Založnik Capcom nadaljuje z obnovo začetkov serije Resident Evil in po odlični predelavi drugega dela in malce manj uspešnega tretjega, je zdaj na vrsto prišla štirica, ki jo lahko uvrstimo med lažje ali pa težje predelave od prejšnjih dveh poglavij.
Lažja je lahko zaradi tega, ker je Resident Evil 4 dejansko povsem igralen še danes in če malce zanemarimo nerodne kontrole ter zastarelo grafično avanturo, se lahko igranja loti tudi novodoben igralec. Tako Capcomu ni bilo treba povsem spremeniti igralne formule kot je bilo pri prvih dveh delih, ki sta se nadzorovala še skozi statične kamere, kar bi moralo olajšati postopek predelave.
A po drugi strani je četrti del igralno najbolj obsežen do sedaj, hkrati pa ga igralci čislajo za najboljši del franšize nasploh in zaradi kakšnih večjih sprememb vsebine bi založnik hitro naletel na negativne kritike. Zato se je obdelave lotil previdno in na koncu izdal produkt, ki ga je sicer veselje igrati, vendar pa so v strahu pred jezo oboževalcev premalo posegli v igralno formulo, saj bi lahko iz nje izrezali oziroma spremenili kakšen element, ki dandanes izpade zastarano, sama igralna formula pa bi lahko prejela še kakšen sloj dodatnega poliranja.
Razvojna ekipa: Capcom
Založnik: Capcom
Platforme: PS5, PS4, PC, XSX
Nakup: 59,99 € Steam; 60,37 € PS5, PS4
Datum izida: 24. marec 2023
Igrano na: PS5
Ključ do igre nam je priskrbel uvoznik CD Media.
VIDEO RECENZIJA
Štirica v glavno vlogo zopet postavi nesrečnega policista Leona S. Kennedyja, ki smo ga nazadnje srečali pri igranju drugega dela, tam pa je poskušal rešiti zombijaško krizo mesteca Raccoon City. Pri obvladovanju te se je dobro odrezal, zaradi česar je pritegnil pozornost samega predsednika ZDA, ta pa ima za našega junaka novo nalogo: reševanje njegove hčerke, ki so jo izmaknili prebivalci neke neznane španske vasice.
Premisa je tako trapasta kot se tudi sliši, a Resident Evil 4 je na te smešnosti v scenariju presneto ponosna, kar je tudi eden od razlogov, da je original postal tako uspešen in bil neštetokrat predelan. Leon tako zakoraka v špansko vasico s podporo dveh lokalnih policistov, katerima nad glavama pišejo besede “Umrla bova v prvih minutah igre”, sreča prvega okužena vaščana, nakar začne padati iz ene bizarne situacije v drugo. Ne mine dolgo, da tudi sami postanemo okuženi z istim virusom, ki nadzoruje ponorele vaščane, nakar končno srečamo predsednikovo hčerko Ashley, ki se prav tako kopa v prijemu virusa, vajino zdravstveno stanje pa bo skozi preigravanje kampanje postajalo čedalje slabše.
In tega preigravanja je kar precej, saj je Resident Evil 4 presneto obsežen zalogaj. Čaka vas 16 poglavij, za razliko od predelave Resident Evil 3 pa se Capcom tokrat ni odločil izrezati ničesar. V enem paketu tako dobite celotno zgodbo originala, ki pa je na nekaterih mestih pošteno spremenjena. Predelava namreč ni samo dvignila grafične podobe, ampak je tudi predelala nekatere stopnje, dodala ekstra vsebino in potek dogodkov malce zasukala. Nekatere lokacije so sicer identične in ko boste stopili v tisto prvo vasico, lahko pričakujete enak napet boj za preživetje kot ga pomnite iz originala.
Drugje pa so sobane malce zasukane in ponujajo več kotičkov za raziskovanje. Med preigravanjem boste tako vsake toliko naleteli na zaklenjene skrinje, ki zahtevajo določen ključ, tega pa boste dobili šele skozi nadaljnje preigravanje zgodbe. Vsake toliko bodo zaklenjena vrata zahtevala partnersko pomoč, na nekaterih delih pa vas bodo pričakali tudi listki, ki bodo ponujali stranske naloge tipa ubij par podgan ali pa ustreli modre medalje. Posledica tega je večkratno vračanje na že obiskane lokacije, kar dodatno razpotegne igralni čas, na prej obiskanih mestih pa vas včasih pričaka nova zalega sovragov ali pa kakšen manjši šef.
Resident Evil 4 s tole prenovo ponuja tudi nekaj dobrodošlih novosti za veterane te igre, ki bi se samo nadgrajene grafike hitro naveličali. Dodatna vsebina vas sicer ne bo odpihnila in po svoji obsežnosti malce spominja na nedavni predelani Dead Space, a tudi tukaj ponudi nekaj dodatnega za svoje denar, tako da nimate občutka, da odštevate denarce samo za lepšo grafiko.
Ne da si ta ne zasluži vašega denarja. Capcom je namenil ogromno časa poustvaritvi originalnih stopenj, ki jih zdaj napajajo dodatne podrobnosti. Igra teče na pogonu RE Engine, ki je zaslužen za vse novejše Resident Evil igre in to se pozna, saj spet gledamo v odlično grafično podobo, kjer so me najbolj navdušili srhljivi okuženi vaščani, ki ob soju bakel mestoma dobijo srhljivo fotorealistično podobo. Tudi zvok je odličen, saj predelava podpira 3D zvok, na konzoli PlayStation 5 pa dobimo tudi dobro optimizacijo, izjemno hitro nalaganje stopenj in dobre učinke kontrolerja DualSense.
Igralna formula od originala ostaja večidel nespremenjena. Sprehajali se boste skozi vrsto raznolikih lokacij, vmes nabirali surovine in zlatnike, vse to pa boste lahko izkoristili za nabavo in nadgrajevanje opreme ter kovačenje streliva. Po novem lahko v določene dragocenosti vstavljate razne kamne, zaradi česar se zviša njihova prodajna cena, prodajanje pa boste izvajali pri tistem veleznanem trgovcu, ki vse zaloge skriva znotraj jopiča. Streliva ni možno kupiti, ampak ga boste morali sami nakovačiti in pri igranju na standardni težavnosti stopnji se moj inventar nikoli ni šibil pod zalogo metkov – ko pa se že je temu približal, sem za naslednjim ovinkom skočil v šefovski spopad.
Med igranjem boste občasno ob sebi nekaj časa spremljali Ashley, nekaj pa skrivnostnega Luisa. Oba sta med igranjem dokaj nekoristna, s tem da boste morali Ashley občasno rešiti preden jo vaščan ne zagrabi in odnese stran, če pa v boju pade pa je igre takoj konec in morali boste nalagati prej shranjen položaj. Igro lahko shranite na gosto razporejenih tipkarskih strojih, prisotna pa je tudi možnost samodejnega shranjevanja. Zaradi obojega sem bolj redko moral ponavljati kakšne že opravljene izzive, igro pa lahko shranimo tudi med prehodi večjih stopenj, kjer vas igra preseli na ločen zaslon, ta pa si lahko ogledate svoje statistike. To se mi je zdelo rahlo zastarelo, saj mi je zaradi tega svet izpadel manj organsko.
Seveda pa boste glavnino igranja izvajali skozi spopadanje z manjšimi in večjimi nasprotniki. Na splošno gledano sem pri streljanju užival manj kot pa v Resident Evil 2 in to zaradi preprostega razloga, da so sovražniki tukaj hitrejši, Leon pa je ostal nekako enako lesen kot v prejšnjih igrah. Sicer lahko resda zdaj z dobrimi streli sovražnika spravimo v omamo in ga nato frajersko posekamo, a vaščani včasih preprosto nočejo umreti in vsebujejo celo več stopenj, zaradi česar vas lahko hitro preplavijo. Pri merjenju sem imel nek zoprn občutek mrtvih con, kar je pritožba tudi pri drugih igralcih, zaradi česar je bilo natančno merjenje včasih prava muka.
To se pozna tudi pri šefih, ki včasih zahtevajo izjemno preciznost, te pa preprosto ne moremo izgotoviti v dovolj hitrem času. Včasih se udarec šefa zdi preprosto neizogiben, saj Leon ne vsebuje nobene poteze za hiter izmik. Včasih sicer dobimo opozorilo za hiter stisk kakšnega gumba, a teh včasih preprosto ni, Leon pa zna z nožem parirati udarcem, a tudi to se mi je zdelo dokaj nedodelano, saj takrat napad samo odbijemo, sovražnika pa ne omamimo.
Sredica igralne formule je še vedno užitna in lagal bi, če bi rekel, da med igranjem včasih preprosto nisem užival. Stopnje kar kličejo po raziskovanju, grafika je čudovita in zgodba enako trapasta kot v originalu. Vendar pa vsake toliko zmotijo ostanki preteklosti, kot so nenaravni prehodi med poglavji, občasno zanašanje na QTE sekvence in pomanjkanje namenskega gumba za hiter izmik. Če sem že tečen bi se potožil še nad Ashley, ki med navadno hojo sopiha kot parna lokomotiva in začne čez čas pošteno najedati.
Na splošno pa je Resident Evil 4 odlična predelava, ki bi jo uvrstil malce pod Dead Space. Priporočljiv nakup tako za veterane kot za novince, ki prinese obilico ur igranja skozi kampanjo, ki jo nato lahko preigrate še skozi že vključeno opcijo New Game+.
