Serija Yakuza je zanimiv primer franšize, ki je globalni preboj doživela šele potem, ko je bil velik del njene zgodbe že povedan. Čeprav se je začela že sredi 2000-ih, je zunaj Japonske dolgo ostajala nišna. Šele z izidom igre Yakuza 0 je Zahod resneje zagrabil za kriminalno sago o Kazumi Kiryuju, ki ga je nato razvijalec RGG uporabil še v celem kupu nadaljevanj in ločenih naslovov. Uspeh predzgodbe je odprl vrata tudi sistematičnim predelavam starejših delov, s katerimi je Ryu Ga Gotoku Studio moderniziral začetke serije: najprej z Yakuza Kiwami, nato z Yakuza Kiwami 2, zdaj pa še z ambicioznim paketom Yakuza Kiwami 3 & Dark Ties.
Gre za predelavo igre Yakuza 3, ki je med oboževalci že dolgo veljala za enega bolj čustvenih, a tudi bolj nerodnih delov serije. Tretji del je bil vedno nekoliko razpet med toplino zgodbe in okornostjo igranja. Nova različica poskuša oboje nasloviti: zgodbo ohraniti skoraj nedotaknjeno, igranje pa osvežiti, da bo bližje sodobnim standardom. A problem je tokrat v temu, da RGG, za razliko od prejšnjih poglavij, svoje naloge ni opravil tako dobro, saj je izrezal malce preveč že znane vsebine in poskušal noter na silo stlačiti elemente novejših poglavij, ki preprosto notri ne pašejo.
Razvojna ekipa: Ryu Ga Gotoku Studio
Založnik: SEGA
Platforme: PS5,PC, XSX
Steam stran: Povezava
Datum izida: 11. februar 2026
Cena: 59,99 €
NAPOVEDNIK
Zgodba v središče dogajanja znova postavi Kazumo Kiryuja, bivšega japonskega mafijsa z zlatim srcem, ki je po številnih krvavih obračunih končno poskušal obrniti hrbet kriminalnemu podzemlju. V Okinavi vodi sirotišnico Morning Glory, kjer skrbi za skupino otrok in prvič v življenju resno razmišlja o tem, kaj pomeni živeti mirno življenje. Prav ta premik v fokusu – od obračunov v neonskem Tokiu do vsakodnevnih skrbi ob morju – daje tretjemu delu poseben čar. Kiryu ni več zgolj legenda iz Kamurocha, temveč skrbnik, mentor in očetovska figura.
Seveda mir ne traja dolgo. Sirotišnica stoji na mamljivi obmorski lokaciji, kar hitro pritegne pozornost politikov in kriminalnih interesov, ki želijo zemljišče izkoristiti za lastne projekte. Kiryu se tako znova znajde med dvema ognjema: lokalnimi oblastmi in jakuza frakcijami, ki v ozadju vlečejo niti. In takšne zaplete v teh igrah vedno rešujemo z gibčnim sukanjem pesti in nog.
Zgodba Yakuze 3 je bila že v izvirniku presenetljivo ganljiva. Namesto nenehnega stopnjevanja napetosti si je vzela čas za tihe trenutke: pogovore z otroki, razmislek o prihodnosti, iskanje smisla po življenju, preživetem v nasilju. Prav zaradi tega jo mnogi vidijo kot nekakšen zaključek trilogije o Kiryuju, četudi vemo, da se je njegova pot nadaljevala še skozi igre Yakuza 6: The Song of Life, Yakuza: Like a Dragon, Like a Dragon Gaiden: The Man Who Erased His Name in nazadnje Like a Dragon: Infinite Wealth. Če odmislimo kasnejše zaplete, tretji del deluje kot intimna refleksija človeka, ki se sprašuje, ali si sploh zasluži srečo.
Predelava Kiwami 3 ohranja to srce zgodbe, a ga obdaja z dodatki, ki so včasih dobrodošli, drugič pa delujejo nekoliko vsiljeno. Ena glavnih kritik leti na pretirano navezovanje na poznejše dogodke v seriji. Dialogi, stranske naloge in celo določeni zapleti so prilagojeni tako, da namigujejo na prihodnost, ki je leta 2009 sploh še ni bilo. V svetu, kjer je večina igralcev serijo izkusila po svoje in pogosto izven kronološkega reda, je takšna fleksibilnost razumljiva. A tu in tam se zdi, kot da igra preveč sili v povezave, ki niso nujno potrebne.
Veliko več pohval si zasluži prenovljeni bojni sistem. Izvirni Yakuza 3 je bil znan po nasprotnikih, ki so nenehno blokirali napade, kar je pogosto zožilo nabor učinkovitih kombinacij na minimum. Kiwami 3 to popravi z bolj tekočim tempom, boljšimi animacijami in večjo odzivnostjo. Kiryujevi udarci znova delujejo težko in mesnato; izmikanje, pariranje in uporaba okolja so prijetno uravnoteženi. Dodan je celo nov slog “Ryukyu”, ki črpa navdih iz tradicionalnega okinavskega orožja. Čeprav je njegova pojavitev mestoma skoraj magična, je igralsko izredno zabaven in daje občutek svežine.
Miniigre so že tradicionalno pomemben del serije in Kiwami 3 tu ne skopari. Nekatere so povsem nove, druge predelane. Posebej izstopa sistem grajenja odnosa z otroki v sirotišnici, kjer Kiryu z organizacijo večerij in opravljanjem vsakdanjih nalog krepi svojo vlogo očeta. Kuhanje, zbiranje sestavin in drobne interakcije so preproste, a prisrčne. Manj prepričljive so kompleksnejše mini igre, kot je sodelovanje z žensko motoristično tolpo v spopadu za teritorij. Sicer ambiciozno mešajo več mehanik iz prejšnjih delov, a zaradi tega delujejo nekoliko prenasičeno in pri teh mini igrah je vedno pomembno, da so hitro priučljive in ne preveč zakomplicirane, a vseeno ponujajo nekaj kompleksnosti, medtem ko te tule napade preveč sistemov, kar zna igralcu biti odbijajoče.
Okinava kot prizorišče ponuja drugačno energijo kot gosto pozidani Kamurocho. Sonce, morje in sproščeno mestno jedro ustvarjajo kontrast Kiryujevi burni preteklosti. A hkrati se pokaže omejenost zemljevida, ki v primerjavi z novejšimi lokacijami, kot je Honolulu iz Infinite Wealth, deluje manj razgiban. Nekateri dodatki – denimo prototip osebnega prevoznega sredstva ali sodobnejši družbeni elementi – izpadejo nekoliko stisnjeni v prostor, ki za njih originalno ni bil ustvarjen. Ob tem sem se spomnil na kakšne mode iz igre Fallout 3, ki so nam omogočili razna prevozna sredstva, nakar si ob vožnji hitro odkril, da je počasno prečkanje sveta v originalu bilo namerno, saj se ob hitri vožnji celoten svet zdi veliko manjši kot pa ti je to povedal spomin.
Posebnost paketa je dodatna kampanja Dark Ties, ki postavi igralca v vlogo antagonista Yoshitakeja Mineja. Ta stranska zgodba, dolga približno šest do osem ur, poteka vzporedno z glavno pripovedjo in ponuja vpogled v motivacijo enega ključnih zlikovcev. Minejev bojni slog je bolj akrobatski in agresiven, kar prijetno kontrastira Kiryujevi surovi moči. Kljub temu kampanja deluje bolj kot dodatek kot pa nujni del celote. Njena vsebina razširi določene odnose, a obenem nekoliko razvodeni tiste glavne trenutke osrednje zgodbe.
Vizualno je igra na sodobnih platformah primerljiva z novejšimi deli serije. Obrazi likov, teksture oblek in osvetlitev so na visoki ravni, čeprav se tu in tam pojavijo daljši časi nalaganja. Glasovno igranje je zdaj na voljo tudi v angleškem jeziku in tu so nastopajoči zopet dobro opravili svoje delo. Vem, da je za nekatere velik greh te igre poganjati v angleščini, a vedno je dobro imeti neko izbiro in to drži tudi v temu primeru.
Yakuza Kiwami 3 & Dark Ties tako ostaja nekoliko neenakomeren paket. Po eni strani ponuja eno najbolj toplih in osebnih zgodb v seriji ter občutno izboljšano igranje. Po drugi strani pa v želji po povezovanju s sodobno podobo franšize včasih izgubi del izvirne surovosti. Kljub temu je vrnitev v Okinavo vredna obiska in to predvsem zaradi Kiryuja, ki med pretepanjem kriminalcev in kuhanjem večerje otrokom znova dokazuje, zakaj ostaja eno najbolj ikoničnih imen v svetu videoiger. Na koncu bo največ odvisno od samega igralca: veterani originala boste zelo verjetno nad spremembami razočarani, medtem ko novinci sploh ne boste vedeli, kaj je drugače in če je treba biti zaradi sprememb razočaran. Ti bodo veseli dolge kampanje, ki ponuja obilo stranskih dejavnosti, čeprav zna biti cena 60 € tudi za te malce pretirana za takšno predelavo, ki v svojih sistemih še vedno nosi nekaj nerodnih ostankov preteklosti.
