Obstajajo nekatere igre, ki tudi po pretečenih desetletjih kar nočejo zastarati. Navadno sem notri prištevamo Nintendove naslove, ki imajo tako močne igralne formule, da spregledaš tiste meglene teksture, saj je stvar enostavno tako zabavna, da ti grafična plat ne pokvari igralne užitka. Pogojno lahko sem notri uvrstimo tudi naslove, ki jih večji založniki ne marajo preveč, zato se tudi igralna formula skozi leta ni preveč razvila in se zato še kako radi vračamo k igranju originalnega Deus Exa ali System Shocka.
Pri igri Soul Reaver pa na temu mestu naletimo na težavo. Original iz leta 1999 je nosil izjemno zanimivo in dokaj filozofsko pripoved o borbi antičnih vampirjev in takrat je igra znala svojo pripoved podpreti še z igralnimi mehanikami, ki pa so jo nato skozi leta sorodni naslovi tipa God of War in Darksiders preprosto presegli v vseh pogledih. Pozabljena franšiza bi si tako zaslužila polnopravno predelavo, a na žalost založnik in razvijalec Aspyr za tako velik projekt preprosto ni imel denarja. Tako smo dobili sicer povsem sprejemljivo obnovo teh, za mnoge, legendarnih iger, ki pa jih je v 2024 občasno kar naporno igrati.
Razvojna ekipa: Crystal Dynamics/Aspyr
Založnik: Aspyr
Platforme: PS5, PS4, XSX, XO, NS, PC
Link: Steam, trgovina PlayStation
Datum izida: 10. december 2024
Cena: 28,99 €
NAPOVEDNIK
Dvojec iger Soul Reaver je sicer sestavni del večje franšize Legacy of Kain, ki smo jo lahko pred tem izkusili preko iger Blood Omen. Gre za zgodbo o vampirjih, ki se že tisočletja borijo za prevlado nad vsem in v tem pogledu kremplje pomerijo tudi med sabo. Uvod igre Soul Reaver 1 na kratko malce razloži zaledje dogodkov in sicer v uvodni sekvenci, ki ni bila tako nadgrajena, da bi jo lahko gledali v razmerju 16:9, zato se bo ob strani treba zadovoljiti z vertikalnimi črnimi robovi. Preko tega spoznamo Raziela – nekdanjega zvestega sledilca Kaina, ki pa ga ta usmrti, saj postane malce preveč ambiciozen za njegov okus. Vendar Raziel ne umre, ampak je ponovno oživljen in to v svetu Nosgotha, ki je na robu prepada, saj je v stoletjih od njegove smrti Kain v borbi z drugimi vampirji spočel pravo apokalipso. Soul Reaver 2 je nato direktno nadaljevanje prvega dela, Raziel pa v nadaljevanju poskuša izničiti dogodke iz preteklosti in se ob tem sreča z močno entiteto Moebius, ki zna celo upravljati s časom.
Kot rečeno, ena glavnih prednosti originala je bila močna zgodba, podprta s filozofskimi toni in vse to je prisotno tudi v teh predelavah. Zob časa preprosto ne more načeti dobro zamišljene fabule, ta pa je tule podprta še z dobro režiranimi vmesnimi sekvencami in vrhunskim glasovnim podajanjem vseh nastopajočih. Raziel po svoji izdaji preprosto prezira Kaina in to čutiš iz vsake njegove izrečene besede, Kain pa je veliko več od samo tipičnega zlobca.
Samo igranje pa se na žalost čuti ujeto v preteklosti. Aspyr je sicer kontrole lepo prenesel na novejše konzole in nadziranje Raziela se čuti presenetljivo dobro. Tretjeosebna kamera se sicer lahko kdaj kam zatakne, a na splošno se kontrole čutijo odzivne in naš modri vampir lahko skače, premika razne platforme za lažje prečkanje previsov in lahko za daljše skoke uporabi tudi svoj na pol raztrgan plašč, ki mu omogoča kratki let.
Stopnje pa bi znale biti za današnjega igralca biti malce zmedene za navigacijo. Določeni odseki so si med sabo preprosto preveč podobni, zato ti včasih ni jasno, kam točno naprej. Pri tej zmedi sicer malce pomagata novosti v obliki kompasa in zemljevida, a še vedno je prisoten občutek, da se včasih malce preveč sprehajaš po labirintih. Tule stvari dodatno zaplete morda najbolj unikatna mehanika teh dveh iger: prehajanje med dvema dimenzijama, kjer se svet spremeni in omogoča nove poti naprej. V nekaterih primerih lahko na takšen način preprosto preidete skozi kakšna zaklenjena vrata, ki so v drugi dimenziji odprta, spet drugič so te stvari potrebne za reševanje ugank. Teh sicer ni tako veliko, a znajo biti dokaj komplicirane in zaradi premalo namigov znajo tudi kakšnega igralca odvrniti od nadaljnjega igranja.
Ker v tej igri nastopamo kot vampir, ki se želi maščevati svojemu nekdanjemu šefu, se bo treba seveda tudi malce pretepati. Boj je morda najslabša stvar v teh igrah in če se prav spomnim, me ni preveč navdušil tudi desetletja nazaj, ko sem igral originala. Stvar je še posebej naporna za vse tiste, ki ste vajeni sodobnih bojevalnih mehanik, saj kakšnega naprednega mikastenja tule ne boste doživeli: Raziel maha z rokami in nekega povratnega odziva ob mikastenju ubogih nasprotnikov ne boste doživeli, nekatere od njih pa lahko dokončate samo tako, da jih usmrtite na poseben način kot da jih denimo vržete ob ogenj in ob tem se vam znajo priskutiti zastarele animacije. Vsake toliko sicer naletimo na šefe, ki so za pretepanje malce zanimivejši, preko njih pa odklenete dodatne sposobnosti, nakar se opremljeni z njimi v slogu Metroidvanie vrnete na že obiskane lokacije in skočite na prej nedosegljive predele.
Grafično je tale paket lepa nadgradnja originala in prav nikjer nisem naletel na kakšne obdelave tekstur, ki se ne bi čutile kot bolj kristalna slika izvirnika. Aspyr se je v tem pogledu odlično odrezal in glede na njihov proračun se nad njihovim delom enostavno ne morem pritoževati.
Splošno gledano sta predelavi Soul Reaver 1&2 Remastered ravno tisto, kar smo od takšnega projekta pričakovali in če v kakšnem aspektu igranja nisem užival to ni bila krivda teh obnov, ampak desetletja časa, ki so pretekla od izvirnikov in so nekatere igralne mehanike ob tem enostavno zastarale. Vseeno pa je to priporočljiv naslov za oboževalce originala in vse tiste, ki obožujejo vampirske pripovedi in se jih ne morajo naveličati.
