malce se zatakne samo pri enostavnosti ugank, ki bi bile lahko malce težje in včasih nerodno postavljenih točkah shranjevanja, a nič od tega ni res kritičnega in v tem primeru plusi zlahka presežejo vse minuse.
Z otroci ravno končaki igro. Pozna kdo kako igro, ki ti da podobne občutke, in je primerna za 10 letnike.
Za tako vprašanje priporočam, da uporabiš njihov forum ali pa Discord (povezave imajo v navigacijskem meniju). Tukaj ti bo malo kdo lahko pomagal, ker je zelo mala verjetnost, da boš dobil pod komentarji v novici/recenziji, ki ni ravno popularna, odgovor, ki si ga želiš.
Za podobno zabavo, še posebej družinsko, kjer lahko naenkrat igrata dva igralca, priporočamo It Takes Two 🙂