V svetu digitalne košarke se že leta vrtimo v začaranem krogu. Na tem trgu namreč ni nobene konkurence, saj je založnik EA leta nazaj obupal nad svojo serijo NBA Live in tako je pri simulaciji tega priljubljenega športa ostal samo 2K, ta pa je začel delati praktično vse kar si želi.
Sprva je še nekako šlo, potem pa je založnik ugotovil, da so igralci za oblikovanje svojega košarkarja pripravljeni plačati veliko denarja. Na trnek se je ujelo še nekaj takoimenovanih “whalov”, ki za mikrotransakcije zapravijo stotine, če ne tisoče evrov in zgodba je bila zaključena, NBA 2K pa je vsako leto dosegal samo še večjo brezno dreka in mislili smo, da so lani dosegli dno, a zmotili smo se. Pohlepu namreč ni nikoli konca in 2K je letos že tako visoke cene mikrotransakcij samo še navil, tako da je zadeva postala že komično nategunska.
Razvojna ekipa: Visual Concepts
Založnik: 2K
Platforme: PS5, PS4, XSX, XO, PC
Nakup: PlayStation trgovina
Datum izida: 9. september 2022
Cena: 79,99 €
Zvrst: Športna simulacija
VIDEO RECENZIJA
In če se mene vpraša, je to ena najbolj žalostnih zgodb igričarske industrije, saj je razvijalec Visual Concepts ustvaril naravnost vrhunsko simulacijo košarke, ki pa ji založnik 2K ne da dihati in vsako leto samo še premika meje potrpežljivosti igralcev. Po mojem mnenju je bila meja zdravega okusa prečkana že davno nazaj in vsako leto se vrnem pogledati samo še zato, da vidim koliko globoko je NBA 2K padel v brezno pohlepa.
Tako kot vsako leto, je tudi letos košarkarska izkušnja razdeljena na več delov. Najbolj enostavno igranje je preko hitrih obračunov, kjer igralca preprosto izbereta svoji ekipi in se spravita v tekmovanje. Bolj globoka je izkušnja MyTeam, ki vam omogoči grajenje in nadzorovanje svoje lastne NBA ekipe in ta način je v bistvu za igranje še najbolj priporočljiv, če se želite izogniti nategovanju iz strani založnika.
Letošnja novost prihaja v obliki posebnega igralnega načina Jordan Challenge, ki si ogleda življenje legendarnega košarkarja Michaela Jordana. Igralna izkušnja vas bo popeljala skozi njegovo karierno pot, ki jo je začel v kolidžu Severne Karoline in jo zaključil v dresu Chicago Bullsov. Odigrali boste nekaj najbolj pomembnih tekem, za pristno atmosfero pa bo poskrbel tudi dodaten filter slike, ki izkušnjo približa televizijskim prenosom, ki so jih nekoč spremljali preko navadne antene in katodnih televizorjev.
Jasno pa je, da se tudi letos vse vrti okoli igralne načina MyCareer, saj je celotna igra zasnovana okoli ustvarjanja lastnega košarkaša, ki mu lahko oblikujete fizične pritikline, mu nadanete ime in se nato odločite še za igralno pozicijo. Temu nato sledi razporeditev točk, ki jih je treba vložiti pametno, saj boste samo tako lahko dvignili splošno stopnjo vašega avatarja, ta pa bo na začetku nosil žalostno oceno 65.
Res se mi zdi, da bi moral 2K na tem mestu zadevo za nove igralce narediti lažjo, saj lahko z nespametno razporeditvijo povsem zamočite razvoj kariere, s tem pa ste ob veliko časa in potencialno tudi denarja.
Poanta je, da z dobrim igranjem nabirate zlate kovančke, te pa nato vlagate v različne sposobnosti, ki se delijo na fizične atribute, mete od blizu in daleč, vzdržljivost, preigravanje, podajanje in podobno. V zgodnjih NBA igrah je bil ta razvoj postopen in vse kar je zahteval, je bila dobra igra in že v eni sezoni ste lahko svoj digitalni jaz preobrazili v spodobnega igralca, ki ste ga kasneje samo še nadgrajevali.
Tule je tista glavna past NBA 2K iger, saj zdaj za uspešno igranje dobite samo drobiž in nadgrajevanje košarkaša je sicer mogoče, a res boleče počasno. Na Redditu je nekdo izračunal, da boste za igralca z maksimalno stopnjo 99 potrebovali okoli 440.000 kovančkov, kar je dražje od lani, medtem ko so prilivi iz strani igranja manjši od NBA 2K21. Za eno odigrano tekmo, ki vam bo vzela kakšnih 15 minut, boste prislužili okoli 1000 zlatnikov, a za to boste morali dobro igrati in to na kakšni od težjih stopenj. Računica je enostavna: odigrati bo treba okoli 400 tekem, kar je kar nekaj sezon košarke in po tako vloženem času, boste imeli košarke verjetno že vrh glave, a ravno takrat bi morali uživati v izkoriščanju maksimalno razvitega igralca.
2K se tega seveda zaveda, zato vam rade volje ponuja nakup zlatnikov v obliki mikrotransakcij, ki pa so seveda ubijalske. Za recenzijo sem dobil posebno verzijo igre Jordan Edition, ki poleg igre s sabo prinese še 100k virtualnih kovancev, to pa mi je omogočilo dvig stopnje na 78, kar mi je takoj olepšalo izkušnjo. Tako ni presenečenje, da večina veteranov kupuje to edicijo igre, ki pa stane kar 100 €.
Nihče vas seveda ne sili, da mikrotransakcije kupujete in tehnično gledano lahko igrate MyCareer tudi brez dodatnega zapravljanja, a navsezadnje to velja tudi za brezplačne mobilne igre. A napredovanje je tako obupno počasno, 2K pa vas med igranjem ves čas subtilno opominja, da bi lahko zapravili še kak dodaten evro.
Primer tega je odprto mesto The City. To nas spremlja že nekaj časa in tako kot lani, je zadeva naravnost obupna. Je grozno optimizirana in na PlayStationu 5 sem redno zabeležil padec sličic na sekundo pod mejo 20, mesto pa je ogromno in ga je večkrat treba prečkati za izpolnjevanje dodatnih nalog in izzivov, ki jih je cel kup. Po mestu se je treba sprehajati tudi zavoljo štorije, ki nam jo 2K želi vsiliti vsako leto in tudi letos je ta katastrofalna, napolnjena z neprivlačnimi liki, z neumnimi zapleti in štorijo, ki je vsakič ista. Igramo novinca v ligi NBA, ki se poskuša spopasti z vsemi izzivi te lige, kot so igranje tekem, soočanje z nasprotniki, podpisovanje oglaševalskih pogodb in vodenje profila na družabnih omrežij.
Res je neverjetno, kako vam NBA 2K23 poskuša v roke poriniti cel kup opravil, najbolj pa se izogiba samemu igranju košarke. Misije so tako dolgočasne, da sem kmalu začel preskakovati dialoge, a žal sem se še vedno moral sprehajati od ene lokacije do druge, ob tem pa sem se začel spraševati o smiselnosti mojega početja.
Vendar pa ima to komaj delujoče mesto eno zelo pomembno nalogo, saj povsod naokoli lahko zalepi cel kup sponzorjev, vsak od teh pa vam želi prodati kakšen košček obleke, copat, torb in podobnega, to pa seveda zahteva zlate kovančke. Med tekanjem po mestu boste naleteli tudi na druge igralce in veliko od teh bo višje stopnje od vas, oblečeni bodo v privlačne obleke, to pa vas bo seveda opominjalo na to, da morda kupite tudi vi kakšno mikrotransakcij. To subtilno opominjanje se preseli tudi na ulično košarko, kjer boste spet naleteli na igralce, ki bodo največkrat višje stopnje kot vi in če boste želeli konkurirati, potem boste enostavno morali kupiti nekaj kovancev ali pa vas čakajo tedni grindanja.
Za igro mi ne bi bilo žal, če sama košarka ne bi bila tako slastna. Simulacija je namreč vrhunska, saj je občutek metanja letos celo boljši kot lani, preigravanje še bolj verno, animacije pa so mestoma naravnost neverjetne. Zadeva je preprosto zasvojljiva, še posebej ko se prebijete čez začetno poplavo misij in vmesnih sekvenc iz strani zgodbe in lahko enostavno uživate v igranju košarke.
A zadeve enostavno ne morem priporočiti, saj te ves čas spremlja občutek, da 2K nate gleda samo kot na debelo ribo, polno evrov, ki jo je na vsak način treba psihološko prepričati v dodatno zapravljanje. To, da si za navadno kopijo igre na PlayStationu 5 zapravil 80 €, založniku ne pomeni nič in res se zdi, da od tebe želi izcuzati vsaj 200 € za dve leti zabave, saj bo takrat ugasnil strežnike in cikel se bo začel na novo.
