Stellar Blade je naslov, ki mu navadno ne bi namenil kaj preveč pozornosti, a zašli smo v relativno sušo izdaj večjih iger in razvijalec Shift Up si je med razvojem tega svojega prvega večjega projekta prislužil dovolj pozornosti Sonyja, da je ta stvar zastavil kot ekskluzivo za svoj sistem PlayStation 5 in naknadno izdal tudi daljši demo, ki se je pri igralcih dobro obnesel.
Ob ugledu prvih napovednikov sem sam na stvar gledal malce postrani, saj je je glavna protagonistka Eve videti kot nekaj, kar bi v ustvarjalniku likov spočel nek res potreben najstnik, zaradi česar sem nad igro hitro vrgel sodbo, da bo ta poskušala igralce privabiti zgolj na račun razgaljene podobe, medtem ko bo sama igralna formula igrala drugo violino.
A po preigravanju kampanje sem hitro spoznal, da je bila moja prvotna teorija zmotna in da Stellar Blade pod površjem skriva veliko več kot samo par verno animiranih jošk. Igro sicer še vedno ne bi označil za mojstrovino, saj je prostora za izboljšave v morebitnem drugem delu ogromno, a na splošno priznam, da je tole morda res ena od igričarskih knjig, ki jo odveč soditi samo po platnicah – pa naj bodo te še tako razgaljene.
VIDEO RECENZIJA
Razvojna ekipa: Shift Up
Založnik: Sony
Platforme: PS5
Nakup: Big Bang
Datum izida: 26. april 2024
Cena: 79,99 €
Zvrst: Akcijska pustolovščina
Stellar Blade se z uvodom ne obremenjuje preveč, čeprav spektakularnosti uvoda ne gre oporekati. Mesto dogajanja je naš preljubi planet, a ta je padel pod oblast zlobne vesoljske rase Naytiba, naša junakinja Eve pa je pripadnica nekakšnega uporništva, ki želi stvari povrniti nazaj v normalno stanje. Zgodba sama je dokaj nezanimiva in nihče vam ne bo zameril, če boste skozi nekje 30 urno kampanjo večkrat zmedeni glede poteka dogodkov in boste tem pač sledili zato, ker so razni cilji nujni za napredovanje zgodbe. Za igranje vam je dovolj vedeti to, da Eve poskuša v navezi s spremljevalcema Adamom in Lily ter pomočjo zadnjega večjega mesta Xion planet osvoboditi izpod jarma vesoljcev, to pa bo mogoče samo preko trupel manjših in večjih nasprotnikov.
Ustavimo se zdaj za minuto in si oglejmo tistega slona v sobi, ki je pri igri sprožal nekaj kontroverzije vse od njene najave in sem jo omenil tudi v uvodu: seksualnosti glavne junakinje in kako je ta izpostavljena skozi celotno igralno izkušnjo. Najprej se je treba zavedati, da je Shift Up korejski studio in ti zelo radi v svoje naslove rinejo pomanjkljivo oblečena dekleta, ki so kljub goli koži nenavadno odporna na zamahe sovražnikov in svinčeni dež njihovih strelnih orožij.
Tudi Stellar Blade gre po tej poti, a priznati moram, da sem pričakoval hujše. Dobro, Eve resda nosi tako oprijeto obleko, da ji ob odpiranju skrinj lahko vidiš v maternico in njeno spuščanje po lestvah bi lahko zamenjali za ples gibčne striptizete, vendar pa na splošno njeno mahanje z vimeni ni tako odbijajoče in izpostavljeno kot bi lahko bilo. Njena postava tako ne moti igralne izkušnje in sčasoma se na vse skupaj navadiš, a po drugi strani povsem razumem, kako bi ta lik lahko zmotil igralca ali igralko, ki bi razvijalca upravičeno lahko obtožil ustvarjanja stereotipov glede žensk, ki na sebi ne nosijo niti grama maščobe. Če je Aloy iz serije iger Horizon tako dobro zastavljena junakinja, da sčasoma pozabiš na spol glavnega junaka, saj ta ne igra nobene vloge, je tule situacija drugačna, vendar pa Eve spet ni tako moteča, da bi vse vidike igranja usmerila samo v svojo napeto rit.
Igralna formula se vrti okoli bojevanja in tole ni nek RPG, kjer bi raziskoval podrobno poustvarjena mesta, se pogovarjal z NPC-ji ter s spremljevalci razvijal globoke vezi, ki bi nato pripeljale do romance. Stellar Blade vsebuje določene elemente zgoraj naštetih igralnih prijemov, a so ti povsem površni. Mesto Xion je denimo praktično povsem mrtvo in vsebuje zdolgočasene naokoli stoječe like, stranske naloge pa obstajajo, a so te katastrofalne in navadno sestojijo iz tega, da obiščete neko lokacijo, tam nekaj poberete in stvar je zaključena. Stranski opravki so tako zanič, da so me sprva s svojo preprostostjo presenetili: prejel sem denimo nalogo, da moram poiskati zapuščeno mačko, ki se potika po mestu in je videti shirano. Celotna naloga je dobesedno tole: tečemo do enega dela mesta, mačka je mrtva in to je konec naloge.
Kakor so te misije brezvezne pa jih je vseeno pametno opraviti, saj si s tem prislužimo denarce in surovine, ki jih nato uporabimo za nadgradnjo opreme. Tudi na tem področju kakšne blazne naprednosti ne boste doživeli, saj lahko nadgradimo naš en in edini energijski meč, skupaj spravimo izboljšave na dronu, si zvišamo zalogo zdravilnih napitkov ter za Eve sešijemo novo preobleko, ki pa je tam samo za okras in ne zviša statistik. Te izboljšujemo preko ločenega menija in ta je dejansko dokaj razvejan, saj Stellar Blade vsebuje dokaj napreden boj, tako da lahko pridobivamo nove veščine, se učimo novih kombinacij udarcev in izmikanje ter pariranje naredimo lažje.
Svet, ki ga prečka Eve je sprva dokaj linearen, kasneje pa se malce bolj odpre, vendar pa tole ni nekakšen resničen odprti svet, ki bi ga bilo res vredno raziskovati. Skriti kotički sicer obstajajo in vsebujejo nekaj skrivnosti v obliki skrinj, za te pa je občasno treba poiskati namensko geslo ali pa pri odpiranju odigrati mini igrico. Stellar Blade si iz iger Dark Souls sposodi nadzorni sistem točk, saj vsake toliko naletimo na manjše baze, kjer si lahko nadgradimo veščine, nakupimo razne napoje in si obnovimo zdravje – slednje bo seveda tudi oživelo prej poražene nasprotnike.
Regije so v bistvu bolj arene za boje, ki tule spominja na nekakšno mešanico iger Bayonetta in Nioh. Na voljo imamo težji in lažji udarec, ta pa med sabo lahko kombiniramo in razvijemo uničujoče napadalne vzorce, ki nasprotniku ne dajo dihati. Naša glavna obramba sta pravočasno izmikanje in pariranje, uspešna izvedba teh pa polni nekam težko viden merilnik, ki nam nato omogoča sprožanje posebnih udarcev.
Nasprotniki so dokaj raznovrstni in zahtevajo različne pristope, pri boju pa se hočeš nočeš enostavno moraš navaditi bodisi dobrega izmikanja ali pariranje napadov. Slednje je bolj priporočljiva taktika, a sam se nikakor nisem mogel navaditi ritma nasprotnikov, ki radi mahendrajo z okončinami, tisti večji pa tako zapolnijo ekran, da sploh ne vidiš od kje prileti njegov udarec in kdaj je bil ta sprožen. Pretepanje je tako velikokrat vir frustracij in preprosto potrebuje še nekaj dodelave, saj sem velikokrat dobil občutek, da sem šefa premagal bolj po naključju, kot pa da sem se naučil njegovih vzorcev napada in mu nato pravočasno sprožil protiudarec.
Grafično Stellar Blade ni videti slabo in pohvalno je tekoče delovanje pri 60 sličicah na sekundo in hitro nalaganje stopenj. Tudi svet je videti podrobno in dizajn nasprotnikov ter redkih NPC-jev kaže, da ima razvijalec Shift Up pod streho kar nekaj talentiranih umetnikov. Bi se pa spotaknil ob zvočni vidik izkušnje: glasovno igranje je še nekako v redu, vendar ne vem kdo je zaposlil glasovnega igralca za Adama, saj je ta slišati tako neživljenjsko in zdolgočaseno, da te popolnoma potegne iz dogajanja. Dvomljiva je tudi glasbena spremljava, ki sicer ni slaba, a sprašujem se, če ne bi namesto korejskega pop-a bila bolj smiselna izbira česarkoli drugega.
Stellar Blade se je na koncu za boljšo igralno izkušnjo kot pa sem od nje pričakoval, vendar pa nisem prepričan, če je ta skupek idej res vreden cene 80 €. Za razvijalca Shift Up bi to označil kot za pogumen prvi korak do snovanja resnično impresivne igre, ki bi znala preko nabranih izkušenj iz razvoja prvenca nekega dne postati Stellar Blade 2.
Igro lahko kupite v fizični obliki v trgovini Big Bang.
