V Sloveniji se moramo domeniti, kakšno ime bomo nadeli novi kategoriji PC-jev, ki jih lahko s sabo vzamemo na pot in jih je v popularnost izstrelil Valvov Steam Deck. Zadev ne moremo označiti za prenosno konzolo, saj so to v bistvu miniaturni PC-ji, po drugi strani pa niso to niti prenosni računalniki, saj človek ob tem takoj pomisli na prenosnike. Ročni PC ali pa ročni računalnik pa se sliši naravnost trapasto, zato bom zadevo zaenkrat poimenoval prenosna konzola, dokler se nekdo ne spomni nekaj pametnejšega.
In tem stvarem bo treba natakniti neko oznako, saj novih in novih izdelkov kar ne zmanjka. Omenili smo že Steam Deck, nakar je njegovo idejo kopiralo podjetje ASUS, ki je spočelo svojega predstavnika ROG Ally, zdaj pa se je vmes vmešal tudi Lenovo, ki nam je na test darežljivo poslal svojo lastno verzijo takšne prenosne konzole, ki so jo poimenovali Legion Go.
SPECIFIKACIJE
- Ime naprave: Lenovo Legion Go
- Procesor: AMD Ryzen Z1 Extreme
- Zaslon: premer 22,3 cm, maksimalna ločljivost 2560 x 1600, v razmerju stranic 16:10
- Osveževanje zaslona: 144 Hz
- Pomnilnik: 16 GB LPDDR5
- Disk: 512 GB NVMe M.2 SSD
- Cena: 899 €
- Nakup: Mimovrste
VIDEO RECENZIJA
Da smo ta izdelek v naslovu te recenzije poimenovali za velikana ni naključje. Tole je namreč največja in hkrati najtežja od vseh prenosnih konzol, ki smo jih testirali doslej in da tole ni neka plastična igračka ti je jasno že takoj, ko paket prejmeš v roke, saj je ta dovolj velik, da bi se v njem skrival kakšen malo manjši igričarski prenosnik.
Pri razpakiranju takoj naletiš na prijetno presenečenje: prenosno torbico! Ta je na voljo tudi ob nakupu Steam Decka, a je umanjkala pri ASUS Allyju, tule pa nosi fino črno barvo, ki ima spredaj odtisnjen logotip podjetja. Znotraj paketa se nahaja še polnilnik z USB-C priklopom in krpica za čiščenje zaslona, ki bo tule zaradi glomaznega ekrana prišla še kako prav.
Ravno zaslon je tisti, ki vam najprej skoči v oči, ko Legion Go končno primete v roke. Je naravnost gromozanski in pošten odmik od tega, kar ponuja konkurenca. Steam Deck in ROG Ally ponujata nekako isto velik zaslon, ki v premer meri 17,78 cm, medtem ko je Legion Go skočil na naslednjo stopničko in nam ponudi ekran, ki v premer meri kar 22,3 cm.
Morda bi se zdela takšna velikost zaslona komu pretiravanje, a meni osebno je všeč in potihem priznam, da ne bi imel proti, če bi v roke dobil še kaj večjega. Pri teh ročnih konzolah se mi je namreč vedno zdelo, da so najbolj priročne za poganjanje iger, kjer dogajanje spremljamo iz izometrične perspektive, za kakšne prvoosebne streljanke pa se mi je zdel premajhen. Legion Go me je začel prepričevati v nasprotno, tako da je tule zaslon dovolj velik, da se lahko lotim igranja kakšnega Cyberpunka 2077 in svoje odločitve ne obžalujem. Sicer je izkušnja na pravem monitorju ali televizorju še vedno boljša, a dejstvo ostaja, da mi je bil velik zaslon privlačen in bi ga izpostavil za največji plus te naprave.
Specifikacije zaslona so igričarske: gledamo v IPS panel, maksimalne ločljivosti 2560 x 1600, v razmerju stranic 16:10, največja frekvenca osveževanja pa znaša 144 Hz. Tudi to je daleč pred najbližjim zasledovalcem ROG Allyjem, ki zmore samo 120 Hz in ločljivost 1920 x 1080, si pa te dve napravi delita enako čipovje AMD Ryzen Z1 Extreme in enako količino pomnilnika DDR5, ki ga je tule 16 GB. Legion Go podpira do 1 TB velik disk za shranjevanje podatkov, v napravi pa dobimo 512 GB SSD disk. Ker je zaslon tako velik mi je kar malce žal, da je tole samo navaden LCD in da se Lenovo ni odločil za OLED. Odkar je Valve najavil prenovo Steam Decka z OLED zasloni se mi zdi, da bodo zdaj ti postali standardi za vsako prenosno konzolo in zdi se mi, da se je Lenovo tule malce uštel.
Ni pa želel ničesar prepustiti naključju kar se tiče gumbov, ki jih tule srečamo na praktično vsakem centimetru naprave. Na levi strani najdemo enega zgoraj, ki je namenjen odpiranju Lenovovih aplikacij, pod njim pa se nahaja paličica za premikanje, nakar najdemo križne gumbe in še dva dodatna gumba, ki pa v igrah navadno sprožita funkciji “Start” in “Options”. Na desni strani se zgoraj prav tako nahaja gumb za dostop do hitrih nastavitev, potem so tu standardni štirje gumbi X, Y, B in A, pod temi pa se nahaja še ena paličica, pod njo pa se skriva sledilna ploščica, ki nam lahko služi kot priročna miška. Gumbi so sicer lepo razporejeni, a morda bi bilo bolj smotrno, da bi gumba za Lenovo aplikacije postavili spodaj levo, saj je moj mišični spomin neprestano pritiskal ob dvojec na vrhu. Prav tako so križni gumbi malce preveč vtisnjeni v napravo in ne ponujajo zadovoljivega občutka ob pritiskanju.
Z gumbi tule še niti približno nismo zaključili. Na zgornji strani najdemo dva za višanje in nižanje glasnosti, potem so tu ramenski gumbi in sprožilniki, nakar na hrbtni strani najdemo še štiri dodatne gumbe. Gumbov je tako cel kup, a več ne pomeni vedno boljše. Ob držanju naprave ti namreč lahko gredo kar malce v napoto, saj lahko ob večjem stisku nehote sprožiš desni ramenski gumb, ki zaobjema skoraj celo stranico, tisti štirje na hrbtnem delu pa so v bistvu neprestano pod prsti, kar da malce neprijeten občutek ob držanju. Na vrhu najdemo še gumb za vklop in izklop naprave, gumba za prilagajanje glasnosti ter utor za microSD kartice.
Imajo pa vsa ta pritiskala smisel, saj Legion Go omogoča odstranjevanje desnega in levega dela, ki ju nato ločeno poprimemo v roke in z njima daljinsko upravljamo z napravo. Stvar je kopija tistega, kar nam je predstavil Nintendo Switch, ob dela pa lahko tule odstranimo preko majhnega zatiča in ju nato zopet enostavno pritrdimo nazaj gor. Ko kontrolerja odstranimo naprava to takoj zazna in preklopi na alternativno nadzorno shemo, na nas pa je, kako bomo to izkoristili. Legion Go na zadnji strani vsebuje priročno stojalo in zaslon lahko tako stoji samostojno, mi pa na njem igramo igre ali pa si ogledamo kakšen del televizijske serije. Lahko gremo celo korak dlje in desni kontroler posadimo na posebno stojalo, nakar se ta del spremeni v nekakšno stoječo miško, ki je priročna bodisi za prvoosebne streljanke ali pa za igranje strategij. Nadzor je sicer še vedno malce neroden in zahteva nekaj privajanja, vendar pa se da z njo malce bolj finomehanično nadzorovati igre, ki primarno niso namenjene igralnemu ploščku.
Ideja takšne miške je sicer dobra, vendar pa se zatakne pri izvedbi. Kontroler v tem načinu enostavno ne sede dobro v roko, pri držanju pa vas znajo motiti razni gumbi in gola stran, ki jo priklopimo na napravo. Stvar lahko sicer izrabimo tudi za kaj drugega kot igranje iger, saj naslonjen ekran lahko služi tudi kot televizor, tako da lahko gor zaženemo Netflix, kontroler v roki pa nam v tem primeru služi kot daljinec.
Ko smo že pri udobju moram omeniti še en minus, zaradi katerega sem začuden, da je prišel v končno verzijo. Legion Go ima namreč zaradi nekega razloga dokaj ostre robove tudi tam, kamor ob uporabi naslanjamo dlani. Tako ROG Ally kot Steam Deck imata ta del zaobljen, medtem ko se ti tu ob daljšem držanju stvar zarine v dlan in občutek po kakšni uri postane neprijeten, če ne že kar malce boleč.
Pri poganjanju iger so prenosni PC-ji zdaj na stopnji, ko lahko poganjajo tudi najnovejše igre in ob tem držijo stabilne sličice na sekundo. Situacija se seveda razlikuje od igre do igre in sam sem jih testiral peščico iz raznoraznih žanrov. The Last of Us Part 1 je bil igralen, čeprav so me nastavitve opozarjale, da stvarca nima dovolj grafičnega pomnilnika za stabilno delovanje. Kljub temu sem se zabaval v 30 sličicah na sekundo pri spodobni ločljivosti, v zaprtih prostorih pa je številka skočila tudi na štiridesetico in mestoma celo malo več. Odprtosvetni Elden Ring je prav tako targetiral 30 sličic na sekundo in res je neverjetno, da lahko tako čudovite naslove poganjamo na neki napravi, ki jo lahko držimo med poležavanjem v postelji ali pa čepenjem na WC-ju.
Pri novejših naslovih je bolj kot ne treba targetirati 30 sličic na sekundo, a pri tistih bolj preprostih igrah se lahko zabavamo v bolj tekoči sliki. Hades je denimo zlahka presegal tudi 100 sličic na sekundo, predelava Tony Hawk’s Pro Skater pa je držala stabilnih 60 sličic na sekundo. Tudi Forza Horizon 5 se je obnesla dobro in mestoma dosegala številko 60, čeprav so bili prisotni tudi padci. Pozabaval sem se tudi z emulatorjem za Nintendo Switch, ki je bil zmožen poganjati Red Dead Redemption pri stabilnih 30 sličicah na sekundo, Super Mario Bros. Wonder pa je prav tako dobro deloval, čeprav je občasno potreboval nalagati senčilnike.
Treba se je zavedati, da so bili ti rezultati doseženi ob najbolj požrešnem načinu jemanja električnega toka, ki hkrati tudi najhitreje pomalica baterijo. Tako boste ob takšnem igranju polno baterijo izrabili v kakšni uri in pol, moč pa je preklopiti tudi na počasnejši način delovanja, ki pa seveda tudi zniža sličice na sekundo. Kakšen Hades je pri balancirani porabi tako še vedno igralen, a takrat pozabite na preseganje 100 sličic na sekundo.
Lenovo bi lahko malce bolj poskrbel za programersko plat svojih aplikacij, ki bi morale nuditi nekakšne bližnjice do najbolj uporabnih funkcij. Navigacija po Windows 11 samo preko kontrolerja zna komu povzročati sive lase, saj je velikokrat treba tapkati po zaslonu in na pomoč klicati zaslonsko tipkovnico, ko stvari ne delujejo. Prisotna je sicer aplikacija Legion Space, a ta je v bistvu bolj kot ne trgovina in je uporabna samo za nastavljanje raznih funkcij naprave kot je izklop in vklop RGB osvetljave pri paličicah, pri navigaciji po Windowsih pa se nikakor nisem mogel priučiti, kako točno bi sprožil desnega klika miške, kar bi mi olajšalo marsikak glavobol.
Lenovo Legion Go je celokupno vzeto priročna naprava, ki najbolj navduši s svojim ogromnim ekranom in strojnimi mišicami, ki trenutno predstavljajo vrh takšnih izdelkov. Razporeditev gumbov bi bila lahko malce boljša in komaj čakam, da uporabniški priročnih pridobi še nekaj popravkov in nadgradenj, ki bodo navigacijo po sistemu naredile bolj priročno in hitrejšo.
Legion Go se pri nas prodaja po ceni 899 €, kar je sicer dražje od konkurence, a tako velik zaslon s takšnimi specifikacijami pač zahteva svoj davek in treba se je zavedati, da je tole v bistvu PC, vsi pa vemo, da so cene teh, še posebej igričarskih, še veliko višje.
