Davno nazaj je med igričarji veljala šala, da razvijalec Valve ne zna šteti do tri. Ta hec se je izrodil predvsem zaradi njihove serije Half-Life, ki kljub revolucionarnima igrama nikoli ni prispela do uradnega tretjega dela, a Valve ni mogel trilogije zaključiti tudi drugje. Enako ga je namreč nastradala serija večigralskih iger Left 4 Dead, ki je ob svojem izidu ponujala unikatno zabavo družnega pobijanja nemrtvih in čeprav sta prva dva dela danes praktično legendarna, Valve nikoli ni podpisal tretjega dela.
Razvojna ekipa: Turtle Rock
Založnik: Warner Bros.
Platforme: PS5, PS4, XO, XSX, PC
Steam: Stran trgovine
Datum izida: 12.10.2021
Cena: 59.99€
Zvrst: Večigralska prvoosebna streljačina
Zato je štafetno palico prevzel razvijalec Turtle Rock, ki je nedavno svojo igro Back 4 Blood ponudil igralcem v beta preizkus. No, štafetne palice ni ravno prevzel, saj je Turtle Rock razvil prvi Left 4 Dead, a je bil nato kupljen iz strani Valva. Studio se je nato zopet osamosvojil in zato niti ni čudno, da je eden od njihovih novih projektov tudi nekakšen duhovni naslednik Left 4 Deada.
Če ste slednjo serijo igrali, potem se boste v Back 4 Blood počutili kot doma. Beta preizkus vas sicer nekam na hitro vrže v dogajanje, saj ob zagonu ne boste našli menija, ampak se boste znašli sredi domače baze iz katere se lahko nato napotite v opravljanje različnih nalog, nadgrajevanje arzenala in dograjevanje vaše začetne opreme. V beta preizkusu je zaenkrat vse nekam prazno, a ta štartna cona obljublja potencial za nadaljnje nadgrajevanje.
Meso zabave je seveda PvE igranje proti preteči nevarnosti stotin zombijev. Vrženi smo v postapokaliptično okolico, ki ima za nas zastavljene različne izzive. Na začetku izberemo igralni razred, skupaj s sejali smrti ter se podamo v akcijo s podobnimi mislečimi. Na žalost igralni razredi ne vsebujejo tiste osebnosti, ki so nam jih ponujale Left 4 Dead igre. Osebe, ki jih je tukaj osem, so nekam blede in niso nič kaj preveč zapomljive, kar je razočaranje. Left 4 Dead sicer ni ponujal neka bogate štorijalne vsebine, a tisto malo kar je bilo nam je igralne osebe vseeno bolj približalo k srcu, saj je bilo vse povedano ravno čez te igralne like.
Akcija sama je zadovoljiva. Običajni zombiji so dokaj nenevarni in so v bistvu masa nemrtvega mesa, ki je nevarna samo številčno, posamično pa vsak od njih pade pod enim samim strelom. Beto sem igral na konzoli PlayStation 5 in veselo lahko zapišem, da je razvijalec plodno izkoristil sposobnosti igralnega ploščka DualSense. Pri proženju sprožilnikov sem naletel na določen odpor, kar pri streljanju doda novo dimenzijo zatopljenosti. Na konzoli je sicer malce tečno, da imate pri merjenju kar nekaj pomoči, tako da se vam za natančnost ni treba preveč potruditi. Orožij je dovolj in se delijo v grobem na brzostrelke, pištole in puške. Tisti bolj pogumni boste pograbili za hladna orožja in s pomočjo sekire brž naredili mir na bojišču, vsako od teh orožij pa tudi vsebuje svoje statistike, ki jim lahko navesite razne dodatke.
Kot rečeno, med sprehajanjem po mapi vam igra naloži nekaj nalog, ki niso preveč zakomplicirane in so dovolj raznovrstne, da vam ne bo hitro postalo dolgčas. Ena od zanimivejših nalog je denimo lovljenje odhajajoče ladje, ki jo morate ujeti s svojo ekipo, medtem ko so vam zombiji vseskozi za petami. Hordi je precej težko ubežati in naloga je precej težavna, če nimate ob sebi uigrane ekipe. Strežniki so me sicer povezali z drugimi naključnimi igralci, a ti so včasih tudi zapustili igro kar med igranjem. Takrat strežnik nadomesti žive igralce z računalniško vodenimi boti, a ti seveda niso tako sposobni kot pa pravi igralci in temu nato hitro sledi vaša smrt.
Spotaknil bi se še ob nekaj zmede na bojišču. Ko se akcija začne je namreč včasih kar težko ločiti med svojimi igralci in napadalnimi zombiji, tako da ni bil redek trenutek, da sem nekoga po nesreči ustrelil v hrbet. Ob naključnih igralcih tako naletiš na težavo, da ti nekaj časa ob strani stoji soborec in če ta naenkrat odplava stran, imaš za hrbtom nenadoma napadalnega zombija. Tako sem hitro postal paranoičen in sem nenehno pogledoval izza hrbta in ko sem nekoga videl, sem potreboval še nekaj sekund, da sem ločil nasprotnika od prijatelja. Ob vsesplošni zmedi in kaosu na bojišču bi bilo lahko za to ločevanje malce bolje poskrbljeno.
Poleg navadnih zombijev nam po življenju strežejo tudi močnejši nasprotniki, ki bodo za svoj razpad zahtevali nekaj več svinca. Za njih ni potrebno kakšne večje taktike, saj je dovolj samo nenehno streljanje in občasno izmikanje, a spet tu velja pravilo uigrane ekipe. Če te ni, potem boste tudi zelo hitro podlegli grabežljivim rokam nemrtvih.
Ena od večjih razlik napram Left 4 Dead je sistem kart, ki jih dobite po uspešno opravljenih misijah. Te vam odklenejo določene veščine kot je denimo večja vzdržljivost, višja zaloga zdravja in hitrejši tek. Vse to omogoči specializacije določenih igralnih razredov, igra pa tako dobi tudi nekaj RPG pridiha, tako da bo vsako igranje ponujalo vsaj malce drugačno izkušnjo.
Back 4 Blood vsekakor vsebuje potencial in tudi tehnično je zadeva videti dovolj dovršeno. Zaključke je trenutno težko delati, saj je za igranje na voljo samo ena mapa, tako da nas ob izidu zagotovo čaka veliko več vsebine. Je pa zdaj že vprašljiva cena: igra na Steamu stane polnih 60 €, kar je za striktno večigralski naslov danes visoka dajatev. Cena bi bila vsekakor upravičena, če Back 4 Blood ne bo vseboval mikrotransakcij, a dvomimo, da se bo razvijalec temu lahko uprl. Turtle Rock je namreč za isto ceno ponudil obetavno igro Evolved, ki pa je na koncu zaradi prekomernega zaračunavanja tudi neslavno propadla.
