Resnično potrebujem dopust. Tole je namreč že moja tretja igra v odprtem svetu, ki sem jo pod prste dobil letos in po Horizon: Forbidden Westu in Elden Ringu sem se bil primoran zopet vrniti v svet igre Assassin’s Creed Valhalla, ki mi je bil sicer všeč, a že dolgo zatrjujem, da če česa tega igra ne potrebuje, je to dodatna vsebina.
Ubisoft tega mnenja z mano ne deli in tako je pred nami še tretja razširitev igre, ki je glede vsebine najobširnejša do sedaj. K sreči je založnik tokrat poskrbel za vsaj nekaj spremembe igralne formule, saj je povsem zavrgel verno zgodovinsko podajanje dogodkov in na široko objel vikinško mitologijo. Dawn of Ragnarok tako igralcem pričara nekaj novih pristopov k igranju, a te spet niso nič preveč revolucionarnega in če ste že zdaj na mejo z uživanjem v Valhallini vsebini, potem vam ta dodatek vsekakor ne bo povsem spremenil mnenja o igri.
Razvojna ekipa: Ubisoft
Založnik: Ubisoft
Platforme: PC, PS5, PS4, XSX, XO
Nakup: Ubisoft Connect
Datum izida: 9. marec 2022
Cena: 39,99 €
Zvrst: RPG v odprtem svetu
VIDEO RECENZIJA
V glavni vlogi boste zopet gledali lik Eivorja, a na nekoliko drugačen način, saj boste zaradi moči halucinacij presegli dimenzijo realnosti in se preselili v nordijske mitološke dežele, ki potrebujejo pomoč vrhovnega boga Odina. Njegovo vlogo boste prevzeli vi, a še vedno boste igrali vizualno enak lik iz kampanje, ki pa ima porezano oko.
Odin išče svojega sina Baldurja, a ta se je znašel v svoji godlji, saj ga je ugrabil titanski Surtur. Ta je okoli sebe nabral še nekaj pomočnikov in se spravil zavzeti škratje kraljestvo. Tu vskočite vi, saj si s škrati delite poslanstvo in z njihovo pomočjo ne boste poskušali samo odvrniti zlobnega napadalca, ampak boste preko njih odrešili tudi svojega sina.
Uvod v vse to je presneto dolg in Dawn of Ragnarok na začetku naredi dokaj slab vtis. Prve pol ure igranja se boste učili o samem zapletu, tega pa vam bodo pripovedovali NPC-ji, ki se premikajo kot megla. Prehiteti jih ne morete, saj se bodo nato povsem zaustavili in ne ostane vam drugega kot pa da poslušno hodite za njimi in molite, da boste enkrat že dospeli do cilja.
Kmalu vam je predstavljena edina večja novost tega dodatka. Kot Odin lahko namreč zdaj kradete posebne moči nasprotnikov, ki vam omogočajo prav posebne poteze. Lahko se denimo preobrazite v ognjenega vojščaka, kar vam bo omogočilo hojo po lavi, ta preobrazitev pa vas bo tudi zamaskirala v barve nasprotnikov, ki vas ne bodo prepoznali vse dokler jim ne zarinete noža v demonski obraz. Potem lahko prevzamete moč ptiča, ki vas dvigne v višave in vam tako omogoča hiter doseg točk, za katerimi bi prej morali počasi plezati.
Te moči lepo popestrijo igranje, saj zadeve pridejo prav tudi med bojevanjem, lahko pa jih tudi nadgrajujemo. Škoda, da lahko s sabo nosimo samo dve takšni moči, tako da niste vedno pripravljeni za vsako situacijo. Malce tečno je tudi dejstvo, da te posebne moči niso neomejene in jih morate pobirati preko posebnih rastlin in ko zadevo enkrat aktivirate, je ne morete predčasno prekiniti, ampak je treba počakati, da se vam izteče cela zaloga moči.
Vse ostalo je tipična Assassin’s Creed formula, ki smo jo še predobro spoznali skozi osnovno kampanjo. Tako boste raziskovali široko mapo, plezali na razgledne točke, pobirali posebne zaklade in iskali skrite škratje naselbine. Tu je tudi napadanje oporišč s svojo posadko Vikingov, ki niso neki posebni bojevniki, ampak so identični tistim iz osnovne kampanje, razlika tu pa je, da ne napadate samostanov, ampak baze, ki vsebujejo surovine za nadgradnjo vaših moči. Res mi ni jasno, zakaj Ubisoft ni zbral poguma in dostavil nekaj povsem novega. Skok v povsem fantazijsko deželo ponuja unikatne možnosti igranja in čeprav so te malce izkoriščene preko posebnih moči, bi se lahko brez problemov znebili plezanja po razglednih točkah in mini dodatnih opravil, ki jih ima vsak igralec teh iger zdaj že resnično vrh glave.
Po drugi strani pa je sam svet čudovit in če ste navdušenec nad vikinško mitologijo, potem boste tule doživeli pravi virtualni dopust. Ubisoft je mojster ustvarjanja čudovitih map, ki jih je veselje raziskovati. Okolica je, tako kot v osnovni kampanji, tudi tule raznovrstna, tako da boste gledali v zelena polja, zamrznjene gore in globoke reke. Razlika tule je fantazijski pridih, tako da v zraku lebdijo debele skale in se naokoli pretaka lava, ki doda okolici tisti poseben pečat, ki ga prej nismo videli.
Dawn of Ragnarok je tako v veliki meri samo še več Valhalle, kar je za nekatere dobra, za druge pa spet slaba novica. Vsekakor je pohvalno, da se je Ubisoft v tem dodatku odločil vsaj malce popestriti igralno formulo, čeprav si želim, da bi šli še korak dlje in se znebili nekaterih mehanik, ki so zdaj že nepotrebne. Tudi zgodba ni slaba in če se boste v svet spravili s potrpljenjem do raziskovanja, boste iz izkušnje potegnili tudi do 40 ur.
Upam, da se Valhalla s tem dodatkom poslavlja, saj je resnično nastopil čas, da nam Ubisoft dostavi nekaj povsem svežega. Elden Ring je dokazal, da so lahko igre v odprtem svetu tudi manj vodene in manj naphane z ikonami, tako da upamo, da bo Ubisoft iz te igre potegnil nekaj lekcij in naslednji Assassin’s Creed dostavil v drugačni, bolj osredotočeni obliki.
