Ko je Ubisoft pokazal prvi napovednik za prihajajoči Far Cry 6, se mi je skozi možgane zapodila samo ena misel: “Jap, to je zagotovo Far Cry.”
In ta misel je lahko za nekatere dobra novica, za druge spet slaba. Ni dvoma, da je Ubisoft z izidom igre Far Cry 3 izgruntal zanimivo formulo, ki so jo nato skozi leta samo še dograjevali, a nikoli popolnoma spremenili. To gre v nasprotju z denimo Assassin’s Creedom, ki je s prehodom na Origins dodobra spremenil svoje igralne sisteme, medtem ko Far Cry ostaja isti.
Da razvijalec recepta ne bo preveč spreminjal mi je bilo tudi jasno, ko sem se prvič usedel pred Far Cry 6. Ubisoft je bil namreč dovolj prijazen, da nam je omogočil peturno predčasno igranje igre, ki pa je že dovolj dodelana, da smo kritiki zadevo lahko tudi praktično preizkusili.
Zgodba se začne silovito, kar je za Far Cry igre tudi navada. Na začetku izberemo svojega junaka, ki vedno nosi ime Dani Rojas in je lahko moški ali pa ženska. Dani se znajde na strehi geto ulic izmišljenega mesta Yara in tam popiva s svojimi prijatelji. A Yara se kar kopa v težavah, saj jo pod tesno uzdo drži diktator Anton Castillo, ta pa s svojo vojsko zatira vse, ki se ne podredijo njegovi viziji. Njegovo krutost spoznamo takoj v uvodni misiji in po kratkem uvajalnem delu Antona tudi malce bližje spoznamo.
Yara je na vrelišču in na nas je, da združimo nekatere stare vodje, opravimo cel kup misij ter zaženemo uspešno odporniško gibanje, ki bo Antona zrušilo iz njegovega prestola in morda bo vse to dovolj, da bo njegov 13-letni sin Diego začel razmišljati v drugo smer in se za vedno preselil na stran dobrih fantov.
Zgodba je zanimiva in zopet bo najverjetneje večina štorijalne sredice slonelo na glavnemu zlobnežu, ki je bil zaupan v dobre roke, saj za njim stoji karizmatični igralec Giancarlo Esposito. Kar se tiče tehnične strani Far Cry 6 kaže svoja leta in grafična podoba vas ne bo odpihnila. To je pač cena tega, da je igra delana za trenutno in prejšnjo generacijo konzol, tako da kompromisi nekje pač morajo biti. Vseeno pa ni vse opravičljivo: animacije bi morale dobiti pošteno nadgradnjo in umetna pamet nasprotnikov je včasih naravnost smešna. Med igranjem sem tudi začel pogrešati vsaj malce krvi, saj nam tokrat družbo delajo razni živalski pomočniki in malce je trapasto videti, da krokodil pusti človeka povsem nedotaknjenega.
Ko smo že pri zgodbi: ta je malce zmedena. Igra nam želi prikazati brutalno dogajanje izpod rok lokalnega diktatorja in ljudje umirajo od revščine na vsakem koraku. A nato naredite ovinek in naletite na živalskega pomočnika v obliki ponorelega petelina, s katerim gresta nato uničevat lokalne arhive. Igra neprestano skače med resnostjo in norostjo, kar zna pri nekaterih pustiti grenak priokus.
Po igralni plati Far Cry veterani veste kaj vas čaka. Odprti svet ponuja veliko površine za raziskovanje, ki vsebuje cel kup sovražnih taborišč, ki samo čakajo na hrabrega heroja, da jih osvobodi. Tokrat je razlog za raziskovanje malce bolj poplačan, saj lahko zdaj nabiramo valute in različne kose opreme, ti pa nam nato izboljšujejo statistike.
Orožja so tokrat malce drugačna. Yara je namreč revna dežela, tako da so najboljše pokalice prihranjene samo za pripadnike vojske, medtem ko se morajo uporniki poslužiti vsega kar je pač na razpolago. Tako boste nadgrajevali in kovačili orožja v domači bazi ter jim navešali razne doma izdelane dodatke, ki bodo povečali njihovo učinkovitost. Vendar bo te skupaj zlepljene puške treba previdno uporabljati, saj se velikokrat pregrejejo. K sreči se lahko še vedno zanesete na tiholazenje, ki je zopet standardna Far Cry izkušnja: priplazi se nasprotniku za hrbet in pritisni na tipko in tako naprej, dokler ne razrešiš cele baze in vmes še ugašaš alarme. Sovražni kampi in taborišča so standardni, a vsaj pri enem sem opazil tri različne načine infiltracije, kar bo zanimivo tistim, ki igre večkrat preigravate.
Iz prejšnjih delov so bili preneseni tudi drugi sistemi. Spet se boste lahko usedli v različna vozila in v Yari so za prečkanje dolgega in hribovitega terena najbolj pripravni konji. Usedete se lahko tudi v helikopter, a je pri tem treba paziti, da najprej ugasnete lokalno zračno obrambo, ki vas drugače hitro sestreli iz zraka. Za tiste adrenalinske navdušence je pripravna letalna obleka s katero se lahko vržete iz pečine, zajadrate skozi zrak in se nato s padalom spustite na poljubno točko.
Za konec naj še omenim sodelovalno igranje s še enim igralcem, tako da boste lahko štorijo opravili tudi s prijateljem. Sodelovalnih kampanj v današnjem igričarskem svetu boleče manjka, zato je to dobra novica.
Far Cry 6 je tako na koncu… preprosto Far Cry. Kot rečeno na začetku: za nekatere je to dobra novica, saj si želijo samo še več takšne zabave v odprtem svetu, kjer ti ni treba preveč previdno igrati in razmišljati. A bojim se, da se je formula že malce izpela tudi pri največjih oboževalcih in da bo končni izdelek, ki izide 7. oktobra, razočaral tudi kakšnega veterana.