LEGO Horizon Adventures – preveč denarja za premalo muzike

Kot zdaj verjetno že veste sem velik oboževalec Sonyjeve franšize Horizon in dvojec iger izpod razvijalca Guerrilla Games sem poigral po dvakrat, saj je vsak od njiju prejel manjšo in malce večjo predelavo originalne kampanje. Trenutno slinast čakam na tretji del, saj bi zelo rad nadaljeval zgodbo Aloy in njenih spremljevalcev in čeprav je ta v nastajanju, me od njega verjetno loči še vrsta let, zato se bom vmes moral zadovoljiti s predelavami in ločenimi projekti kot je nedavno izdani Lego Horizon Adventures.

Sicer nisem nek fanatik nad Lego kockami, ampak vesel sem bil že dejstva, da bom v svetu Horizona končno dobil nek kos vsebine, ki ni predelava že obstoječe zgodbe. A temu ni čisto tako, saj Adventures za svojo štorijalno podlogo vzame tisto, ki smo jo srečali v igri Zero Dawn, le da iz nje tokrat naredi nekakšno parodijo, ki pod črto potegnjeno ni slaba, ampak za svojo ceno preprosto ponuja premalo raznovrstne vsebine, tista ki pa že je notri pa se začne čisto prehitro ponavljati.

NAPOVEDNIK

Razvojna ekipa: Guerrilla Games/Studio Gobo
Založnik: Sony
Platforme: PS5, PC
Link: Steam, trgovina PlayStation
Datum izida: 14. november 2024
Cena: 69,99 €

Žanr: Akcijska platformščina

Sonyjeva strategija, da v istem mesecu izda kar dve Horizon igri je malce bizarna, saj bi lahko to Lego avanturo zlahka zamaknili v naslednji mesec ali pa celo v 2025, saj na svojem urniku izdaj preprosto nimajo ničesar drugega. Vendar je bila odločitev sprejeta, da moram v razmaku dveh tednov dvakrat izkusiti zgodbo igre Zero Dawn in ob tem sem se začel spraševati, če nemara za Horizon Adventures jaz nisem ciljna publika, ampak je zadeva bolj namenjena najmlajšim, ki originala še niso nikoli preigrali.

Vizualna te zadeva vsekakor pritegne k sebi že takoj od začetka, saj Lego strički in tete oživijo pred tabo v čudoviti grafični podobi, veterani serije pa boste pozdravili odločitev Sonyja, da pri glasovnih igralcih ni škrtaril in je nazaj pripeljal enake nastopajoče, ki so nas razveseljevali v originalnih igrah. Rost, Aloy, Teersa in Varl so takoj prepoznavni, le da morajo tokrat sodelovati v malce bolj komično obarvanih vlogah, kjer mora Aloy najprej rešiti ugrabljeno Teerso, nakar se mora podati v lov za glavnim zlikovcem Hadesom. Med igralci si je predvsem duška dala igralka Ashly Burch, ki je v tokratni vlogi Aloy podala malce glasovne podobnosti s Tiny Tino, ki jo upodablja znotraj iger Borderlands.

Po zaključenem uvodu se Horizon Adventures hitro nastali znotraj svoje igralne formule, ki nas vedno najprej postavi na začetno lokacijo Mother’s Heart. Ta je bila porušena in je zdaj potrebna obnove, njene kolibe pa dograjujemo preko uspešnega opravljanja misij in nabiranja posebnih, zlatih Lego kock, ki jih pridobimo znotraj glavnih misij ali pa brezveznih stranskih opravkov, ki so bolj v bistvu raznorazni izzivi. Mother’s Heart je tako naša baza in v njej lahko preoblačimo naše heroje, jim izboljšujemo veščine in statistike ali pa se lotimo okraševanja vasice. Nič od tega ni posebej navdušujočega in čeprav je vasica videti lepo, kakšne resne zabave med njenim raziskovanjem ne boste našli.

Poanta igranja je opravljanje linearnih misij, saj se Horizon Adventures ne odvija v odprtem svetu, ampak nas čakajo ekspedicije skozi štiri različne ekosisteme, kjer je treba skozi nekaj izzivov priti do glavnega šefa. Za razliko od originalnih iger tule nekega resnega plezanja ali platformskih izzivov ne boste opravljali: Aloy oziroma vaš trenutno izbrani junak (tokrat se lahko skozi kampanjo sprehodimo tudi kot kdo drug) bo vsake toliko naletela na kakšno stransko pot, ki je ne morete zgrešiti, saj je začrtana preko srebrnih ostankov kock, tam pa bo lahko s stiskom tipke nekaj dogradila ali pa odprla kakšno skrinjo, ki vam izda še več kock. Nabiranje teh je sicer smiselno, saj lahko preko njih nadgrajujete veščine ali pa odklepate nove preobleke, a vseeno bi si vsake toliko želel še kakšnega bolj konkretnega zaklada.

Glavna pot pa nas vodi med več lepo obarvanimi lokacijami, kjer bo treba občasno premagati kakšen enostaven platformski izziv, vsake toliko pa se znajdemo v areni, kjer je treba iz okolice iztrebiti sovražnike.

Boj je v bistvu še največja privlačnost tega naslova, saj je videti enostavno, a zna postati presneto napet. Pred sovražnikom se lahko najprej skrivamo znotraj gosto posejane trave, nakar jim ob pravem trenutku pošljemo puščico v šibko točko, nakar se na bojevalnem polju začne odvijati kaos. Horizon Adventures nam rad dostavi človeške in mehanske sovrage naenkrat, vsi od teh pa imajo svoje unikatne napadalne vzorce in šibkosti. Igral sem na srednji težavnosti in s pretepanjem nisem imel veliko težav, a se je velikokrat zgodilo, da sem bil blizu smrti in me je iz njenih krempljev rešila zdravilna zel, ki jo v omejenih količinah lahko najdemo znotraj arene. Za odstranjevanje napadalnih lego opek se lahko poslužimo tudi posebnih orožij, kot je denimo lok, ki lahko naenkrat izstreli več puščic, posebnih skakalnih škornjev, ki sovražnika zažgejo ali pa metalca hot dogov, ki začne naokoli metati granate. Heca je konec ko stopimo v prvi šefovski spopad, ki mi je bil v bistvu težji kot tisti v Zero Dawn na najvišji težavnosti in na tej točki sem se vprašal, ali bi se morda v igranje moral podati s še enim igralcem. Horizon Adventures nam namreč ves čas da vedeti, da lahko kampanjo naenkrat igrata dva igralca, saj na spodnjem desnem delu ekrana ves čas sveti opcija “Connect Controller” za še enega igralca in tega se ne da izklopiti.

Ko z glavnim izzivom opravimo se zopet vrnemo v bazo, malce počebljamo z osebo, ki smo jo pravkar rešili in nam je morda odprla novo zgradbo, nakar nam ne preostane drugega kot pa da se podamo v naslednjo misijo. Nakar te stvari ponavljamo sedem ur dokler ne pridemo do konca kampanje in čeprav se lahko sicer vrnemo v prej obiskane stopnje, za to kakšnega razloga nimamo, saj nam, kot prej rečeno, saj stopnje v sebi res ne skrivajo kakšnih takšnih zadev brez katerih ne bi mogli živeti.

In to je v bistvu tudi vse kar nam tale igra ponuja. Po eni strani je sicer pohvalno, da se osnovna kampanja zaradi tega ne čuti razvlečeno, a po drugi je treba za tale naslov znotraj PlayStation trgovine odšteti 70 €, kar pomeni, da na uro zabave plačujete 10 € – s tem da zaradi nekega razloga tale Sonyjev lastni naslov ob izidu ne nudi nobene nadgradnje za konzolo PlayStation 5 Pro, tako da morate izbirati med “Performance” in “Fidelity” grafičnimi načini kot lastniki originalnih konzol.

LEGO Horizon Adventures na koncu dostavi mešano košaro vtisov. Po eni strani se zdi, kot da je igra namenjena najmlajšim, saj je celotna kampanja komedija, kjer vsi glavni liki neprestano pokajo štose in so obsedeni s sendviči, po drugi pa je boj včasih lahko nenormalno zahteven in bi znal odbiti ravno takšno mlajšo publiko. V igro je bilo še vedno vloženo veliko ljubezni in grafično je tole videti včasih kot prava poslastica, a kratka kampanja sproži pomislek, da bi bilo nemara bolj malce počakati, da založnik malce zniža ceno.