James Howells je možakar, ki že več kot deset let nima lahkega spanca – sploh si ne predstavljam, koliko neprespanih noči ima za sabo. Leta 2009 je namreč narudaril več kot 7.500 Bitcoinov, a ker takrat ta valuta ni bila vredna veliko, ji tudi ni posvečal posebne pozornosti. Nato je pomotoma vrgel stran trdi disk iz prenosnika, na katerem se je nahajal digitalni ključ do vseh njegovih Bitcoinov. Danes, ko je en Bitcoin vreden dobrih 90.000 €, bi James seveda rad dobil nazaj svojo nekdanjo lastnino.
S tem problemom se ukvarja že leta – teoretično je multimilijonar s premoženjem v vrednosti dobrih 700 milijonov evrov. Manjka mu le še en korak do brezskrbnega in premožnega življenja, a žal je ta najbolj zahteven in praktično nemogoč.
James Howells threw away $750 million of bitcoin accidentally a decade ago and has been trying to recover the hard drive from a landfill ever since. Today, a judge has rejected his latest attempt to search through 110,000 tons of garbage for his digital gold. pic.twitter.com/douIDzDdQO
— Documenting ₿itcoin 📄 (@DocumentingBTC) January 11, 2025
James namreč že dolgo ve, kje se nahaja njegov izgubljeni disk – na lokalnem odlagališču smeti v Južnem Walesu. Glede na razpoložljive podatke celo natančno ve, na katerem delu odlagališča je njegov zaklad, a lokalne oblasti mu preprosto ne dovolijo kopanja. Disk bi se zdaj moral nahajati pod približno 25.000 kubičnimi metri odpadkov in zemlje, ki so se tam nabrali v zadnjih dvanajstih letih. Odlagališče je že skoraj doseglo svojo maksimalno kapaciteto, občina pa ga namerava v celoti zapreti – s tem pa bi James dokončno izgubil kakršnokoli upanje, da bi še kdaj prišel do svojega diska.
Nesrečni teoretični milijonar je skozi leta poskušal na vse načine prepričati občino, naj mu dovoli preiskovanje odlagališča, a vsi njegovi poskusi so bili zavrnjeni. Med drugim ji je ponudil 25 % izkupička najdenih Bitcoinov, nato pa se je zatekel tudi k tožbi, vendar je sodnik njegovo zahtevo zavrnil. Njegov zadnji poskus je, da bi skupaj z investitorji preprosto odkupil celotno odlagališče, a komisija o tem še ni sprejela odločitve – obeti pa niso dobri. Prekopavanje takšnega odlagališča bi imelo resne ekološke posledice, James pa bi moral na koncu teren tudi sanirati in ga ponovno zapreti.
Največji razlog, da mu preiskovanja niso dovolili, pa je preprosto dejstvo, da nihče več ne verjame, da bi bil disk, tudi če bi ga našli, po vseh teh letih še vedno delujoč. James sicer sodeluje z vrhunskimi strokovnjaki za obnovo podatkov z okvarjenih diskov, vendar je njegov disk več kot desetletje preživel pod tonami smeti in zemlje, izpostavljen vsem vremenskim vplivom. Pod takšnimi pogoji bi bil pravi čudež, če bi iz njega uspeli pridobiti kakršnekoli podatke.
Kljub vsemu Jamesovo upanje še ni popolnoma zamrlo – a zdi se, da se bo kmalu moral sprijazniti s krutim dejstvom, da je pred dobrimi desetimi leti zavrgel pravo bogastvo.
