S franšizo Assassin’s Creed imam osebno malce čudno razmerje, saj me je Ubisoft s temi igrami, ki jih je skozi leta izdal že toliko, da bi jih na pamet znal našteti samo nek matematični genij, večkrat navdušil in nekajkrat tudi grdo razočaral.
Največji greh teh iger ni samo ponavljajoča se vsebina znotraj njih, ampak tudi dejstvo, da so se začela med sabo ponavljati posamične izdaje, ki so se začele igrati povsem enako, razvijalec pa je dogajanje samo preselil na neko novo mapo. A po drugi strani so Assassin’s Creed tudi edine, ki nas znajo resnično preseliti v kakšen antičen svet in večkrat se mi je zgodilo, da sem gledal kakšno serijo ali pa dokumentarec in sem nato želel igričarsko raziskati odprt svet iz te ere in v tem pogledu mi je znal ustreči samo Assassin’s Creed.
Razvojna ekipa: Ubisoft
Založnik: Ubisoft
Platforme: Meta Quest 2 in 3
Nakup: Meta uradna stran
Datum izida: 16. november 2023
Igrano na: Meta Quest 3
NAPOVEDNIK
Zdaj lahko to izkušnjo podoživim bolj intimno kot kadarkoli prej, saj nam je Ubisoft pripravil prvo izdajo, ki je spočeta povsem znotraj VR sveta in presenetljivo se zdi Assassin’s Creed Nexus kot nekakšen naravni podaljšek vseh tistih iger, ki smo jih pred tem preigrali na monitorjih in televizorjih.
Nexus na za razliko od prejšnjih delov ne postavi v samo eno specifično zgodovinsko obdobje, saj zgodba pravi, da se je Abstergo lotil nove operacije, cilj te pa je izmakniti nekaj najbolj pomembnih in davno izgubljenih zakladov iz zgodovine in ker so to zlobneži je seveda naša naloga, da jim te namere preprečimo. Zato dobimo možnost podoživetja historičnih avantur skozi oči treh protagonistov, ki so privržence franšize že znani: Kassandra, Ezio in Connor.
Vsak od teh protagonistov vsebuje svoje manjše mesto, ki je primerno njegovemu času in ga nato lahko prosto raziskujemo. Kassandra nas vrne v obdobje antične Grčije, Ezio skoči v Rim, Connor pa nam predstavi ameriško zgodovino. Med to trojico je bil od vedno najbolj osovražen Connor in žal je tudi v Nexusu njegov lik najbolj dolgočasen, kar ni samo posledica meni dokaj neznane ameriške zgodovine, ampak tudi dejstva, da glasovni igralec zveni povsem zdolgočaseno.
K sreči pa ni nič dolgočasnega na igralni formuli, ki sicer, logično, ni tako široka kot pa pri običajnih Assassin’s Creed igrah, a še vedno vsebuje presenetljivo veliko globine. Ko sem za Nexus ugledal prve napovednike sem najprej dobil občutek, da bo tole vodena izkušnja in nas bo tako igra premikala iz ene situacije do druge preko ustaljenih tirov a temu ni tako. Mesto vsakega protagonista lahko raziskujemo po lastnih željah in to brez kakšnih umetnih omejitev. Stečemo do bližnje stavbe in začnemo po njej plezati in že smo v nekaj sekundah na vrhu, plezanje pa je precej lažje kot pa v kakšnem Horizon Call of the Mountain, saj se lahko oprimemo praktično česarkoli in se nato potegnemo navzgor. Ubisoft je poskrbel, da imamo ves čas pregled nad svojim lastnim telesom, tako da se lahko znajdemo v situaciji, kjer binglajmo iz neke brvi ali pa preko vrvi previdno poskušamo prečkati prepad in spodaj bomo ugledali noge, ki bodisi bingljajo ali pa živčno lovijo ravnotežje.
Ko enkrat splezamo na neko razgledno točko si lahko dodobra ogledamo okolico, kar je še posebej priročno, če smo sredi aktivne misije, ki nam narekuje umor določene tarče. Nexus dejansko ni tako enostaven naslov, zato bo treba v naš pristop do tarče malce načrtovati, pregled terena pa omogočijo te razgledne točke. Ko imamo stvar vtisnjeno v spomin samo preprosto razširimo roke in naš junak bo spočel tisti prepoznavni skok v seno, ki je tudi zaščitni znak serije Assassin’s Creed.
Assassin’s Creed Nexus misije vključujejo veliko skrivanja in ubijanja tarč, vsake toliko pa je treba tudi kakšnemu stražarju izmakniti ključ. Smukanje skozi stopnje je tako nujno, saj se moramo drugače zaplesti v boj, ta pa je povsem neroden in dokaj neodziven. Sestavljen je v bistvu iz tega, da čakamo na sovražnikov zamah, nakar moramo njegov udarec parirati in ga udariti nazaj. Kakšnega naprednega boja skozi vse tri kampanje res ne boste doživeli, zato se je bolj priporočljivo skrivati izza ovir, kar lahko počnemo preko stiska gumba na kontrolerju ali pa tako, da sami fizično počepnemo. Za slednje boste potrebovali malce več prostora, a takšno igranje vas resnično potegne v igranje in nazadnje sem se pri VR skrivanju zabaval v igri Budget Cuts, kjer so mi prav tako pridno pokala kolena.
Ko se enkrat končno prismukamo do tarče ji lahko preko zapestnega noža hitro odpremo arterijo in jo pokončamo v enem šusu in ta del je izredno zabaven. Nož namreč sprožimo tako, da frcnemo zapestjem in nož izskoči ven, nakar je treba samo še zabosti tarčo, a ob tem je treba biti previden. Osebi se je namreč treba prismukati izza hrbta in še nato do nje pristopiti brezslišno, saj se drugače lahko obrne proti vam, vi pa takrat zavijete z očmi, saj vas čaka zopet nova runda nerodnega boja.
Tako kot vse Assassin’s Creed igre tudi Nexus ponuja kar nekaj stranskih aktivnosti, ki jih lahko opravljate med sprehodom skozi mesto. Tu je streljanje tarč z lokom, tisti bolj gibčni pa se lahko spravite tudi na dirko skozi nadzorne točke. Tekanje in plezanje skozi mesta je vedno zabavno in igra vsebuje lepo grafično podlogo, ki vas sicer ne bo odpihnila kot je to leta nazaj naredila igra Half-Life Alyx, a po drugi strani Nexus deluje znotraj brezžičnih očal Meta Quest 2 in 3 in je impresiven že na račun tega, da lahko tako odprtosvetno igro poganja mobilno čipovje.
Assassin’s Creed Nexus se na koncu izkaže za presenetljivo zabaven naslov, za katerega dejansko nisem pričakoval, da me bo potegnil v igranje kakor me je in če morda trenutno iščete novo Assassin’s Creed avanturo, potem bi Nexus postavil pred nedavno izdani Mirage. Škoda samo za neroden boj in nekaj težav na zvočnem področju, a splošno vzeto je to dobrodošel prišlek VR vod, za katerega upamo, da bo Ubisoft spočel še kakšno nadaljevanje.
Tako VR očala kot tudi samo nameščeno igro si lahko sposodite na spletni strani Legit.si.
