Naša spletna stran bolj redko pokrije kakšen športni naslov, saj se med nami ne nahaja veliko ljudi, ki bi pridno spremljali vsako sezono Lige prvakov in bi vam zato lahko letno opisali aktualno verzijo igre FC. Izjema pri tem je košarka, kjer je že dolgo na razpolago samo ena franšiza in ta sliši na ime NBA 2K.
O tej sem do sedaj že dvakrat potarnal in v obeh primerih sem zapisal, da je tole sicer odlična simulacija košarke znotraj najmočnejše lige na svetu, ki jo nazaj drži samo pogoltnost založnika, ki najprej od vsakega igralca zahteva nakup osnovne verzije igre po ceni 80 €, nakar jo poskuša še dodatno ožeti preko zaračunavanja mikrotransakcij. Enako je sicer tudi v svetu fuzbala in ne vem točno, kdaj se je zgodilo, da so športne simulacije iger postale glavni predstavnik takšnega tipa odiranja stranke.
VIDEO NAPOVEDNIK
Razvojna ekipa: Visual Concepts
Založnik: 2K
Platforme: PS5, PS4, PC, XSX, XO, NS, NS2
Nakup: Steam, PlayStation trgovina
Datum izida: 5. september 2025
Cena: 69,99 € (PC), 79,99 € (PS5)
Ključ do igre nam je priskrbel uvoznik CD Media.
Problem je, da se tega mojega mnenja zaveda tudi založnik 2K, ki mi nato ponudi opisovalsko verzijo igre, ki vsebuje 100k zlatih žetonov za nadgradnjo, ki mi omogoča ravno pravšnji razvoj mojega digitalnega avatarja, da se ta čuti dovolj sposoben za enoigralske in večigralske izzive, to pa me nato še bolj povleče v igranje, ki je za navdušenca nad košarko enostavno preveč slastno, da bi mu lahko prisodil slabo oceno.
Saj ne da bi to moje tarnanje sploh kaj preveč vplivalo na mnenja tistih, ki novo verzijo virtualne košarke kupijo vsako leto. Ti zdaj že vedo, kaj pričakovati, in da bodo tudi letos morali za zares nadmočen razvoj svojega lastno ustvarjenega košarkaša plačati stotine evrov, a bodo v zameno za to vsaj dobili res dobro igralno izkušnjo in posodobljene peterke aktualnih NBA ekip.
Skratka, iz tega zapisa vam je že zdaj verjetno jasno, da sem tudi tokrat največ časa prebil v igranju My Career, kjer na začetku lahko ustvarite svojega lastnega košarkaša in mu natančno oblikujete vsako dlako na obrazu ali pa preko aplikacije skenirate svoj lastni obraz in tega nato vnesete v igro, 2K pa verjetno te podatke posreduje tistemu, ki je za kaj takšnega pripravljen odšteti največ denarcev.
Kot veli tradicija, mora karierni način spremljati neka zgodba, za katero se zdi, da je vsako leto ista. Nastopamo v vlogi mladega košarkaša, ki se mora dokazati najprej v svojih študentskih letih, ob tem naleti na neizprosen svet konkurence, menedžerjev, preveč previdnih staršev in nasprotnikov, ki mu radi mečejo polena pod noge. Tokratno zgodbo je režiral Spike Lee, vendar zaradi tega kakšne res hude štorije ne boste dobili – pač prežvečeni koncepti in klišeji, ki se zdijo tam samo zato, da vas držijo stran od dejanskega igranja košarke. K sreči lahko te stvari preskočite in se takoj podate v svojo NBA kariero, za kar ne dvomim, da se bo po nekaj kadrih zgodbe odločil marsikdo.
Meso igranja, torej akcija na parketu, je še vedno tako dobra kot kadarkoli prej. NBA 2K sem lani sicer preskočil in priznati moram, da sem preganjanje po parketu kar malce pogrešal – to željo je nedavno vzpodbudilo tudi evropsko prvenstvo v košarki, kjer me je velikokrat prijelo, da bi vajeti žoge prevzel v lastne roke.
Igralno formulo je 2K oziroma razvijalec Visual Concepts izpilil že leta nazaj in od takrat samo še dodaja nove animacije, podrobnosti in druge stvari, ki jih sploh ne bi opazil, dokler mi nekdo ne bi povedal, da Kevin Durant nosi točno takšno obliko štumfov kot v resničnem življenju. Letos se nadzor nad igralci zdi še boljši kot prej, k čemur je bržkone pripomogla tudi tehnologija PROPlay, ki ti mestoma res da občutek, da imaš pred sabo resnično NBA tekmo. Nadzor je prav tako praktično perfekten: nadzorovani košarkaš se natančno odzove na vsak vaš gib in ko vas kdo blokira ali prestreže podajo, nimate nikogar kriviti razen samega sebe. Ampak ko enkrat zaobvladaš preigravanje in s spretnim korakom zaobideš branilca in žogo pospraviš v koš, je občutek naravnost božanstven.
Zabava na parketu je samo en del izkušnje, saj NBA 2K26 želi igralca hitro prepričati, da zapusti dvorano in se spusti v raziskovanje mesta The City. To je tokrat nekoliko manjše kot prej, kar je dobra novica tudi za optimizacijo, saj se stvar končno ne zatika več, za obisk uličnih igrišč in opravljanje stranskih nalog pa ti ni treba ves čas skakati na rolko, ampak se tja preprosto odpraviš s tekom. Košarkaški izzivi vas čakajo na praktično vsakem koraku, kar bo po godu predvsem ljubiteljem ulične košarke in tistim, ki jim je všeč druženje z drugimi ljubitelji NBA-ja. Pred temi se boste lahko považili tudi v svojih novih cotah, ki ste jih lahko kupili samo preko zlatih kovančkov VC, ki je ista valuta za nadgrajevanje vaših statistik – dodatni puloverji, hlače in ostali priveski so seveda presneto dragi.
Letošnja novost je povezovanje igralcev v klane, ki se tule imenujejo Crews. V eni ekipi je lahko do 50 članov, to pa vam med igranjem prinaša različne bonuse, a seveda se je pametno odločiti za neko ekipo, ki vas dejansko ne bo brez razloga zabrisala ven po samo nekaj dneh, saj proti temu kakšne resne obrambe niti nimate. Je pa to lep dodatek k mestu The City, za katerega sem v preteklih poglavjih te košarke že potožil, da kakšnega posebnega smisla ni imelo. Zdaj je to postalo malce bolj smiselno in igra se je začela čutiti več kot samo športna simulacija – zaradi razvoja “glavnega lika” bi jo lahko celo označili za nekakšen RPG in jo postavili znotraj žanra MMO-jev.
Igra seveda vsebuje tudi nekaj ločenih načinov, ki so v tej seriji prisotni že dolgo, kot so MyTeam in My GM – v slednjem ste postavljeni v vlogo vodje specifične NBA ekipe in preko pametnih menjav ji morate pomagati do osvojitve naslova prvaka. Kar je pri tem igralnemu načinu, je letos zgodba, saj ponuja vsak klub svojo in izkazati se boste morali kot pretkani manager, ki ne samo da zna nadzorovati obstoječe zvezdnike, ampak bo moral v ekipo privleči tudi prihajajoči talent tipa Cooper Flagg. Kot vedno pa je seveda prisoten tudi preprosti igralni način Quick Play, kjer lahko samo izberete eno od svojih ekip in se nato za enim televizorjem pomerite v obračunu ali pa bitko preselite v večigralstvo. Na razpolago imate cel kup ekip: tako tiste iz NBA kot kakšne bolj posebne zbirke tipa aktualni olimpijski prvaki ali Chicago Bullsi, ko so bili ti na vrhu svoje moči. Novost letos je tudi liga WNBA, tako da se lahko ženska ekipa brez problema postavi po robu moški in tej konkurira. Ta preprost igralni način je idealen za hitre bitke: zadevo smo testirali na našem nedavnem dogodku v Cityparku Ljubljana in bilo je kar nekaj obiskovalcev, ki so raje poprijeli za kontroler košarke kot pa aktualnega FC-ja.
Kot rečeno že na začetku, založniku 2Kju še vedno ne gre oprostiti zaradi mikrotransakcij, ki jih je tule cel kup, a obenem ne morem niti trditi, da založnik samo spi na lovorikah edine prave NBA virtualne košarke, saj ves čas izboljšuje igralne mehanike, dodaja nove stvari in igro se da legitimno igrati tudi brez plačevanja dodatnega davka. Presneta stvar je igralno res nalezljiva in, če lahko za hip malce pozabimo mikroplačevanja, bi NBA 2K26 legitimno označil za eno najboljših košarkaških simulacij, kar sem jih dobil pod prste, kar iz mojih ust ni majhna hvala.
